Sklanjatev praslovanskega ijevskega samostalnika *l'udbje v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja
This article examines declensions of reflexes of the Proto-Slavic masculine istem noun *ludbie in sixteenth-century standard Slovenian. It begins by placing the issue in a broader Slavic context, continues by presenting material and its interpretation by individual author, and concludes with a general overview of declension patterns for the noun ljudje in sixteenth-century standard Slovenian.
Keywords: Proto-Slavic masculine i-stem nouns, the noun ljudje, sixteenth-century standard Slovenian, comparative Slavic linguistics, historical linguistics
m
Metod Čepar
Cobiss: 1.01
CL
V članku je obravnavana sklanjatev odrazov praslovanskega ijevskega samostalnika moškega spola *ludbie v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja.	^ Problematika je v uvodu postavljena v širši slovanski kontekst, v osrednjem delu je predstavljeno gradivo in njegova interpretacija glede na posameznega avtorja, na koncu pa sledi splošen prikaz sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja.
Ključne besede: praslovanski ijevski samostalniki moškega spola, samostalnik ljudje, slovenski knjižni jezik 16. stoletja, primerjalno slovansko jezikoslovje, zgodovinsko jezikoslovje
O
Declension of the Proto-Slavic i-Stem Noun*/'ud&/e in Sixteenth-Century Standard Slovenian
SI
0 Uvod
V praslovanščini je obstajal iz indoevropščine podedovani sistem sklanjatev po deblih. Prevladujoča sklanjatev za moški in srednji spol je bila ojevska, za ženski spol pa ajevska. Obstajala je tudi ijevska sklanjatev, ki je v praindoevropščini obsegala samostalnike vseh treh spolov, v praslovanščini pa le še samostalnike moškega in ženskega spola (praindoevropski ijevski samostalniki srednjega spola so prešli v ojevsko sklanjatev: *more, *sbrdbce). V sodobnih slovanskih jezikih je (nekdanja) ijevska sklanjatev produktivna samo še pri samostalnikih ženskega spola (kost, možnost, otročad ...).
Praslovanski množinski samostalnik *ludbie se je v praslovanščini sklanjal po ijevski sklanjatvi. Po ijevski sklanjatvi se je sklanjal še v stari cerkveni slo-vanščini in v zgodnji fazi vseh (kjer je to izpričano) slovanskih jezikov. Tako tudi v slovenščini v Stiškem rokopisu zasledimo dve obliki tožilnika množine - ludy
^	in ludy (Mikhailov 1998: 417). V sodobni knjižni slovenščini sklanjatveni vzorec
W	množinskega samostalnika ljudje še vedno vsebuje oblike, ki kažejo na nekdanjo
N	ijevsko sklanjatev (imenovalnik ljudje, rodilnik in tožilnik ljudi, orodnik ljudmi). V
1	obrobnih narečjih pa se pojavljajo različne imenovalniške oblike (ledi (SLA T009),
fc	ludi (SLA T358) ...), ki kažej o na nekdanjo ojevsko sklanjatev. Zastavlja se torej
O	vprašanje, kakšen je bil sklanjatveni vzorec samostalnika ljudje v slovenskem knji-
s	žnem jeziku 16. stoletja. L
0
v	1 Splošnoslovanska problematika Z
1.1 Praslovansko stanje samostalnika *ludbie
V	praslovanščini je bil samostalnik *Tudbie moškega spola in se je (v množini) skla-Z	njal po ijevski sklanjatvi. I: *Tudbie. R: *Tudbib. D: *Tudbmb. T: *Tudi. Z: *Tudbie. A	M: *Tudbxb. O: *Tudbmi.1
P
1	1.2 Stanje samostalnika *l'udbie v stari cerkveni slovanščini
S	V stari cerkveni slovanščini imamo takole stanje: I: Tudbje, Tudije. R: Tudii, Tudij.
FJ	D: Tudbmb, Tudemb.2 T: ludi. M: Tudbhb, Tudehb. O: Tudbmi (SJS 1968: 165-166,
i	Miklošič 1856: 45-46).
