Oznaka poročila:ARRS-RPROJ-ZP-2014/100 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z6-4254 Naslov projekta Koncept konca: filozofija, psihoanaliza in film Vodja projekta 28442 Tadej Troha Tip projekta Z Podoktorski projekt Obseg raziskovalnih ur 3400 Cenovni razred A Trajanje projekta 07.2011 - 06.2013 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.10 Filozofija Družbenoekonomski cilj . _ nr Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.°6 SUF) Raziskovalno področje po šifrantu FOS 6 Humanistične vede 6.03 Filozofija, religija in etika B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Osnovni cilj projekta je artikulacija filozofskega koncepta konca. Problem ima v filozofiji dolgo tradicijo in je vpet v mnoge problematike, pa vendarle doslej še ni bila izvedena njegova celovita in avtonomna obravnava. Za dosego tega cilja projekt izhaja iz treh izhodišč. Prvič, iz problema konca filozofije ter njegovega razglasa v dvajsetem stoletju. Drugič, iz specifične vloge konca v psihoanalizi, kjer konec kot konec analize že od samega začetka nastopa kot tehnični koncept. In tretjič, iz problema konca v filmu, pri čemer posebno pozornost posvečamo premiku, ki ga je v zgodovini filma doživljala najbolj znamenita deklaracija konca: napis The End. S komplementarno obravnavo problema konca na treh omenjenih področjih skušamo odgovoriti tudi na obče vprašanje: kateri so razlogi, da se je dvajseto stoletje v I postmoderni vzpostavilo kot stoletje razglasov konca?_ ANG The basic objective of the project is the articulation of the philosophical concept of the end. The problem has a long tradition in philosophy and is interwoven with many other problems, but no comprehensive and autonomous study of this concept has been conducted so far. In order to achieve this objective, the project proceeds from three starting points. Firstly, from the problem of the end of philosophy and its proclamation in the 20th century. Secondly, from the specific role of the end in psychoanalysis where the concept of the end as the end of analysis has figured as a technical concept from the very beginning. And thirdly, from the problem of the end in film, particularly the shift that the most famous declaration of the end - the The End sign - was subject to in the history of film. By complementarily examining the problem of the end in the three mentioned fields, we endeavour to answer also the following general question: what are the reasons for the 20th century becoming a century of the proclamations of the end in the postmodern era? 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 V raziskovalnem projektu smo si kot osnovni cilj zastavili artikulacijo filozofskega koncepta konca, za katerega smo v delovni hipotezi napovedali, da bo vseboval naslednje elemente: a) konca ni mogoče reducirati na jamstvo totalitete; b) konec je mogoče obravnavati kot samostojen koncept in ga ni mogoče reducirati na element končnosti ali neskončnosti; c) konec ni nujno le točka v času, temveč hkrati tvori nečasovno prizorišče; d) vsak potencialno produktivni konec je nujno deklaracija konca. V skladu z osnovno zastavitvijo projekta in predloženim programom dela je osnovni del raziskave potekal v treh osnovnih smereh: 1) problem konca v filozofiji, 2) problem konca v filmski umetnosti in 3) problem konca v psihoanalizi. 1) Ob preučevanju problema konca v filoziji, ki je zadevalo tako notranjefilozofsko obravnavo tega problema pri posameznih avtorjih kot tudi avtoreferenčne filozofske deklaracije konca filozofije, smo prišli do potrditve, da je do problema konca v filozofiji mogoče dostopiti s pomočjo shematične konceptualne dvojnosti. V prvi pol se vpisujejo tiste konceptualizacije, ki konec pojmujejo kot točko (v ta okvir lahko umestimo tako klasične teleološke zastavitve kot tiste filozofske projekte, ki konec obravnavajo v povezavi z diskontinuiteto), v drugi pol pa tiste, pri katerih konec nastopa kot polje (tu velja posebej izpostaviti Heideggrovo razumevanje biti k smrti kot biti