26. štev. V Kranju, dne 1. julija 1911. XII. leto. GORENJEC Političen in gospodarstvi list. Stane sa Kranj * dostavljanja« m dom 4 K, po poiti a celo lato 4 K, a pol leta K K, a Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Poaaieirte Številke po 10 vin. — Na narodne bret istodobne vpošiljatvo naročnine ae oeofira. Uredništvo in upravništvo je na pristavi p. K. Klonuna v *Zvezdi». izdajatelj in odg. urednik Iv. Fr. Lampret. Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom. Izhaja vsako soboto = zvečer ===== Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, ta četrt, strani 20 K, Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila m plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, rekla-macije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. &W Hll i te že poslali nroCnlno za »fiorenfca"? Uho le ne, blago-pollfe to storiti taho|l_ O političnem bojkotu. Z volilnega shoda deželnega odbornika dr. Ivana Tavčarja v Kamniku dne 10. junija 1911. II. Nikar pa misliti, gospodje, da m nam je po-■oboo tresti pred tem klerikalnim bojkotom l V glavni stvari je pravzaprav velika oslarija; ki tepe zgolj le klerikalno stranko samo 1 Političaa stranka, ki tepta z nogami vse zapovedi Človekoljubnosti, bo prav kmalu poginila na gaoju, katerega si je nabrskaia okrog sebe. Največkrat pa bo ta bojkot ostal prašna iala, ker tisti, ki ima prazen žep, mi ničesar dati ne more. Ca me torej tak prazno-žepnik bojkotira, mi je ta preklicano vseeno, f In kar te Dunaja tiCe, sta Krek in Šusmrlifi prazno-župnika prve ■ vrste. Onadva mislita, da zapovedujeta, v resnic* jih pa *a^";*iewtfc za nos »odi, kakor dva slepca. Časih jim* napravi kak. majhen poklencek, za hrbtom jim« pa kaže osle ter germasizira deželo, atoso tako* kakor se je gerosanizirela za Schaerliogovrh Čatev! To je pa tudi edini uspeli, na katerega klerikalci Jahku pokažejo 1 V drugem paso bili na Dunaju prave ničle, kar je. najbolj dokazano, po tisti brezmejni samohvali, ki smrdi do vrh Triglava, ki jo pa klerikalni poslanci sami sobi' p t jo, da pametnega' človrga že kar uleia -bole, ko mora poslušati te zabite slavospeve l Dolgo vrsto let že pasete dr. Kreka na Dunaju, aH spravite ga v največjo stisko, če bi zahtevali, da naj dokaze, ksj je v teh letih dosegel za vas Okraj. Pokazal vam bo prazen UV, ali v drugem bo ponosno i spregovoril: Dosegel sem, da vam liberalci niso mogli podirati vsi h cerkva. I a žalibeg, je to vse, kar je Jinez E/ao-gelist na Dunaju za vat dosegel I Do tu je kler.kalni bojkot gola oslarija, de tu je ta bojkot neslaea prazna Sala. Drugo lice pa dobi ta bojkot, če vpoltevamo razmere v deželi, kjer ae nahaja najvišja avtonomna oblatt v rokah klerikalcev, ki so torej pokli-cia:, da dele kruh pravice io sicer na podlagi danih, veljavnih postav. Tukaj je pa lahko mogoče, da se oslarija izpremeni v lomparijo, ker sem prepiičao, da bo brezvestna političaa stranVa, ki o človekoljubnih naukih Kristusovih pojma nima, tudi postavo z nogami tepta. Tukaj je bojkot mogoč, in sicer v smeri, da se mi nekaj, kar mi po postavi gre, odreče radi sklenjen?«* političnega bojkota. Ta bojkot je t ficijaloo proglasil dr. E /gen Lampe, tudi katoliški duhovnik, aa shodu v Šmarja pod Ljubljano. Govoril je prt tem, da vsled bojkota noben naprednjak z nobeos vlogo ne bo več uslišan pri detelaezi odbr^i. To pa se bo preneslo prej kot ne tudi na deželni Šolski svet, kjer se bodo službe delile le tistim, ki so klerikalnega prepričanja. Kaj bi vi rekfi, gospodje, če bi te pri sodisč.h vpeljalo načelo, da mora* vsak, ki ni dr. Krekovega mišljenja, tožbo zgubiti, ker ni Krekovega mišljenja? Vi bi odgovorili, d« bi kaj takega bila. justieaa'anarhija l I a vidite, tako anarhijo hočejo klerikalci vpeljati v deželni odbor, v deželni Šolski svet! In nevarna je stvar, ker naša deželna vlada nima. poguma, da bi energično zavrnila take v blazaico spadajoče atentate na javno upravo kranjsko. Pod klerikalnim političnim bojkotom zdihnje Ljubljana že več mesecev, deželni predsednik pa ne gane prsta, ker mu tega ne dopušča dr. Ivan Susleriič! In pod ta politični bojkot pride tudi vaie mesto l Kamnik se mora bojkotirati, kar je bilo dosedaj napredno mesto, in ker so z valim mestom zvezani krasni bistriški gotdevi, po katerih je dobil dekan Lavrenčič dolg, dolg zob, ki sega od kamailkega farovia pa do vrh kamniškega sedla. Klerikalcem se po Kamnika sline cede, ker bi radi vtaknili v svoj lep vase gozdove. Pa nikar ne obupajte! Če hoče nasa klerikalna stranka zakone gaziti, zašla bo s tem na trajevo pot Zakon bo končno le močnejši od dr. Šoiterliča in tudi od dr. Kreka 1 Klerikalni bojkot ae bo niti ta strašile v koruzi, postava pa bo obdržala vso prejšnjo svojo moč. Bsjkota se ne bojimo, ker je postavi na nali strani 1 Na vem, ali je nasa klerikalna stranka od boga prekleta, ali s svojim bojkotom se vede tako, kakor bi bila od boga proklata 1 Mi pa se ne bojimo niti stranke, se manj pa njenega bojkota! ■>..