Sklanjatev samostalnika *Tudbie je v stari cerkveni slovanščini skoraj enaka
•	kot v praslovanščini. Do odstopanj prihaja v dajalniku in mestniku, kjer b lahko pre-o	haja v e. V imenovalniku se pojavlja pisna različica Tudije, podoben pojav je opaziti
•	tudi pri rodilniških oblikah Tudii, Tudij.3 Gre za zapis bi oz. b pred i. o
1.3 Stanje samostalnika *ludbie v drugih slovanskih jezikih
V	preostalih slovanskih jezikih imamo takole stanje: p. ludzie, č. lide, nar. lude, stč. Tude, ludie, slk. Tudia, nar. l'ud'e, Tu^e, dl. luže, gl. ludžo, nar. ludže, plb. laudi (< *ljudbje), str. ljudije, r. Tudi -ej, ukr. Tudy -ej, br. Tudzi, nar. Tudzej, sr. in hr. ljudi, rod. ljudi, stsr. in sthr. ljudije, ljudje, sln. ljudje, bg. ljude, mk. luge, nar. Tudi, Tudi (Slawski 1974: 368-369).
Zahodnoslovanski jeziki odražajo podedovano stanje, v vzhodnoslovanskih jezikih pa je v imenovalnik že prodrla ojevska končnica -i. Staroruska oblika ljudije kaže na starejši ijevski refleks. V rodilniku se v vseh vzhodnoslovanskih jezikih odraža podedovano stanje. Od južnoslovanskih jezikov na podedovano stanje kažejo odrazi v slovenščini, stari srbščini, stari hrvaščini in v bolgarščini ter makedonščini (luge). V srbščini in hrvaščini je v imenovalnik prodrla ojevska oblika, prav tako v narečno makedonščino.
V	rodilniku se v srbščini in hrvaščini še ohranja podedovana oblika.
i
Rekonstrukcija naglasa po Stang 1957: 86.
V dajalniku in mestniku množine lahko že v starih cerkvenih slovanskih spomenikih (glagolskih in cirilskih) v krepki poziciji prihaja do prehajanja b v e. Prim. Vondrak 1912: 413: »Vor Suffixen mit t kann das vorhergehende t, da es in starker Position ist, in e übergehen.« Podobno tudi Miklošič 1856: 45.
Prim. Vondrak 1912: 413: »Vor einem j anlautenden Suffixe kann h auch als t auftreten ... Es handelt sich hier um ein modifiziertes t, das als i geschrieben wurde.«
2
1.4 Stanje samostalnika ljudje v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku
V sodobnem slovenskem knjižnem jeziku imamo takole stanje: I: ljudje. R: ljudi. D: ljudem. T: ljudi. M: ljudeh. O: ljudmi.
Tu oblike imenovalnika, rodilnika, tožilnika in orodnika izkazujejo pričakovan ^ odklon od stanja, ki ga izkazuje večina samostalnikov moškega spola (prva moška skla- ^ njatev). V navedenih oblikah se je ohranilo podedovano stanje. Dajalniška in mestniška 1—1 oblika sta nastali pod vplivom ojevske sklanjatve in sta značilni tudi za druge samostalnike moškega spola, ki imajo dolg cirkumflektirani naglas na končnici (možem, zobem).
m
o.
1.5 Odrazi samostalnika *Vudb/*Vudy v slovanskih jezikih
Poleg odraza množinske oblike *Tudbie se v stari cerkveni slovanščini pojavlja tudi edninska oblika Tudb, ki pa se sklanja po ojevski sklanjatvi. V ruščini se pojavlja Z tudi oblika Tudb, ki kaže na odraz ijevske sklanjatve.