h koncu, po kateri je »smrt način bivanja, ki ga tubit prevzame, brž ko je«). Seveda pa je pri tem ključno, da te shematične dvojnosti ne razumemo kot produktivne na sebi - da je torej ne razumemo kot sredstvo klasifikacije -, temveč je njena uporaba smiselna le kot pogoj njenega lastnega preseganja. Da je ta dvojnost v prvi vrsti dvojnost perspektiv na problematiko, ne pa izbira definitivne pozicije, je na eni strani pokazal že študij posameznih filozofskih avtorjev; a morda je v okviru projekta še bolj bistveno, da smo spoznanju o neodpravljivi dvojnosti (ki pa ni več dvojnost shematičnih opozicij, temveč ime notranjega paradoksa samega pojma) sledili tudi v naši lastni konceptualizaciji, ki jo bomo predstavili v nadaljevanju. 2) Obravnavo tematik, ki smo jih napovedali pri sledenju problematike konca v filmski umetnosti (vprašanje specifične regionalne ontologije filma, vloge konca v njegovi strukturi, vprašanje naknadne odprave konca skozi vprašanje sequela in remakea idr.), smo izvedli s pomočjo določene modifikacije, namreč tako, da smo osrednji poudarek iz polja filma premaknil v polje televizijskih serij, pri čemer smo izhajali iz ugotovitve, da prav televizijske serije ponujajo privilegiran dostop do omenjenih tematik. Ker so serije v narativnem gledišču načeloma neskončne, se v njih problem konca razcepi na vprašanje »bistvenega konca« (kot momenta, kjer serija razvije vse svoje potenciale) in vprašanje nadaljevanja po tem koncu, pri čemer je bistveno, da je ta razcep na eni strani mogoče aplicirati tudi na filmsko umetnost v ožjem smislu, na drugi strani pa je prav ta razcep znotraj projekta nastopil kot eden bistvenih elementov problema konca, ki presegajo polje (filmske) umetnosti. Pri omenjeni raziskavi smo se osredotočili na obravnavo kultne animirane serije South Park, ki doslej še ni doživela tovrstne celovite obravnave. 3) V skladu s predloženim programom smo problem konca znotraj psihoanalize obravnavali skozi perspektivo problema »konca analize«, ki že od njenih začetkov tvori eno bistvenih in v določenem smislu še vedno nerazrešenih konceptualnih vprašanj psihoanalize - tako v njeni praktični kot v njeni teoretični dimenziji. V raziskavi smo poleg širšega vprašanja časovnosti v psihoanalizi (predvsem skozi freudovski koncept Nachträglichkeit) preučili bistvene konceptualizacije konca analize pri Freudu in Lacanu, ki natančno sledijo razvojnim fazam psihoanalize in nam na ta način omogočajo zgoščen vpogled v konceptualne premene psihoanalize kot take, prav tako pa smo obravnavali tudi nekatere probleme, ki niso neposredno povezani s koncem analize, temveč ponujajo dodatno perspektivo na problem konca kot konca (tu velja posebej izpostaviti fenomen sanj, prek katerega v psihoanalizi nastopi vprašanje narativne strukture in njenega konca). Na podlagi osnovnih dognanj, ki smo jih pridobili z raziskovanjem v vseh treh opisanih smereh, pa smo že v prvem letu izvajanja projekta osnovno konceptualno zastavitev dopolnili z vpeljavo novega koncepta, za katerega smo prepričani, da predstavlja bistveni in nepričakovani doprinos našega raziskovalnega dela. Pojem, ki je prav na problematičnih točkah vseh treh smeri raziskave dopolnil analizo, je pojem nepovratnosti, ki smo ga razvili v polju literarne umetnosti, ki v predloženem programu ni bilo izpostavljeno, pa čeprav smo nekatere preliminarne raziskave izpeljali prav v njegovih okvirih (denimo ob obravnavi znamenite Trilogije Agote Kristof). Koncept nepovratnosti, ki smo ga razvili ob Kafkovi Preobrazbi, namreč jasno pokaže nemožnost konca, ki bi bil razumljen kot podlaga »novega začetka«, a hkrati se prav nemožnost »novega začetka« pokaže kot pogoj nemožnosti vrnitve k staremu. Prav to pa je linija, ki ji Kafka sledi tudi v nadaljnjih besedilih, najbolj izrazito v (nedokončanem) romanu Grad, ki ga je mogoče razumeti kot heideggrovski das Ende, kot kraj, kjer konec nastopi v prostorski dimenziji, natančneje, kot polje nepovratnega vstopa v polje konca. Prav konceptualni spoj konca in nepovratnosti