**tí 3' DOPISI. Iz selške doline. , t i ti elbotjiof t milo i;; ia< Volilni ddmevi. — «Domeljubu» v odgovori Oj, ti ubogi Cel! Po pravici se nam smilil, da Te ljudstvo na mara. ker te potna, da nisi zmožen biti za poslanca. Volilo te je ljudstvo samo zato, ker je bilo po naših duhovnikih ukazano, tebe voliti, ker drugače te vsak pregreti pod smrtnim grehom. Strah pred smrtnim grehom je pripomogel tebi do zmage. Oh, da bi le ta smrtni greh ne bi tako velik, ker se ga menda le celo smrt boji. Pripore čamo Coču, naj sedaj naprej visoko spoštuje smrtne grehe, ker ko bi teh ne bilo, bi tudi Coč državnim poslancem ne bil izvoljen. Ko.bi Cočovi kolegi vedeli, da ga je smrtni greh tpravil v zbornico, bi te ga gotovo ogibali, ker beseda sama je že nekako gnjusna. PODLISTEK. r_ MUogaj Baskolnlkovi 'i *1 Prerokovanje. » Na dlani vidim — tri poti v življenju vašem, že sem vse spoznala: na prvi, se zlato blesti — na drugi se ljuba v smeji — na tretji več ne bom prerokovala." .Govori dalje, tu denar, in ti oštir prinesi vina, Študent sem še, a gospodar nocoj, ciganka Katarina, povej mi tretje dar J* Nagnila se je do dlani, da bi rdečico skrila — ,Na tretji poti - jaz in H, par ur sva se ljubila, življenje pozabila l" In vino nosil je oltir, ciganka je prerokovala, a ko prišel je nočni mir — s študentom sta ženitovala — ovil ju v plašč je svoj večer. :c Ponos,: Kot— ko na nebu grmi, bliski švigajo; v duši se trudni rodi misli ga vžiga jo ... Kaj nam g. Strpene zopet piše. Guspud urednik! Gun dan a'm vam pitu, kuku s'm biv hud, k' mi Gosti tiste ta smrdUve Čočuve cigara day. Civ dan s'm druku, koko b* mu vrnu to. K' srna se pa glih k vulitvam prpravlal, pa nism dost primisiavn, sm's mislu, vsaka rič ta svoje prnese, mačka pa mei. Pa am lov msl ukul pu oslarijah deb biv kej zvidu. Kamer s'm prtu, puv-sud i blu čist tih, ket b' aeč na blu. S'm s mislu tu pa niki slabga pumin. Pa te ris nu'ea zmutu. Drug dan s'm sov čiz plec, mi ži ud delil Gustl z okna dol migu, de nej pridim gor. Jest a'm s mislu, aha zdejle me pa ži nnca, a'm se pa m al grda naridu pa s'm zarenču gor: «Kogapačes, a mislil desevl spit z mene norca dllu. Se te navi a'kol vefil. Pa a'm tov naprej jet, i pa tak mil začsv: «Uh Strpane 1'pu te prusm, pejd na gor, če na grel gor bu vae zgublen.* — «No vič, de bret mena na m uri nefi n trdit,» a'm riku —» «na pa nej bu>. Pa a'm rit lov gor. Pridim a kanclija i bla ži 'na flaia ta lajn kunjaka na mir, pa civ kop piikutu, pa same ta fajn cigare sa bit prprar- line. «Serbas Strpene, serbas ker asid se pa pij« P* jej, pa kad', kar Čeli sam to te prusm pu-mtgi nam, ti maš dobra gufla nam Ži noben kmi-tavzar neč na vrjame; civ tidn a'm lita pa vaših vse Orle s'm von pagnov, pa se le oa vi, a borna zmagal. Ja, ti na vil, kuku ta ži ta kmečke babe privzitne ratale. Koker s'm cačiv za Coca agitirat pa sam Idi začil pridge dilat. Dol na Suh mi pa 'na kontka f ga u hrbt prleteia, toka dej mam aa zdej flek na sukn». S'm mislu tam pr teb: «Oaki Gosti zdejle t'm pa ta tmrdlive cigaro plačo,* — pa s'm djav: «Ja, Gustl jest ži grim agitirat, sam de mevl pa tad polten placa». — «I sevide», i djav, te mal nbrt 50 kran pa hitr ga raka en par Itamperlu, cigare pa u mavba dej, pa pejd, pa kedar bol kej svido, pa prid puvidat». No pa ja, grem gor na plec. Gor za tnanfoass i stavo en ster mužicel. Cak tega sem kej loto sm's mislu! Na očka, kdirga ma pa vulil, pa ja nable tittga naumnga Coda. — Mož vzame fajfa z ust pa prav: «Ta ži tam vim koga m' vola — pa mi toka oa čevl pluou, de ga po lita tla bo triba biksat. Pol i pa djav: «Seb* Strujivca vola, pa i tak fberale». «S'm mu pa djav: «Ocia vi se mol'te tej le Cofi iberaJc, Strujivc i pa kivikalc». Mož me 'n cajt glide pa prav: «Ja Sej pa tukn m'pa Strojivca voli» — i djav, —■ «te maja ta ciglc pa nej Strujivca zatribaja. Mí te murma xa vira putegnt». — «No sevide, s'm djav — pa *'m brž zapito Strojivca, pa s'm mo riku, da mors ciglc fist tilat o Ljudstvo ja bilo rihtarja dne 13. junija, to se je morda zdelo najbrž kakemu Strajnarju, ker njemu ta šport zelo utaja in je bil pred kratkim časom baje njegov brat Janez tako srečen, da so ž njim bili rihtarji in pa Se kako P Kar s smrekovimi krajci, to je bil tele polom! Ktj je bilo pa dele potem, ko so gospod fajraoster zvedeli, pa ne smemo zapissti. Ančka je bila zelo žalostna, ker vse so mogli prestati po nedolžnem, ja človek bi ji kmalu verjel, ko bi ne poznal nje narave, da je podobna mački po krempljih in hinavščini. Žena, ki se drzne svojega moža izpraskati tako, da si več dni izpod atrehe ne upa, res ne more biti tako dobra, kakor se hvali. Ubogi Cofi! Iz pet tisoč grl ti bil izvoljen t pomočjo ttrahu pred smrtnim grehom in nad 2000 glasov je dobil Strojevc brez strahu pred smrtnim grehom. Kaka razlika 1 Ia nad 2000 glasov je klicalo Čoču: «Baži od nas, ti niti za nas,* ker mi se ne bojimo takih reči, kakor je smrtni greh ali Coč. Župnik Mtrčič te je baje tudi precej zmotil radi Cočove zmage, ker je dobil že vedno premalo glasov, kakor je pričakoval, bil je seveda varan, četudi manj, kakor aaprednjaki. Posebno na poti je klerikalcem tudi gospodična «Agata*, katera ae aoča iti poklonit župn ku, kateri bi jo potem upe-Ijal v družbo, ki se zbira pri «PavIetu» v Ovčji vasi. Tam se zbira baje cvet deklet. Kje to klerikalci videli skrito godbo, ki je bila pripravljena za obhod, to naj nam blagovoli pojasniti »Domoljubov* dopisunček, — sicer je pa lahko umevno, da brez laži sploh •Domoljub* ne more izhajati in ko bi ne prinašal laži, bi že zdavnaj moral prenehati. Kdo je najbolj agi tiral v Martin vrhu za Coča, tega zaspanega in nedelavnega politika? To je jako imeniten mož in — vzor gospodar «Bencelj>. Ta mož je s svojim gospodarstvom pepolnoma na klerikalni in božji podlagi tako napredoval, da je sedaj na bivšem svojem posestvu Se samo hlapec. Vse drugo je pa z njegovim vzornim gospodarstvom že Slo rakom žvižgat. Ce bodo Martinvrharji sledili Benceljnu in tako delali, vol li in tako naprej, potem node župnik Rožnik kmalu imel planino gori, da bode pasel živino razne vrste ker za takega pastirja je res primernejši kakor pa za dušnega. Neki jeruzalemski romar je bil za Spiona v Strojev če vi prodajalni na dan volte v in ko ga je gospod Polde parkrat opozoril, naj ae odstrani, ako nič ne kupi in le ni hotel iti, so mu pokazali vrata, kar je ediao prav, ker takih ljudi noben trgovec v prodajalni ne potrebuje, da bi samo delali napotje ia aič ne kupili. Kaj pa bi župnik Sever rekel, ako bi prišel kdo v župoišče' samo poslušat, kaj ae notri govori, menda bi storil isto, kakor gospod Polde, — lam to vrata. N&si žegnaoi gospodje naj ti vendar že enkrat zapomnijo, da, kar te njim dobro ne zdi, naj tudi drugim ne želijo. Ce imt pa že omenjeni jeruzalemski romar povsod smolo in da je bila njegova pot celo v sveto deželo brez uspeha, naj se pa tolaži s C>Cevmi Francetom, ker na svet je že t to. Na dan svetega rešnjega teleta je pobelil sneg Ratitovec do Podlonka. Kmetje to rekli: Božja Strafenga je prišla čez nas, ker nata duhovščina je pregrdo začela delati in vsi lepi Kristusovi nauki ravno po nekaterih najbolj trpe. Strojevc pa je bil isti dan zelo dobre volje, ker je dobil pri volitvah nad 2000 glasov brez smrtnega greha. Zato pa rok, de mu Strujevc na bu von uSov. «Bom', bom'» i djav. Na kugi jim bom dost pisara, kir s'm mugu s'm Strujivca zapisu — zravn s m pa na Cočuve cigare mislu a'm djav sam pr'seb: «Gustl keb ti vidu za koga s'm dav ti tulk Upih krunc. K s'm te ži usega aaviliču s'm pa lov h Krunbirt nut taja pa liberalci pa klirikalci ukap prn mir toku fiit pel, de s'm na vse puzabu. Pol ima pa sli volt. Jest biv tuku red vidu, de se ble mal stepi ket učas, pa sa se vsi tuku kisi držal, de j'h ker glidat nism mugu a'm pa lov nut pa a'm Gustlnu pumigu, pa i pršu koj k'men. «No kok stujema» ? — «Dobr» s'm riku «52 ciglcu s'm Stru-jivcu pričrtu pa Coča zapisu. I biv pa stran vitiv, i djav: kolker glatu, tulk krunc dubiš*. — «Dobr» s'm s mislu, «bu ži za 'n tidn». No pa i ris Coč zmagu. Ta p'ru ima šli k Pepit, tam srna idl pa pil, dej blo kej, pa vse zastun. Priki vičir pa pride mižner pume. Pridim v faruž s'm ži na Itengah slisu, kuku se eden u kanclij juka. Kuharca ji pa glih v en sklid led nut nesla. Pridim nut, vidm de v tistm ta tirokm stolu, ket Gustl pupovne vsak dan dr¡rale, en dede v zilenmu irtahu *idi pa strla juka. Gustl i jemu rakave gor zavihane pa en vtlk kruhu nož i jemu v rok pa gaj tis t mu dedcu tiki na lice tisu. «Za božja vula», s'm djav, «Gustl a ga b'l gor djav». — «E kuga gor djav, se mu le nož kiki tisim, de mu bu von putigail*. Gun i pa le tuku juku, de s'm mu ie jest ena cuna zmoču pa s'm na drug lice tisu. Jest s'm mislu dej vet krvav i biv pa le rdeč tuku, k* ga i blu tok tram. K' trn ga natank puglidu s'm pa vidu, dej Ust zotlar k mu pravja Brku Bertl. «Jaz tudi mi ponavljamo besede, ki ao tadonele na Stro- jevčevem »hodu v Kranju: • Le en glas naj povsod doni, Strojevc aa. Zalonalo^ii n;ij živi T» Podati se Strojevcu dosedaj Se ai bilo potreba, ker to mogoče bolj impooira kakemu Frtičarju v Selcih. V Železnikih je baje padla zastava iz stolpa in takoj so bili vsega vzrok liberalci. Mogoče je tudi, da je bila slabo pritrjena, ker isti dan so bili tam okrog cerkve vti večali manj «berjago». Ponesrečila bi te bila kmtlu pod zastavo najbotj pobožna žena v Železnikih, rea dobre, da ae je ta velika nesreča preprečila, prav božja volja je bila, da je zastava dol padla in da ni tisto pobožno ženo zadela in udarila. Kajpak! Cerkovnik in nekaj drugih so takoj z velikansko naglico tekli v zvonik in ker tam ni nič bilo, so preiskovali po cerkvi ter naleteli na nekega tudi zelo pijači uda-nega Toneta in koj je bil vzrok, četudi je bil tako pijan, da ae je komaj prestopal. DcrSla komisija s cerkovnikom na čelu je takoj koattatirala, da je Tone oni zločinec, ki je povzročil, da je zastava padla iz stolpa. Priti so morali ttkoj tudi orožniki in gotpod fsjmeSter so konstatirali, da je pri zastavi škode 9 kron. Poklicani klerikalni strokovnjak, po poklicu mizar, pa je izjavil, da za 60 vinarjev popravi vso škodo. Kako se je isti dan tudi župniku videlo vse narobe, te sklepa lthko iz tega. Zabave v Železnikih ret ae manjka in osobito ie, ako pomislimo, da klerikalci že vidijo, kako te začenja cerkev naskakovati in da bomo kmalu na