NAŠ NAJSTAREJŠI DENARNI ZAVOD V LJUBLJANI Ob 120 letnici Hranilnice dravske banovine Dne 4. novembra 1940 je poteklo 120 let, odkar je začela poslovati v Ljubljani sedanja Hranilnica dravske banovine pod imenom Ljubljanska hranilnica. Kasneje kot v drugih evropskih državah so začeli v Avstriji ustanavljati hranilnice. Ko je bila leta 1819. odprta v Avstriji prva hranilnica, je v ostalih državah Evrope obstajalo že 284 hranilnic in sicer pretežno v Angliji, Nemčiji in Švici. Angleški zgled ustanavljanja hranilnih bank je dal pobudo tudi ustanoviteljem prve avstrijske hranilnice in sicer Prve avstrijske hranil nice na Dunaju (v »Leopoldstadt«). Po zgledu prve avstrijske hranilnice so se kmalu začela prizadevanja tudi v Ljubljani za ustanovitev sličnega zavoda. V letu 1820. so se obrnili ustanovi telji: tedanji župan Jan Ne]). Hradeckv z meščani Casparjem Candutschem, Fr. Galletom, Jurijem Mulle- jem, Jožefom Seunigom in Jož. Frid. Wagnerjem na deželno vlado s prošnjo za ustanovitev hranilnice po dunajskem zgledu. — Tedanji deželni guverner grof Svveerts-Spork je dal za to ustanovitev dovoljenje že 20. oktobra 1820. Odlok pravi med drugim tudi, da se hranilnični zavod v Ljubljani odpre že 4. novembra 1820, ki bo s tem dnem lahko že začel sprejemati vloge in jih obrestoval, kakor da bi bile vložene že 30. ok tobra 1820. Tako je začela poslovati v Ljubljani hra nilnica, ki je bila druga v Avstriji, v naših deželah lahko še pred otvoritvijo glavnega društva provizorični pa prvi sodoben denarni zavod, ki je ostal še doslej in ima pomembno vlogo v našem denarstvu. — Ime hranilnice je bilo »Ljubljanska hranilnica« (v nem ščini seveda). Delo Ljubljanske hranilnice se je začelo 4. novem bra 1820 v mali sobici, ki jo je dal na razpolago eden ustanovnih članov, g. Franc Galle, v svoji hiši na št. 2 na Mestnem trgu (ta hiša je sedaj last mestne občine ljubljanske). Po dveh letih je zavod dobil definitivno obliko z ustanovitvijo dokončnega hranilničnega društva (do voljenje za to je datirano s 1. marcem 1822, prevzem imovine pa je sledil 6. maja 1822). V prvem letu ob stoja je dobila hranilnica (t. j. od 4. novembra do 31. decembra 1820) od 151 vlagateljev 3801 goldinar jev vlog. Na koncu drugega leta, t. j. 31. decembra 1821, ko je bila predložena tudi že prva bilanca, je izkazoval zavod 304 vlagatelje, ki so imeli vloženih 12.184 goldinarjev (tedanje konvencionalne veljave) 41* in se iz tega vidi, da je bilo že v začetku poslovanja delo ljubljanskega zavoda uspešno. Ljubljanska hranilnica je bila ustanovljena kot društvo po odličnih ljubljanskih meščanih, ki so tudi založili za prvo poslovanje potrebni denar. Namen hranilnice je bil po statutih bolj človekoljuben kot gospodarski, zlasti pa je bil namen, omogočiti varno naložbo prihrankov malih ljudi. Zato so bile vloge v začetku tudi omejene na določeno najvišjo vsoto, Obrestna mera pa je bila določena na 4 %. Razvoj poslovanja so le redkokdaj prekinjali slabi časi, ki so bili v zvezi z vojnimi dogodki in revolu cijami v Avstriji in drugod. To so bila leta 1831, 1846, 1848 D 18849, ko so bili dvigi večji kot vloge. Ker se je poslovanje zelo razširilo, si je hranilnica leta 