pa je v projektu tvoril pogoj za teorijo konca, ki smo jo razvili ob analizi dela Samuela Becketta, čigar celotni opus zgošča vse elemente zastavljenega projekta - predvsem pa na najbolj prepričljiv način demonstrira neodpravljivi notranji paradoks pojma konca, njegovo razpetost med časovno in topološko dimenzijo. Konec v tehničnem smislu - v nasprotju s Kafko - za Becketta skorajda nikoli ni predstavljal večjega problema. Konec pri Beckettu predstavlja problem le zato, ker se ne pojavlja samo na koncu -in v tem pogledu je centralni problem, ki spremlja Becketta vse do konca, status nepovratnosti, ki konec prenese na začetek in ga z njim postavi v enačaj, v enačaj, ki se ne more razkleniti v zaporedje. Odtod pa lahko artikuliramo tudi minimalno opredelitev koncepta konca, ki zajema tudi vse elemente delovne hipoteze: konec je ne nujno deklarirana manifestacija nepovratnosti. Že iz dosedanjega opisa je razvidno, da osnovnega interdisciplinarnega vodila projekta ni mogoče reducirati na iskanje relevantnega materiala na vnaprej določenih področjih, temveč zaradi narave problema zahteva odprtost za nenadejane pojavitve tudi v drugih poljih. Na tej podlagi pa smo v raziskavo vključili tudi primer deklaracije konca, ki je v času protestov leta 2013 nastopila v polju politike (natančneje, v obliki gesla množice »gotof si«, kjer deklaracija spoznanja o koncu določenega tipa družbenega sistema njegovo "končanost" še zaostri), s čimer smo pokazali na široko družbeno aktualnost osnovnega zastavka projekta. Pri tem smo teoretske uvide raziskave na eni strani objavili v obliki sočasnih zapisov v medijih, na drugi strani pa smo ga dopolnili z znanstveno raziskavo problema množice in Freudove obravnave množične psihologije. Nekatere izsledke raziskav smo že objavili v obliki znanstvenih člankov, nastopov na konferencah in raznih oblikah medijskih prispevkov (poleg časopisnih kolumen tudi v avtorskih oddajah na Radiu Študent), preostala dognanja projekta in izsledke nadaljnje raziskave te problematike pa bomo objavili v znanstveni monografiji, ki je bila s strani uredništva sprejeta v program zbirke Analecta pri Društvu za teoretsko psihoanalizo za leto 2015. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 V delovni hipotezi smo navedli štiri elemente, ki jih bo vseboval koncept konca: a) konca ni mogoče reducirati na jamstvo totalitete; b) je konec mogoče obravnavati kot samostojen koncept, ki ni podrejen pojmovni dvojici končnosti in neskončnosti; c) konec ni zvedljiv na točko v času, temveč hkrati tvori nečasovno prizorišče; d) je vsak potencialno produktivni konec deklaracija konca. Ob zaključku raziskave lahko ugotovimo, da so se potrdili vsi elementi hipoteze, pri čemer pa je nujno dodati določeno precizacijo. Prvi trije elementi hipoteze, ki problem konca vsak na svoj način odmikajo od spontanega razumevanja tega pojma, so se potrdili v absolutnem smislu. Medtem pa je raziskava pokazala, da četrti element hipoteze, ki potencialno produktivnost konca povezuje z njegovo deklaracijo, vzdrži le pod pogojem, da v celoti upoštevamo prve tri elemente in deklaracije ne umestimo le v okvire določenega (punktualnega) razumevanja konca. Pri oceni realizacije delovne hipoteze pa moramo vsekakor upoštevati dejstvo, da smo v jedro koncepta konca vpeljali pojem nepovratnosti. Minimalna opredelitev konca, ki smo jo podali zgoraj (konec je ne nujno deklarirana manifestacija nepovratnosti), ne priča le o tem, da deklaracija ni nujni sestavni del konca, temveč tudi o tem, da je vse elemente hipoteze mogoče nadomestiti s krovnim pojmom nepovratnosti, za katerega je videti, da tvori nujno podlago konceptualizacije konca. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 V programu raziskovalnega projekta je prišlo do nekaterih vsebinskih dopolnitev, ni pa prišlo do bistvenih sprememb. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 34749741 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kafka in nepovratno ANG Kafka and the Irreversible Opis SLO Članek zasleduje tri figure nepovratnosti pri Kafki. Prva figura se giblje na ravni Kafkove biografije in je strukturirana okrog specifičnega momenta, noči, v kateri je v enem zamahu napisal kratko zgodbo Sodba. V tej figuri sledimo preobratu v literarnem slogu in konceptu, ki ga je Kafka sam zaznal in po katerem je njegova literatura dobila vse zanj značilne poteze. V drugi figuri nepovratnosti analiziramo Kafkovo Preobrazbo, pri čemer s podrobnim branjem nekaj prvih odstavkov besedila razvijemo specifičen koncept nepovratnosti. Pri tem pokažemo, da je slednja posledica kompleksnega razmerja med kontinuiteto in diskontinuiteto, ne pa preprosta funkcija intenzitete spremembe. V zadnjem razdelku najprej na podlagi branja Kafkovih romanov zasledujemo tretjo figuro nepovratnosti, konec kot specifični prostor in polje nepovratnosti. Izhajajoč iz Heideggrovega opozorila na dvojni, tako časovni kot prostorski pomen besede das Ende ugotavljamo, da iz te strukture nujno izhaja, da Kafkovi romani niso le nedokončani, temveč nedokončljivi. Leta 2014 bo predelana različica besedila objavljena v reviji Critical Engagements. ANG The paper follows three figures of the irreversible in Kafka. The first one appears at the level of Kafka's biography and is structured around a specific moment, the night he wrote The Judgement at one sitting. In this figure, we trace a turnaround in his literary style and concept, which Kafka himself detected and after which his literature obtained all its typical characteristics. In the second figure of the irreversible, we analyse Kafka's Metamorphosis. By way of a close reading of the first few paragraphs of the text, we develop a specific concept of irreversibility and show that irreversibility is a consequence of a complex relationship between continuity and discontinuity, and not a simple function of the intensity of change. In the last section, on the basis of reading Kafka's novels, we follow the third figure of the irreversible, the end as a specific space and field of irreversibility. Proceeding from Heidegger's observation of the dual -temporal and spatial - meaning of das Ende, we conclude that this structure necessarily implies that Kafka's novels are not only unfinished, but also unfinishable. In 2014 the revised English version is to be publisher in "Critical Engagements". Društvo za teoretsko psihoanalizo; Problemi; 2012; Letn. 50, št. 3/4; str. Objavljeno v 143-163; Avtorji / Authors: Troha Tadej Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 36503597 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Beckettov problem ANG Beckett's Problem Opis SLO V prvem delu besedila podamo očrt problema konca v Beckettovem opusu, ki nosi mesto njegovega osrednjega problema, pri čemer artikuliramo tezo, da je ta problem neločljivo povezan z vprašanjem o statusu nepovratnosti. Prav ta poudarek, ki ima svoj izvor v Beckettovem eseju o Proustu, pa omogoči redefenicijo problema konca kot nepovratnega začetka. V drugem delu se članek osredotoči na pozni prozni tekst Opustoševalec in njegovo specifično različico prostorske artikulacije tega problema. ANG In the first part of the contribution, the author delineates the problem of the end in Beckett's oeuvre, suggesting that this problem is inseparably connected with the question regarding the status of irreversibility. It is precisely this emphasis, which originates in Beckett's essay on Proust, that enables a redefinition of the problem of the end as the irreversible beginning. In the second part, the contribution focuses on The Lost Ones and its specific variant of a spatial exposition of the problem. Objavljeno v Društvo za teoretsko psihoanalizo; Problemi; 2013; Letn. 51, št. 9/10; str. 135-151; Avtorji / Authors: Troha Tadej Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 35609645 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Množica ANG Group Opis SLO Članek obravnava problem množice v perspektivi Freudove Množične psihologije in analize jaza. S kombinacijo nekaterih temeljnih