Portugalskem. Hitro gre čas naprej, pa vera v nevarnosti zdaj, ko je Coč poslanec, to je pa ži preveč. It predoieljfka občine nam pišejo: Zadnjo nedeljo pred volttvijo je g. Matevž Jereb, župnik na Primtkovem, po prečitanju Škofovega lista in ko je napravil nekaj neslanih in za tako starega moža neumestnih opazk, zaklical: Pojdite navdušeno volit! Čudno smo sicer gledali in majali z glavo, ko na kvaterno nedeljo ia praznik iv. Trojice nismo slišali v cerkvi dopoldne in popoldne ne ene božje besede, ampak od tame volitve, vendar amo ga ubogali in z navdušenjem volili — Strojevca. Komisija je kar zijala, ko je naStela ravno 100 veljavnih glaaov za Strojevca, čeprav ata Matevž ia ta veseli kaplan predesljiSki že več dni poprej letala od zore do pozne noči od hiše do hiše ter prigovtrjala iu ped pito vala glaaovnice. Nič ni pomagalo. Sramota! to vpili tiati, ki hočejo koman-dirati našo občino. 8 do 10 glasov bi se privoščili, ali 100, tega pa nikakor ae. Pa treba se bo privaditi. Cez Sest let nas bo pa še enkrat toliko. Da bi dal svoji jezici duška, se je lotil v zadnjem • Domoljubu* le iz St. Vida predobro znani, tu sem privandrani Zabretov svak, zoaa pod imenom Pagatelj, nekaterih mu neljubih oseb ter klical nebo in peklo na pomoč za prihodnje občinske volitve, ki se vrše meseca julija. Kar je Pagatelj naklobasaril v tej smrdljivi cunji, presega že vse meje, in nič več se ne čudimo, da to ga v Ljubljani tpodili iz šol. Kaj ima le vera in svobodo-miselstvo opraviti z občinskimi voUtvamiP Posebno trn v peti jim je Matevž Fende ali, kakor ga imenujejo, Pavovčev oče. Mož se je veliko let potil in pehal za razne Zabrete. Zdaj jih je izpregiedal ter jim pokazal hrbet. V zahvalo za vea njegov trud in delo ga vlačijo zdaj po tisti smrdljivi cunji. Mi smo s sedanjim županom prav sadovoljai ter bi radi v miru in prijateljstvu delovali za občinski blagor. Kdor pa ni zadovoljen, je Pagatelj sam. Rad bi zasedel županovo mesto, zsto je postala naenkrat vera v nevarnosti. Kako miroljubni smo, predlagamo sledeče: Plačujte za nas občinske do-klade, pa gospodarite v občini, kakor hočete. Dokler pa tega ne storite, vam kljub vali hinavidni in stetohlinttvu — možicel se pri vseh cerkvenih slavnostih iu obredih slini tako v ospredje, da so ga že najbolj zarukani klerikalci do grla siti — kličemo So danes: In spet oglasi se jili sto: Pagatelj nam županil ne bo ! b Sevat pri Kamalkn. Naš župnik Polde jo je daleč pripravil, LUtauovil je s pomočjo lursk* vode od Luka Smolnikarja v naši mali borni Urici izobraževalno društvo. — Menda sa bodo v njem izobraževale tiste prijazne device, ki so vse, samo device ne. Zdaj hoče imeti tudi «D.sra» za device is čuke. Kaj pa še! Se enih doklad ne plačamo, že nam hočejo naprtiti druge. Hlev, ki jt primeren za kakega grajščaka, stoji skoraj prazen. Zidati tmo ga morali, ker je požrešni župnik Zorman tako zahteval. Seveda te mu je ustreglo. Nas ubogih kmetov pa nihče ae vpraša, kje bomo vzeli, tamo daj, daj in daj I Saj le šole oimamo plačane. Za par (arovških deklet pa ni treba novega doma. — Polde, če ga hočete imet:, pa ga zidajte sami. Ali mislite, če so bili Mekinci toliko zarukani, da so se vsedii vašemu bratu na limaaice, da bomo tudi mi Novjaoi toliktnj zabiti. O, m\ Smo s car hribovci, oa se ne damo. L? zbijte si z glave val «Dom». d hočete popravite staro Sol«, toda ae z našimi krvavo prisluženimi krajcarji, ampak s tvojimi. Vpili boste s prižnice, pridite in storite kaj za božjo čast! Božja ča«t nima z «Domom» prav nič opraviti. Vi nas hočete le pripraviti s tem, da bi mi cerkveno premoženje pomnožili, kajti stara šola je cerkvena. — Duhovniki pa res niste nikoli siti 1 Gospod Polde, saj vendar vidite, kakšni revčki smo. Se za vsakdanje potreba nimamo, ne pa da bi zidali •Dam*. Hlev pranaredit« pa bo • Dom* gotov. Nas pustite za ta del pri mira! Naj dado pa bahač K orel, ta velik trgevec Barič in Setravov Janez. Ti so bogati. Zapomnite ti, da bomo z vto silo delali aa to, da ne bodete zidali •Doma*. Novih davkov oam že ne bodete nakladali. Pač, zadovoljni tmo popraviti ttaro šolo za hišo revnih naš h faranov — če jo prepustite občini — drugače pa ne damo nič. M' tmo sami potrebni, zato naa ne silite v Se večje dolgove. — Oblast pa prosimo, da nas obvaruje pred pijavkami. Il ftotarce pri Kamnika, dne 21. junija 1911. Danes moramo sporočati, da je kensomoo društvo pri nas končalo tvoje žalostno življenje. Za pogrebom pojde edini Bore, pokopaval bo pa njegov somišljenik župnik homlki Mer kun. — Kar sem zadnjič povedal, da jt Bore začetnik vseh slabih podvzetij, je danes dokazano. — Bore je na prigovarjanje f»ro irskih sleparjev pričel mlekarno, sadjarsko zadrugo in konsumno društvo. Vte bo pa zdaj slo rakom žvižgat Vedeli smo, da mora priti do takega konca. Bore je imel pri mlekarni na dan dve kroni in t temi krooicami jt pa živel, kakor kak baron. Pri vseh farovikih slovesnostih si ga dobil in duhovniki so ga povsod postavljali za prvega moža. No, zdaj ga imajo tiči. Bd je zludi» s'm djav, «kuga t" pa je, de tuku jukal. 