1.5.1	Odrazi samostalnika *Vudb
stcsl. Tudb 'populus, narod', blg. nar. Tud 'človek', hr. nar. ljud 'človek' (južna Italija, apeninski Hrvati), sln. ljud 'narod' (Pleteršnik),4 stč. Tud 'narod, vojaki', č. lid, -u 'narod', stslk. Tud 'množica ljudi', nar. Tud 'narod', gl. lud 'narod', dl. lud 'narod', stp. lud 'človeški rod, človeštvo, služabniki, ljudje', p. lud 'ljudje, narod', nar. lud, slovin. lud 'narod', str. Tudb kol. 'narod', stukr. Tudb kol. 'narod', ukr. Tud -u 'narod', O nar. star. Tud 'moški', br. Tud 'narod' (ESSJa 1988: 194-195).	fj£
Odrazi samostalnika *Tudb so zastopani vsaj v starejšem obdobju v vseh hh slovanskih jezikih, največkrat v pomenu 'narod'. Na ta pomen se navezuje pomen Z 'ljudstvo'. Podobna pomena sta 'množica ljudi', 'ljudje'. Največji odmik od osnov- W nega pomena izkazuje ukrajinski pomen 'moški', hrvaški in bolgarski 'človek' ter staročeški 'vojaki'. V večini primerov gre za kolektivni pomen ('narod', 'ljudstvo'). Naslednja stopnja je pomen, ki označuje več posameznikov skupaj, povezanih v celoto ('množica ljudi', 'vojaki'). Pri pomenih 'človek', 'moški' pa gre samo še za posameznika. Zgledi, ki izkazujejo pomen 'človek', 'moški', kažejo na povezavo z množinskim samostalnikom *Tudbie, ki označuje več posameznikov (torej več kot dva človeka, moška) skupaj. Verjetno je pomen 'človek', 'moški' najbolj arhaičen in je pomen 'narod', 'ljudstvo' nastal pozneje. Obstaja namreč tudi edninska oblika *čelovekb 'človek', ki jo imajo vsi slovanski jeziki. Pomen te oblike je najbrž izpodrinil pomen 'človek' pri samostalniku *Tudb.
1.5.2	Odrazi samostalnika *Vudb
r. nar. Tudb, -ja m 'človek', Tudb, -i ž kol. 'ljudje, množica ljudi' (ESSJa 1988: 195).
V ruskem jeziku obstajajo oblike Tudb m, Tudb ž kol. in Tudi m mn., ki ima v rodilniku odraz ijevske končnice (-ej < *-bib). Že na prvi pogled lahko povežemo obliko Tudb m z množinsko obliko Tudi. Oblika Tudi se namreč pomensko in
4 Pleteršnik je samostalnik ljud izpisal iz Murka, Jarnika, Janežiča, Ravnikarja, Vodnika in Cigaleta. Pomembna je oznaka stsl.: samostalnik ljud je torej po Pleteršnikovem mnenju v slovenski jezik prešel iz stare cerkvene slovanščine. Na poznejši prevzem kaže tudi dejstvo, da se samostalnik ljud v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja ne pojavlja.
^ oblikoslovno kaže kot množina od oblike l'udb m. Oblika l'udb ž kol. tako v tem W okviru predstavlja sekundarno, novejšo stopnjo. Praslovanski ijevski samostalniki N moškega spola namreč pri razvoju v posameznih slovanskih jezikih pogosto preha-1 jajo v ženski spol. Podobno sledi tudi iz ÉSSJa 1988: 199. K
O 1.5.3 Odnos med samostalnikom *Vüdb/*Vüdy in samostalnikom *lüdbie
s Iz povedanega sledi, da je poleg praslovanskega ijevskega množinskega samo-L stalnika moškega spola *ludbie obstajala tudi edninska oblika *ludb. Ta oblika
0	je ohranjena v ruščini v pomenu 'človek' (m) oz. v kolektivnem pomenu 'ljudje' (ž). V severoslovanskih jezikih obstajajo odrazi edninske oblike *l'udb (prim. slk. lud, r. lud, p. lud ...) v pomenu 'narod', 'ljudstvo'. Postavlja se torej vprašanje,
1	ali sta obe obliki prvotni oz. ali obstaja možnost obstoja množinske oblike *ludi od ojevske osnove *l'udb in kakšen naj bi bil pomen te oblike. V baltskih jezikih
Z imamo samo ijevske oblike: lit. liáudis 'ljudstvo, nižji sloj', let. laudis 'ljudstvo', A stpr. ludis 'človek'. V stari visoki nemščini je stanje podobno kot v slovanščini. p V ednini obstaja ojevska oblika liut 'ljudstvo', v množini pa ijevska oblika liuti i 'ljudje'. Glede na to, da sklanjatvena paradigma samostalnika *ludbie izkazuje S določene arhaizme, je težko trditi, da bi bila ijevska oblika sekundarna. Obstaja FJ pa možnost, da bi bila sekundarna ojevska oblika, kot so npr. sekundarna oblika 1 v stcsl. ljudim, 'svoboden človek' (Skok 1972: 339) in ajevske oblike hr. ljuda ž 8 star. nar. 'debel človek (večalnica)', p. nar. luda kol. 'ljudje, narod' (ÉSSJa 1988:
•	195).