Freudovih tez ter aktualne politične problematike razvije temeljne odpredelitve množice kot množice: množica kot množica zastopa celoto družbe, je nujno ambivalentna in nastopa kot subjekt mišljenja. Pri tem se v prvi vrsti opre na Freudovo specifično opredelitev razmerja med individualno in socialno psihologijo ter njegovo univerzalno metodološko odločitev o primatu opazovanja pred spekulacijo. ANG The contribution discusses the problem of a group in view of Freud's Group Psychology and the Analysis of the Ego. Combining some of Freud's fundamental theses and current political problems, we develop the basic features of a group as a group: a group as a group represents society as a whole; it is necessarily ambivalent and acts as a subject of thought. We do this primarily by drawing on Freud's specific definition of the relation between individual and social psychology and his universal methodological decision on the primacy of observation over speculation. Objavljeno v Društvo za teoretsko psihoanalizo; Problemi; 2013; Letn. 51, št. 1/2; str. 5-29; Avtorji / Authors: Troha Tadej Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 34748973 Vir: COBISS.SI Naslov SLO South Park ANG South Park Besedilo obravnava ameriško animirano serijo South Park, pri čemer izhaja iz formule South Park = Eric Cartman. Edina možna - in ne le najboljša ali najbolj ustrezna - pot do razumevanja specifične strukture in učinka serije v celoti je osredotočenje na en sam lik, lik Erica Cartmana. Avtor zagovarja tezo, da je Cartman lik, ki znotraj serije deluje kot njen konkretni Opis SLO zastopnik, kot element, ki ni le del serije, temveč »je« serija. V drugem delu članek analizira tri epizode, ki obravnavajo tri figure Cartmanovih dvojnikov: Cartmanovega zlega, prihodnjega in objektnega dvojnika. V tretjem delu si zastavi vprašanje o možnosti nadaljevanja serije po njenem notranjem koncu - uprizoritvi bistva svojega postopka. ANG The article discusses the American animated series South Park, starting from the basic formula: South Park = Eric Cartman. The only - and not merely the best or the most appropriate - approach to understanding the specific structure and impact of the series as a whole is to focus on a single character, that of Eric Cartman. It is argued that he is the character that within the series functions as its concrete representative, as an element that is not only part of the series, but »is« the series. In the second part the article provides an analysis of three episodes dealing with three figures of Cartman's doubles. In the third part it poses the question on the possibility of continuation of the series after its inner ending, namely after the staging of the essence of its artistic procedure. Objavljeno v Društvo za teoretsko psihoanalizo; Problemi; 2012; Letn. 50, št. 1/2; str. 247-277; Avtorji / Authors: Troha Tadej Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 34766637 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kafka in nepovratno ANG Kafka and the irreversible Opis SLO Prispevek je bil predstavljen na konferenci z naslovom "The Other Subject" (Drugi subjekt), ki jo je organizirala Univerza v Aarhusu, Danska. V kontekstu teme konference je prispevek podal specifično perspektivo na vprašanje razmerja med subjektom in objektom, in sicer z artikulacijo kafkovskega razumevanje razmerja med sistemom in elementi, ki ga sestavljajo. ANG The paper was presented at the conference entitled "The Other Subject" that was organized by Aarhus University in Denmark. In the context of the conference theme the paper offered a specific perspective on the question of the relation between subject and object by articulating the Kafkian understanding of the relation between the system and its elements. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Troha Tadej Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 2. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Uredniško delo ANG Editorial work Opis SLO Od leta 2010 delujem kot član uredniškega odbora revije Problemi. Poleg ostalih aktivnosti sem uredil posebne tematske sklope o Kafki, Beckettu in množični psihologiji. ANG Since 2010 I have been a member of the editorial board of Problemi journal. Among other activities I have edited special sections on Kafka, Beckett and mass psychology. Šifra C.06 Članstvo v uredniškem odboru Objavljeno v Glej SICRIS in http://www.drustvo-dtp.si/analecta/ Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo 3. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Pedagoško delo ANG Educational activities Opis SLO V letih izvajanja projekta sem sodeloval pri predavanjih v okviru Podiplomske šole ZRC SAZU (program Študij idej in kultur, Filozofski modul), na katerih sem izsledke raziskave predstavil študentom. ANG During the project I have delivered a series of lectures and reading seminars at the Graduate School at ZRC SAZU, in the Comparative Studies of Ideas and Cultures program me, philosophy module, in which I have presented the results of my research work to the students. Šifra D.10 Pedagoško delo Objavljeno v https://www.facebook.com/transformacije Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 4. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Publicistično delo ANG Newspaper Columns Opis SLO Od leta 2012 sem objavil več kot 40 kolumen v časniku Dnevnik, v katerih sem predstavil številne filozofske argumente v obravnavi sodobne družbene in politične problematike. Na ta način sem pokazal možnost pristne filozofske intervencije v javni sferi. ANG Since 2012 I have published more than 40 columns in the daily newspaper Dnevnik, in which I have presented a series of philosophical arguments on contemporary social and political issues and have thereby demonstrated the possibility of a philosophical intervention in the public sphere. Šifra F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Objavljeno v Glej Sicris in https://www.dnevnik.si/mnenja Tipologija 1.21 Polemika, diskusijski prispevek 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Problem konca v različnih oblikah in pod različnimi imeni tvori enega klasičnih problemov filozofske tradicije, prav tako pa ima mesto med ključnimi pojmi dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja, pa vendar se zdi, da v sodobni filozofiji ne doživlja adekvatne obravnave. Osnovni cilj raziskave je tako predstavljal poskus, da bi zapolnili to vrzel, pri čemer smo se v izhodišču oprli na tri specifične pojavitve tega problema v treh različnih poljih: polju filozofije, psihoanalize in filmske umetnosti. Bistveni doprinos raziskave lahko artikuliramo na dveh ravneh. a) Na znotrajfilozofski ravni bistveno novost predstavlja ugotovitev, da tvorna obravnava problema konca zahteva vpeljavo novega pojma, pojma nepovratnosti. Povezava konca in nepovratnosti namreč odpira možnost, da se na eni strani odrečemo spontani opoziciji konca in začetka, na drugi strani pa problematizira shematično dvojnost med filozofi končnosti in filozofi neskončnosti, pri čemer je bistveno, da to spoznanje ne negira ključnih razlik, temveč nastopi kot vpeljava nove perspektive na delo ključnih predstavnikov obeh pozicij. b) Interdisciplinarna zastavitev, ki je v poteku raziskave doživela dodatno širitev v polje modernistične literature (Kafka, Beckett) in polje sodobne politike (fenomen sodobnih množičnih gibanj in njihove specifične deklaracije konca obstoječega političnoekonomskega sistema), je ob raziskavi singularnega problema konca pokazala tudi možnost novega načina filozofskega raziskovanja, znotraj katerega filozofija svoje mesto lahko ohrani le pod pogojem, da vztraja pri odprtosti za pojavitve problema tudi v zunajfilozofskih poljih. ANG In various forms and under various names, the problem of the end is a classic problem in the history of philosophy, and also a crucial concept of the twentieth and twenty-first centuries. Yet it seems that it has not been adequately examined by contemporary philosophy. Therefore, the main purpose of the study is to fill this gap, relying