1 pa djav: «Pr birm s'm biv, me j* pa Skof takui cade po lie udaru, de s'm ves utiku. «Pa za tu tok jokal, pejd na pejd ti a' pa ie slabs ket' na baba. A cem pu Habada jet. Gustl i pa djav: «N'kar te norca na dili, zdtj net prmir pust, pa jutr prid». — «Prov», s'm riku «ni pa jutr prlu». — M ¿i pitu, kuga i blu pol. Adija I Srpenc. Z. M. L: Spomini • . . Po pripovedovanju bivšega fratra. HI. V tamoatanu je bil vel menih, tvet in dober. Njemu tem edino še zaupal. Bavil te je v večjem le t fiziko in mineralogijo. Ni bile kamenčka, ki ga nebi ta učeni gospod poznal in delil je fizikalne eksperimente, da ie mu je čudil vei samostan. Vsak teden je prihajala k njemu njegova mati in nekoč tem opazil, da ji je pri odhodu stisnil v roke nekak zavitek! Zopet novo vprašanje za mojo radovednost! Sedel tem v izpovednici in brisal leseno mrežo pri Uniči. Pri nasprotnem oltarja jt klečal kmet ves zbegan in obupan. Kar prikoraka po cerkvi navzdol prej imenovani pater. «No, oče, kaj pa vi tak zbegani 1» Kmet se obrne in pogleda z svetim pogledom patra. •Hvaljen bodi, Jezus Kristus . .. prečistiti gospod, tuša je grozni, ia tu molim že celo uro, da bi miloitljivi bog posla! malo dežja!* «No, oče, to te morate obrniti na Mater boz>, ta vam pomaga v vsaki sili. Plačajte tu meni zt sveče k Marijinem oltarju 5glin kmalu dobite dež!* Hitro je posegel kmet v malho ia naštel patru na roke 5 gt. Tako je bilo rešeno težko vprašanje: Kaj je v zavitku? Na njegove stroške te je živela cela njegova redovina. Prišlo je cerkveno Žegnanje. Tedaj to moji tobratje javno prodajali odpustke, kakor prodajajo na živinskem sejmu. C mboljše je bil oblečen, tem dražje ga je zaračunil. Denar pa se je porabil baje za sveče k Marijinem oltarju. Stal tem pri vratih in gledal ta početja in nekaj mi je dejalo: «N*, prijatelj, tu ni zate, goljufaš lahko brez kute. Na drugi pot!* A ravno, ko tem delal tako dobre tklepe, za-čujem one sladke besede: •Ta zal dečko je ta novi cerkovnik . .. In zopet so bili vsi sklepi uničeni, ker jaz sem se blazno zaljubil v krasno Tržačanko! Nič več nisem povesil tvojih lepih oči, ako lem jo trečal, da, priznam, še celo nasmehnil tem te ji! Kdor te le spominja, kakšna je ljubezen o se ta -najstletnega fanta, ta gotovo ve, da tudi skozi meniško knto lahko pridere žarek idealne ljubezni. Hodila je sama po vrtu. Dolgo sem jo gledal pri oknu, a kar se mt poloti misel: •Stopi tja doli in povej, da samo za njo bije tvoje srce!» 1. prlloj» „Gorcnjcu" jf«v. 26 z \. 1911 celo ttko piedrno. da ie je ta nase žulje vlačil po »vetu in celo lep priimek jeruzalemskega romarja pridobil ti je za nase denarje. Prej mi niste boteli verjeti, kam nas bo spravil Bore. Zdaj, ko boste Šteli 15.000 K — toliko je primanjkljaja — boste pa pretakali solze. Vsa farovska podjetja se vam v škodo. — Bore je lep liček, zato mora dobiti kazen. Saj se sdaj misli, kako bi nas opeharil, da, bi se on zmazal ter izročil ženi svoje pestit v o. Posadite ga na zatožno klop in potem naj premišljuje, kako prijetna je romanje v Jeruzalem. Župnik Merkun je ponujal 1000 K, da bi na bilo konkurea. Pa ne bo šlo. Naj pa «Gospodarska zveza« pomaga, saj ona poučuje kmete. Bore ni imel nobenega nadzornika. Duhovniki so ga hvalili, kmetje so pa vse verjeli. Ljudje božji, pamet, pamet, če ne vam bodo prodali še grunte. Zbrih-ttjte se ia o trosite te klerikalnega jarma. Več misliti in ma!n manj verjeti farovškim tičkom, — to vam priporoča Sestrska dresi. b dorasla f asi nad Skoijo Lake nam pišejo: Naj župnik Brajc je kar besen po zadnjih volitvah. Mesto 10 pa 80 naprednih glasov kljub vsemu natilstvu, preteaju in sleparijam od klerikalnih agitatorjev, to je grozno. Srd je ohladil predzadnjo nedeljo, ko namesto božje beseda ni bilo s'.'Sati V cerkvi drugega kot zabavljanje, pretesne in sču-vanje nevednega ljudstva. Povemo> vam, g. Brajc, da te mi ttko malo bojimo vašega vpitja kot lanskega snega. Ze pred vami to vaši predniki to poizkusili, pa to sa korenito vrezali. Vaše grožnje, da ste vi za t", da se bo iztrebilo nap/edno Ca-sepisje v tuši župniji, so olročjetmestjei in se zda mogočne kvečjemu taksnemu Zganjarjevemu Šuštarju, ali pa kakšnemu »božjemu furmanu*, «avizi» m »načelniku postaje pod četpljo*. Pa vrnimo se k vaši pridigi 1 V pridigi ste f čuvali ljudi, naj zahtevajo od trgovcev in gottiUeiearjev, da ©puste napredna listke, ki ste jih po imenu imenovali. Ti listi še niso napravili to pri nas nobene škode, kakor so jo klerikalni, ki te tvoj čas vnemah ljudi za nepotrebne konsume, kar je provzrečilo tudi pri nas na Dobravi na tisoče in tisoče škode, zraven pa še obilo prepira. Pa namesto da to zaganjate v nas in napredne liste, vajie poučite noje podrepaike, kako se jim je v6.ti pri agitaciji in kako dalič ae sme, da ne bo tako, kakor je bilo zdaj, ko je vaš zgledni mož Komar v neki kisi podpisal glasovnico brez vednosti tolika. B to je nekako takole: Doma to bili strni otroci, ko pride Kumer v hšo ter vpraša otroke: kje pa ima oče spravljeno, kar je sloga včeraj ali pred kratkim prinesel? Otroci mu takoj, dado in on brez vsega, podpise in gre. Mislimo, da ja tako postopanje kaznivo, kakor tudi