Glede na stanje v germanskih jezikih bi lahko sklepali celo na vzporeden ob-
•	stoj edninske ojevske in množinske ijevske oblike, ki nista imeli pretiranega med-1 sebojnega vpliva. Množina je namreč pomenila 'ljudje', ednina pa 'ljudstvo'. Za
slovanske jezike obstaja domneva, da je edninska ojevska oblika sekundarna pod vplivom latinščine. Tako je za latinski pomen 'populus' *l'udb, za 'gentes' *ludbie in za 'homines' *čeloveci (Degtjarev 1981: 85-92).
Podobno lahko opazimo tudi v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, kjer je ustreznica za nemški pomen 'Volk'folk, za 'Menschen' človeki in za 'Leute' ludje. Npr.:
»Kateri (faftopi Chriftus) ie fa nas zhloueke ... is Nebes doli prishal« (JPo 1578: I,1b) - »Welcher vmb vns Menfchen, vnd vmb vnfer feligheyt willen vom Himel komen« (SA 1559: I, VIIb).
»dvejftu taushent mogozhih Ludy« (DB 1584: I,241b) - »zwey hundert tau-sent gewaltige Leute« (LB 1545: 816).
V slovenščini 16. stoletja je opaziti, da raba oblike človeki peša, nadomešča jo oblika ludje tudi tam, kjer gre za pomen 'več posameznikov' oz. 'več oseb':
»Taku fo ty snotraj ob Sobboti bily prenagleni, inu nyh Shene, otroci inu shi-vina, pomorjeni, okuli taushent ludy« (DB 1584: II,180a) - »et intulerunt eis bellum sabbatis et mortui sunt ipsi et uxores eorum et filii eorum et pecora eorum usque ad mille animas hominum« (Vulgata, 1 Mkb 2,38) - »Also wurden die drinnen am Sabbath vberfallen / vnd jr Weib vnd Kind vnd Vieh vmbbracht / bey tausent Person« (LB 1545: II,1848).
Prikaz gradiva samostalnika ljudje v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja
Glede na baltsko in germansko gradivo sklepam, da je v praslovanščini obsta- ^ jala ijevska oblika *ludb, katere ednina se je postopno izgubila. Edninska ojevska ^ oblika *l'udb, ki jo poznamo iz stare cerkvene slovanščine in severnih slovanskih ^ jezikov, je poznopraslovanska oz. že popraslovanska in je imela samo ednino. V ^ praslovanščini namreč moški spol pri ijevski sklanjatvi ni bil več produktiven; tako ^ je lahko nova tvorjenka moškega spola pripadla samo ojevski sklanjatvi. Kot je 1—1 samostalnik *ognb že v praslovanščini prehajal iz ijevske v mehko ojevsko skla- ^ njatev, lahko sklepamo tudi za samostalnik *ludb, ki bi tako po morfofonemski zamenjavi prešel v (trdo) ojevsko sklanjatev. Množinska oblika *ludbie je torej že v praslovanščini izgubljala stik z izhodiščno edninsko obliko *ludb, ki je vedno bolj izgubljala pomen 'človek' in je ob prehajanju v ženski spol ali pa v ojevsko sklanjatev dobivala vedno močnejši pomen 'narod', 'ljudstvo'. Očitno gre za semantične N silnice, ki so starejše, saj npr. stpr. ludis 'človek' pripada ijevski sklanjatvi, stvn. liut 'ljudstvo' pa ojevski.
m
o.