on three specific embodiments of the problem in three different fields: philosophy, psycho-analysis and film. The study's contribution can be articulated at two levels: a) At the philosophical level, an essential novelty is the finding that a constructive examination of the problem of the end requires the introduction of a new concept, the concept of irreversibility. Connecting the end and irreversibility provides a means to reject the spontaneous opposition between end and beginning, while questioning the schematic duality that divides philosophers of finity from philosophers of infinity. In this respect, it is essential that the study does not negate this crucial difference, but introduces a new perspective on the work of the most prominent proponents of both positions. b) At the interdisciplinary level, which expands the study into the field of modernist literature (Kafka, Beckett) and contemporary politics (the phenomenon of contemporary mass movements and their specific declaration of the end of the existing political and economic system), there is the possibility of applying a new method of philosophical exploration to the singular problem of the end, within which philosophy can maintain its position, provided that it insists on being open to manifestations of the problem in other fields. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Raziskava predstavlja prvo neposredno obravnavo problema konca v slovenskem prostoru. Na ta način odpira nove perspektive filozofskega raziskovanja, prav tako pa vstopa v dialog z dosedanjimi delnimi in posrednimi filozofskimi analizami te tematike, pa tudi z obravnavami sorodnih filozofskih problemov znotraj različnih filozofskih šol. Njena interdisciplinarna narava, ki povezuje filozofijo, psihoanalizo, filmsko in literarno umetnost ter politiko, se umešča v bogato tradicijo tovrstnih filozofskih projektov v tem prostoru, ki je prav z vključevanjem različnih registrov mišljenja poskrbela za širšo mednarodno prepoznavnost slovenske filozofije. Poleg tega so bistveni izsledki raziskave v veliki meri pripomogli k boljšemu razumevanju aktualne družbene situacije, ki jo zaznamuje hkratnost zavedanja o prihajajočem koncu določenega tipa družbene ureditve in nujnosti iskanja novih načinov družbenega sodelovanja, ki pa ni mogoča brez novih konceptualnih orodij, s katerimi bi lahko mislili in artikulirali kompleksnost tega časa. ANG The study is the first direct examination of the problem of the end in Slovenia, introducing new views of philosophical research, while engaging in dialogue with the current partial and indirect philosophical analysis of the issue and examining similar philosophical problems within different schools of philosophy. With its interdisciplinary dimension, connecting philosophy, psychoanalysis, film, literature and political studies, the study positions itself in the correct tradition of such philosophical forays into this area, whose use of different registers of thought has led to the international recognition of Slovenian philosophy. Moreover, the research findings have largely contributed to a better understanding of the current social situation, which shows that scientific development is a prerequisite for social progress. 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov H F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat zJ Uporaba rezultatov zJ F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo 1 Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201312 13.1. Izjemni znanstveni dosežek 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Znanstvenoraziskovalni center Tadej Troha Slovenske akademije znanosti in umetnosti ZIG Kraj in datum: Ljubljana |11.4.2014" Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2014/100 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS Id zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2013 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPR0J-ZP/2014 v1.03 F9-D4-9C-D1-15-00-DC-52-E5-56-EB-43-EC-0A-00-18-DB-24-E4-57