to, če te hujska » pnžaice ia navaja imenoma tiste, kakor tU storili vi. iz tega se lahko nastane Se kaj več kol Lužarjeva stava za deset ali enajst glasov. Silo je nas zdaj 80; čez. Se t let ae pa zna število podvojiti, če ne še več,. Nezavednost, nevednost pri večni volilcev, grožnja s peklom z zlorabo cerkve, so spravili skupaj 'še zdaj to število glasov. P a vse se obrabi in »krha, tako bo tudi s peklom in hudičem. Kar se Jt preveč rabi« izgubi svojo ostrino in moC. Jatni ae, jstni, odted taka jeza, hi se bo vam. te i ohladila, kakor se je bila vašemu predniku G s-basku. Šmartno pri Litiji. S kolikimi žrtvami in težavami je vzdrževanje narodnih društev na deželi zvezano, to je znano vsakomur, kdor je imel priliko kdaj sode'0/fati v kakršnemkoli društvu v oa- Ia že tem stal na vrtu. Boječe tem se ji približal, vrgel sem se na kmeta in jel bridko jokati, a ko sa eerem kvišku: jer aheilo več! •Gorje meni nesrečniku!* Sem mislil tedaj, a danes tem že izpretaanil svoje mitli! •Zreti mortm, ktko drugi uživa cilj moje ljubezni, kako goljufajo moji aebratje te uboge kmete in končno biti se nesrečno zaljubljen! Nt, to ni meni obstanki! 1?. Takoj tem te priglasil pri prefektu, da ase bolijo noge, da ne moram opravljati avaa> složne, da sam potreben počitka in točo«, da bi rad •"tepil is rtda. Vse to mi je bilo kot novincu Aa vedoa dovoljeno. Z očetovskim govorom mi je branil ptetakt, češ, dane vem, kaj delam, da tem mlad m o*. izkušen,* da ni lepšega poklica na sveta, kot biti večen služabnik Najvišjega. Da, ljubi prefekt, tebi je bilo prijetno; zibal si pod podobo Mttere božje mltdt dekleta, dobro si jedel in pil, a jas pa da bi gledal to in sline naj bi se ml cedile! Eio samo lato tem bil v samostana, tel sem noter kot veren kristjan, a ven pa kot brezverec. Stvari, kite gode sa samostanskimi zadevi, vzamejo hajvernejšemu prepričanje, kdor ie noče namreč pomešati ž njimi v blato! Sih krajih. V mali vasici Smartnem pri Litiji se je ustanovilo v oktobru leta 1890 pevsko društvo •Zvon«, katero ti je nadelo zelo važno, a tembolj ttžsvno nalogo vspodbujati priprosto ljudstvo k narodni zavednosti t temi da prepeva narodne in umetne slovenske popevke. Dolgo dobo dvajset let se je druitvo borilo z vsemi nt deželi raogo-črni zaprekami, samo da je meglo služiti svojemu toli blagemu namenu. Nobena ovira ni bila prevelika, nobena žrtev pretežka, samo da so mogli s ponosom gledati na svoje delo. Po vsej pravici je društvo lahko ponosno na svoje vspehe. Nastopalo je po rasnih kraj h nase domovine v izpedbujo in izgled drugim rodnim bratom. «Zvon» slavi dne 2. julija Idil 20utnct> svojega obstanka z velike pevsko tlavnoatjo, koncertom in ljudsko veselico. Dragi bratje in sestre Slovenci! Pohitite ta dan med nas, pokažite, da veste ceniti požrtvovalnost narodnega prebujenega ljudstva in podkrepite nas v nadaljnem boju da ne pedtežemo proti hudemu sovražniku napredka. N komur ne bode žal! Kdor je že kdaj posetil to prijazno vasico, ležečo v leni dolinici, in pozna dobrohotno ljudstvo tf ga dolenjskega raja, bode vesel, da bode imel zopet enkrat priliko ae zabavati neprisiljeno med priprostim, a narodno zavednim ljudstvom. Komur pa to še ni b.lo daao, ta naj ne zamudi prilike in pride, da se osebno prepriča o ittini-tosti teh vrttic. Ne brez vzroka je imenoval nek hudomuSnež to divne vasico «Klein-Paris>, kar vsekakor pomeni najboljše lastnosti tega malega kraja.: Pribiti te med nas, sprejeli vas bodeiuo z odprtimi rokami tako, kakor sprejme brat brata, da se navžijemo in pokrepimo iznova ljubezen do lepih naših pesni in do milega naroda slovanskega. Zveza z vlaki je od vseh strani ugodna ta prihod in odhod, zatorej naj nihče ne zamudi prilike ia obiti mtd oas na 20letnico pevskega društva u mnogo Ikode v raznih krajih dežele in povzročila v mnogih krajih med kmečkim ljudstvom pravo bedo. V vseh takih slučajih je neobhodno potrebno, da naredi domače županstvo poročilo na okrajno glavarstvo s predlogom izdatne državne podpore, povdarjajoč bedo, ki je vsled nima nastala v dotičaem krajo med ljodstvom. — Prepis tega poročila pa naj pošlje županstvo državnemu poslancu okraja, da isti stori vse potrebne korake na najmerodajaejšem meatu. Okrajne gasilske tveie. Deželno predsedstvo je vzele oa znanje ustanovitev sledeč h »Okrajnih gasilskih zvez*: Ljubljana 1, S t. Vid nad Ljubljano 2, Studenec 4, Kamnik 8, Domžale 7, Kranj 8, Skofja Loka 9, Bled 10, Radovljica 11, Kranjska Gora 12, Spodnji Logatec 13, Idrija 14, Postojna 15, Kostanjevica 18, Mokronog 19 in Cerknica 22. DriavKozboraka volitev v ftaurtteei pri Krtljl. Pišejo nam: Tudi pri nas v Smartnem ae je letošnja volitev viaila po želji župnika Sarca, ki je vse cerkvene pridige I posvetil samo agitaciji, mesto da bi vernim ljudem oznanjal božjo besedo. No, pa ssj zadnje tako ni potreba, ker drugi razaa njegovih privržencev ga tako ne marajo poslušati. Toda agitacija na prižnici še ni zadostovala, hodil je še s kaplanom od hiše do hiše ter ljudem, ki nikakor niso imeli namena Coča voliti, popisoval glasovnice. Nadalje sta ta dva vzorna Kristusova namestnika najela