1838. na dražbi kupila (pozneje tudi prezidala in dozidala 1. nadstropje) Grošljevo hišo na Poljanski cesti za 34.000 tedanjih goldinarjev. To je hiša, v kateri je danes finančno ravnateljstvo. Leta 1833. je bila usta novljena zastavljalnica, ki je začela poslovati leta 1838., prenehala pa je poslovati šele leta 1909. Ob svoji 50 letnici, t. j. leta 1870., je imela hranil nica že 67 milijonov goldinarjev vlog na 20.083 hra nilnih knjižicah. Bila je še vedno edina hranilnica na Kranjskem, dočim je bilo v tisti dobi ustanovljenih že več hranilnic na slovenskem ozemlju bivše štajer ske. V drugem petdcsetletju svojega obstoja je osnovala hranilnica svoje kreditno društvo, ki je bilo šele pred nekaj leti likvidirano. Leta 1889. pa je ustanovila hra nilnica starostno hranilnico, kateri je dala posebno ugodno obrestno mero. Uvedla je leta 1907. tudi do mače hranilnike in leta 1911. posebne nagrade za dolgo služeče posle, ki so hranilnični vlagatelji. Ob prelomu stoletja, t. j. 1900, so nekoliko naza dovale vloge, kajti z letom 1896. so dosegle hranilne vloge pri zavodu že 65'9 milijonov kron. V naslednjih letih so zopet naraščale in so dosegle najvišje stanje s koncem leta 1905. Tedaj so znašale namreč hranilne vloge pri zavodu 69,960.000 kron, kar je za tedanje čase pomenilo ogromno vsoto. V letih, ko smo skušali zlasti na gospodarskem polju pospešiti svojo samo stojnost, je hranilnica zelo trpela. V letu 1908. so se njene vloge zmanjšale od 67,742.000 na 52,656.000 kron, ker so slovenski vlagatelji dvigali svoje vloge pri zavodu in z njimi krepili domače zavode. Svetovna vojna 1914 do 1918 je šele od leta 1916. naprej pri nesla hranilnici zopetno povečanje vlog in s koncem leta 1918. so njene vloge dosegle imensko vsoto 664 milijona kron, rezervni sklad pa je znašal nad 4'5 mi lijona kron. Po svetovni vojni je prešla hranilnica v slovenske roke. Zadnji nemški predsednik je bil Otmar Bam- berg, znani ljubljanski tiskarnar, leta 1919. pa je postal predsednik tovarnar Dragotin Hribar. 42* Izredne važnosti je bilo delovanje Kranjske hranil nice za naše ozemlje, zlasti pa za Ljubljano in njen razvoj. Hranilnica je lahko vsako leto dajala po svojih pravilih del čistega dobička za dobrodelne namene. V prvi dobi 50 let od svoje ustanovitve dalje je dala hra nilnica v dobrodelne namene 112.000 goldinarjev, v dobi od 1870 do 1895 pa 895.000 goldinarjev. Največjo vsoto je družba porabila za ustanovitev zavetišča za onemogle, ki je bilo odprto leta 1909. na Stari poti (kjer je sedaj državna ženska bolnišnica). Leta 1888. je hranilnica sodelovala pri ustanovitvi društva za zgradbo delavskih hiš, ki mu je omogočila zidavo 10 stanovanjskih hiš. Leta 1893. je začela hranilnica veliko akcijo za ob novo vinogradov v krškem okraju. Ob proslavi 75 letnice svojega obstoja je hranilnica dala posebne vsote za zgradbo vodovodov in bolnišnic kranjsikim mestom in trgom. Posebne vrste so bila tudi potresna posojila. V proslavo svoje petdesetletnice je hranilnica zgra dila poslopje za nastanitev realke v Vegovi ulici. Se zidala je sedanje dramsko gledališče v Gradišču, na dalje je leta 1880. sezidala svojo palačo v Knafljevi ulici. Finansirala pa