še organista in nekega Grilca, poslovodja farške sitarske zadruge, da ata jo ta dva moža odrinila v datjae vasi, kamor je bila župniku in kaplanu pot predolga. Na Bregu sta prišla v dve hiši, kjer ni bilo gospodarjev doma. Izvabila sta jih domov, in ker moža nista imela namena Cjčb voliti, je nastal zavoljo tega hud prepir. Agitatorja sta seveda odšla z dolgim nosom. Tako se je torej »volilo* pri nas. Potem ni čudno, če je Čoč zmagal. Aka bi v naši občini ljudstvo volilo po svojim lastnem prepričanju, ia bi ae bila služila prižnica ia spovednice v agitacijske namene, gotovo bi ne bil Coč dobil 50 glasov, čeprav sla župnik io kaplan na vse pre-tege hvalila čočovo zmožnost in sposobnost. Sicer pa povejte nam, g. župnik, kaj je že storil Coč za našo občino f Prav nič še, je jako kratek odgovor. Čemu se potem zavzemati za takega poslanca? Zato bi svetovali župniku iu kaplanu, pustita politiko, ki vama nikakor ne pristoja, v miru. Če se pa tem nasvetom ne bosta podvrgla, potem bosta imela v bodoče med nami grenke dneve. Podnitlet tlet. platloiktgt drtitva vtratj-akl gori priredi doe 2. julija L1. pelizlet v C kaosa Forte oa Laško. Odhod is Kranjska gora v soboto, doe 1. julija sveder eb 10 uri z vlakom de Trbiža, od tod pel čet Rajni io Raccelaua v Goiosa Foite. Povratek s vlakom ob 6. ari popoldne. Tura ja zelo zanimiva in gotovo oe bo nikomur žal ako se pridruži temu izletu. Pešhoje 10 nr. Sle let ttar veteran živi v Kranju pri svojemu zetu, pilarjo Francu Kiklu, vpokojeoi cestar Franc Kosmač. Rodil se je 2. dec 1811 v Zgornjih Gameljnih, leta 1831 je bil potrjen in nato šel v Italijo, kjer je nekaj časa služil v Padovi, Rovigo, Ferari, Bologni, Petero in Pavi ji. Pozneje je bil imenovan cestarjem na ljubljanski cesti. Starček je še čil in zdrav, kljub temo da bo dne 2. decembra izpolnil 100 leto. Naj bi ga tudi doživel! Ii t Stena Vsekal se je v desno nogo pri cepljenju drv ktjžar Franc Lotrič v Jamniku pri Skofji Loki. — Posestnik Karel Kosmač v Depalji vasi v brdtkem okraju je hotel drugič vžgati aeko mino, ki se prvič ni vžgala. Razstrelba se je izvršila, predno se je mogel Kosmač odstraniti. Dobil je težke poškodbe na obeh očeh in po celem obratu. — Iz skednja je padel 71etni sin neke postrežkinje iz Radovljice Franc Deržaj in si zlomil levo roko. Is|ava občinskega odbora etdlit Štrlet proti «Domoljubovim» lažnjivim napadalcem na župana Demšarja. Z ozirom na nesramne lati »Do-meljuba», št. 23, v dopisu: »Kaj je storil Strojevc» proti klerikalnemu kandidatu Franu Demšarju v okraju Kranj-Skofja Loka in kot županu sa občno Sorico, mu je občinski odbor v seji doe 20. m. m. izrekel soglasne zaupnico in energično obsodil tako podle laži, kot jih je proti njemu priobči omenjeni list. Poleg tega pa so podpisani občinski svetovalci in odborniki omenjene občine podali naslednjo izjavo: Podpisani navzoči občinski svetovalci in odborniki, zbrani pri občinski seji dne 20. m. m., izjavljamo soglasno, da je dopis v »Domoljubu* zoper našega župana Franca Demšarja na Zalem logu, v katerem se mu očita, da je zvišal občinsko naklado od 25% na 75%, nesramna laž in podlo obrekovanje. Resnica pa je, da je bila občinska doklada pri njegovem nastopu županstva 40%. Do leta 1910 je bila občinska naklada 50%- Ker pa to občinske potrebščine vedno rasle, je hotel občinski odbor zt leto 1910 doklado zopet zvišati za 20%. Ta doklada pa ae je ravno aa predlog gotp.župana Demšarja zvišala le ta 10%, torej je bila celotna 6 0%. Ker pa tndi ta doklada ni zadostovala, jo je odbor pri dotični seji soglasno povišal u L 1911 zopet za 15%. torej v celoti 75%. Nadalje uajodločoeje obtojamo grdo lat da je naš g. župan zvišat taj-nikovo plačo na 240 kron. Resnica je namreč, da je bila ta tvota za tajništvo določena že pred 14 leti, ko g. Demšar tploh še v odbora ai bil, in dt je vitokott te pltče ostala do danes nespremenjena, čeprav te je tajniško delo v tem času potrojilo. I no tako je podla laž, kar predba-civa »Domoljub* gospodu županu glede policijske ure. Resnica pa je, da je ravao njegova žena kot gostilničarka plačala v nasi občini največ policijskih ur ismed vseh gostilničarjev. Podpisani te zgražamo radi tega nesramnolažnjivtga oapada oa našega župana in tako grdo pisavo omenjenega lista, kar najstrožje obsojamo. Jernej Zbon-tar, Ivan Zgaga, Anton Fröhlich, obč. cvet; A. Zgaga, M. Peternel, Mart Rtnt, Lovrtac Derliok, Mat. Medižovec, Anton Grohar, Valeotio Kam« perle, Laka Bevk, Jernej Sturm, Franc Prezetj, občinski odborniki. --1-,-£-■ Zahvala. Vsem gg. volilcem, ki so, počastiva! me s svojim zaupanjem, glasovali pri zadnji državnozborski volitvi zame in pripomogli mi vzlic težavnim našim razmeram do častne manjšine, posebno pa onim gospodom, ki so se osebno in požrtvovalno trudili zame ter s tem pospesavali marsikje preobrat, ali vsaj pomnožili število glasov samostojnemu kandidatu, izrekam svojo prisrčno zahvalo. Z vslrajnostjo do vspeha! NA ZALEMLOGU, dni 26. junija 1911. ___Franc Demiar. Botro računale! j in prav izvolile so one gospodinje, ki B uporabljajo kot pridatek za kavo' v svo-jem gospodinjstvu „pravega : Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. 3 Jako zanimiv, zabaven in « poučen list s slikami je ,3li;irtV8ti tednik; ki izhaja vsak petek in stane četrtletno le 1 krono 80 vin. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! ===zz= Naslov: »Ilustrovani tednik", Ljubljana. S;^;:11:.....Tolstovrško slatino, ki Je edina slovenska ter uujboljša zdravilna iu namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namen« 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tostovr&ka slatina, potita OušstanJ, Koroško. kjer ja tudi gostilna, letovišče ia prenočišče, Svoji k svojim l Frwa ftaaka •alaOna delniška druftk« mm zavarovanj« na slvljanje v Pragi, generalno zastopstvo v Trstu, ima po vseh večjih krajin na Gorenjskem svoje lastne zastopnike. Ta zavod je najcenejši na evropskem kontinentu in, ker ima s svoto 2,000.000 kron popolnoma vplačane glavnice, največje izvanredne rezerve, daje vsem zavarovancem tudi največjo varnost. Edini slovanski delniški zavod te stroke. 79 12—7 Begate izbire otrobih Vozlov Mer ttteti razve Špecerijsko ii galanterie blago prlporrft 1 stkip o« Lotarijtka srečka dne 24, junija 1.1. Gradec 0 39 59 1 oO J OŠ. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, tllomftkova ulk>n &t. •tiviiio-ciitto Ii koutrikcjlsle kllKiiiitintri. lično omrežje na stroj, ograjo na mirodvoru, obmejno omrežje, vsina vrata, balkoni, veranda, stolpna krila, štedilnike 1.1, d Špecijaliteta: m 52-22 valjični zastori (Rollbalken). Popolnoma varno in najbolje naloiite svoj denar v Alfonz Branik v LJnbljant Koigreial trg »lav. 13, nasproti deželnega dvoren e. ta. saprisezoBi Isvedenec in učitelj „aiasbene Matice". Prva, najstarejša, največja in edina domača t v r d k a vseh glasbenih inštrumentov, struu (tudi specialitet) in musikalij. Nairaznovratnejsa izbira in najcenejša izposojevalnica prvovrstnih klavirjev io h a r m o-nijev. — Prodaja na najmanjše obroke. - Ugodna zamena. — 10letno jamstvo. — Popravila in uglasevanja vseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak instrumeut moje zaloge je najskrbnejse preizkusen. 27 17 M- Hanl, %m$i posojilnici 47 12—1 MASTIN dosedaj edino krmilno, masčobno, varnostno sredstvo, ki se izdeluje po predpisu doktorja pl. TrnkOozvja, se da vsak mesec 1 —2 krat polno pest med krmo. Kdor hoče imeti zdravo in krepko živino, naj :: zahteva pri svojem trgovcu prav odločno :: Četrti izkaz prispevkov, ki so jih spodaj navedeni v času od 15. do 22. junija t. 1. vposlali telovadnemu društvu !-sFs-Ss ja* % in 4 *ras v vseh iaaaraah, droaerlf.h in teoljsih irtjOVlnah na Kranjakem, oaoblfte v Kranja, KsuEonikll, Skofji Loki, R&-dovijioi, Tižiou, Jesenicah, Idriji, Vrhniki, ZJnbtjanl, Litiji 1.1, d., kakor tudi v v»* h wcj.h in mabta krajih Avstro-Ogrske. Svari se pred pomaredfo&mi! Zatiteva naj se izrecno BALDRLANUM. ■vsniH-svavsHaev vami ¥ je prvi, najvarnejši in največji zavod za nalaganja v pot okraju Radovljica na Gorenjskem. Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne rlooe po 47« od sto. Vse narasle in nedvignjene onrestf pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika iu 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Reutui davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto čistih obresti in poleg tega de dvakratne obrestne obresti na leto. Za vse vlo ge iu njih obrestovanje jamči v smislu ode. kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — poju-jeoih pravil rrte&iO RacSovlflCtm z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleV tggtf hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. :: Mestna hmalUlrii v BsdoVlJiDl daje največjo varnost sa hranilne vloge med vse«! dragimi denarnimi savodi v polit, okraju Radovljica, lato nalagajo o. kr. sodntje tn dragi c. kr. uradi vse vloge od nedoletnih otrok in drage denarje 1« pri rej mestni hranilnici. - Kdor želi iz drugega farnega zavoda prenesti denar V Mestno hranilnico v Hadovljici, izroči naj ji ie vrožrio knjižico « hranilnica sama. Kdor žeti pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti položnice, katere so vsakemu »a ra&iolagcj Posojila na acen Posojila Ba semljlšča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si fchko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 1672, 197,, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vraiito jeza vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimpgrede z obrestmi. Kdor si izpospdi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje t 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan; DoHnik mestne hra- nllalce v Radovljici io pa dolga docela Isieoi, dasi plača v celi dobi še za 97 v man). Nadalje dovoljuje tudi posojila ua menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica.,v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se nraduje vsak dan od pol 9. do 12, ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne rasen,,.* nedeljah ia prasiiikih. 106-51 Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici« sej obrestovanje ne pretrd, dvig preskrbi *pla|mef zahteva ntkj nrj hranilnici poštne üOii 00ii,8i0,£ *J*4\\*U trni i