je Kranjska hranilnica tudi gradbo železnic na Kranjskem, zlasti je pripomogla k zgradbi dolenjskih železnic z nakupom delnic in prvenstvenih obligacij v ta namen ustanovljene delniške družbe. Pospeševala pa je tudi gradbo drugih železnic na Kranjskem. Po vojni Po vojni razvoj tega zavoda ni bil tako uspešen, ker je obstajala tudi množica drugih denarnih zavodov, ki so iskali vloge. Prilagoditi se je morala novo nastalim 43* razmeram in počasi je zopet postala velik denarni za vod. Nova doba razmaha pa je nastopila zanjo, ko je po sklepu glavne skupščine društva Kranjska hranil nica prešla v lastništvo ljubljanske oblasti. Dne 26. ja nuarja 1928 je bila vpisana pod tvrdko Kranjska hra nilnica v trgovinski register. Njen predsednik je po stal g. Ivan Avsenek, ki je še sedaj na čelu zavoda. Njen glavni ravnatelj pa je od tedaj g. dr. Mirko Bo žič. S prevzemom po ljubljanski oblasti je dobila hra nilnica tudi jamstvo ljubljanske oblasti za vse njene obveznosti z vsem premoženjem in vso davčno močjo ljubljanske oblasti. Ko sta se obe naši oblasti zaradi ustanovitve dravske banovine v 1. 1929. stopili v eno, je tudi za hranilnico nastopila nova doba. Po sklepu glavne skupščine 15. novembra 1929 je prešla Kranj ska hranilnica v last dravske banovine in dne 17. ja nuarja 1931 je bila registrirana kot Hranilnica drav ske banovine v Ljubljani. Tako je prišlo do njenega sedanjega imena. Tudi v povojni dobi je Kranjska hranilnica in kas neje Hranilnica dravske banovine nadaljevala svojo tradicijo z dajanjem velikih vsot v dobrodelne name ne. Njena glavna naloga pa je bila, pomagati našim oblastem pri finansiranju velikih javnih del. To je storila Hranilnica dravske banovine v ogromni meri in marsikatero delo bi lahko nosilo tudi njeno ime, ker je bistveno prispevala k njega zgraditvi odnosno dovršitvi. Tudi zasebno delavnost je hranilnica pospe ševala v odlični meri. Zgradila je nove stanovanjske hiše in omogočala zasebno gradbeno delavnost. Danes spada Hranilnica dravske banovine med naj večje in najvažnejše zavode v naši banovini. Po višini vlog je sicer med hranilnicami na drugem mestu, ven dar je njena važnost kot banovinski zavod gotovo taka, da ji daje prvo mesto med našimi denarnimi zavodi. Hranilnica si je nedavno ustanovila tudi prvo svojo ekspozituro in sicer v Kočevju. Je pa tudi v najožji zvezi s Hranilnico dravske banovine, ki ima centralo v Mariboru in podružnico v Celju, ki je nastala iz nek danje Južnoštajerske hranilnice. Ozka vez med obema banovinskima zavodoma je vidna tudi po tem, da sede v upravi mariborskega zavoda tudi člani ljub ljanskega zavoda. Kratki pregled je pokazal, kako velike važnosti je bilo delovanje Ljubljanske, Ilirske, Kranjske hranil nice in nazadnje Hranilnice dravske banovine za naše gospodarstvo. Pokazal pa je tudi, da je mnogo storil ta zavod v vseh letih svojega obstoja za socialno in zdravstveno skrb ne samo v Ljubljani, temveč tudi na nekdanjem Kranjskem, v zadnjem desetletju pa v vsej Sloveniji. V takem pregledu zgodovinskega raz voja je lahko s pohvalnimi besedami pisati o poslo vanju in delu tega najstarejšega denarnega zavoda ne samo v Sloveniji, temveč v vsej naši državi. 44*