Z >
O -
m
V nadaljevanju se osredotočam na sklanjatev samostalnika ljudje v slovenskem O knjižnem jeziku 16. stoletja. Oblike so razvrščene po posameznih avtorjih5 za ^ vsako delo, kjer se pojavljajo. Oblike so razporejene po posameznih sklonih po hh pogostnosti in glede na pisne različice. Na koncu sledi splošna tabela sklanjatve Z samostalnika ljudje v slovenščini 16. stoletja glede na izpričane oblike. Avtorji W si sledijo po številu del, v katerih se obravnavani samostalnik pojavlja. Avtorji s ^ po enim delom (in avtorji, kjer se samostalnik ljudje pojavlja samo v enem delu) so navedeni na koncu po časovnem zaporedju. Gradivo je zbrano s pomočjo popolnega izpisa, ki se nahaja v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Upoštevane so vse pojavitve, pri posameznem avtorju so upoštevane tudi napake. Pri posameznem avtorju je za vsako delo, kjer se obravnavani samostalnik nahaja, naveden sklon, pisna oblika (velika začetnica ni upoštevana) in število pojavitev. Pri sklonskih oblikah, ki so dvoumne ali iz kakršnega koli razloga sporne, navajam sobesedilo, v katerem se oblika nahaja. V oglatem oklepaju [...] je navedeno število pojavitev posamezne različice. Kadar se posamezna pisna različica pojavlja samo enkrat, ji ne sledi oglati oklepaj s številom pojavitev. Oglati oklepaj ne sledi pisni različici tudi v primeru, kadar je to edina oblika, ki se pojavlja v tem delu, in je število pojavitev že navedeno za kratico dela. V preglednici očitne napake označujem s klicajem
5 Felicijan Trubar in Janž Znojilšek nista avtorja v pravem pomenu besede. Felicijan Trubar je pripravil zgolj ponatis pesmarice DM 1584 in uredil pesmarico TfC 1595, kjer ni nobene njegove avtorske pesmi. Janž Znojilšek je objavil prevode svojih pesmi že v TfC 1595, v ZK 1595 pa so njegove 4 pesmi. (SBL 4: 205, 825). *P 1563 je pesmarica, ki je nastala brez Trubarjeve privolitve in vsebuje pesmi različnih avtorjev.
^ za navedbo pojavitev ([!]). V preglednicah pisne različice z vijugo (-e) zaradi ^ preglednosti razvezujem v -em. Samostalnik ljudje se pojavlja pri posameznem avtorju v različnih pisnih različicah, ki jih navajam, kjer je mogoče, po pogostno-M stnem zaporedju. Pri splošni predstavitvi sklanjatvenih vzorcev pisne različice, ki predstavljajo enako sklonsko obliko, uvrščam za sklonsko obliko, zapisano
0	v posodobljenem zapisu. Kot pri pisnih različicah tudi tukaj število pojavitev ni s navedeno, kadar gre za eno samo pojavitev posamezne sklonske oblike pri posa-L meznem avtorju.
Vseh pojavitev samostalnika ljudje v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja v je 8967.
N
1
2.1 Trubar: samostalnik ljudje se pojavlja v 26 delih, skupaj 6168-krat.
Z
A TC 1550 [122] I: ludye [24], ludie [4], ludi. R: ludi [12]. D: ludem [45], lude. T: ludi [21], ludy [2], opominati vfe Ihlaht ludye (36(26b)), vuzhite vfe flaht ludye (170(93b)) [2]. O: ludmi [10]. s TA 1550 [5] D: ludem [4]. T: vuzhite vfe ludye (10). FJ TA 1555 [3] I: ludie. D: ludem. T: ludi.
1	TC 1555 [73] I: ludie [17]. R: ludi [12]. D: ludem [19], lude [3]. T: ludi [15]. O:
ludmi [7]. oe	L J
•	TE 1555 [107] I: ludie [21], ludi [2], ludye, ty ludio (A8a). R: ludi [33]. D: ludem
2
[18], lude. T: ludi [15]. M: ludeh. O: ludmi [14].
•	TM 1555 [4] R: ludi [2]. D: ludem. O: ludmi. 1 TKo 1557 [1] D: lude.
TT 1557 [747] I: ludie [187], ludi [10], ludye [4]. R: ludi [179], poleg ufeh ludeh (408). D: ludem [123], lude [10]. T: ludi [146], Ozho, Mater inu druge lupi vbyaio (za). M: ludeh [14]. O: ludmi [71], ludi. TR 1558 [562] I: ludie [125], ludi [16]. R: ludi [122]. D: ludem [122], lude [14]. T:
ludi [115], ufe Verne lude (c3b). M: ludeh [8]. O: ludmi [39]. TT 1560 [100] I: ludie [19], ludi [2]. R: ludi [15]. D: ludem [28], lude . T: ludi [24].
M: ludeh [3]. O: ludmi [7], ludi. TL 1561 [122] I: ludie [16], ludi [5], ty lude (84b). R: ludi [35]. D: ludem [25]. T:
ludi [22]. M: ludeh [3]. O: ludmi [15]. TAr 1562 [263] I: ludi [56], ludie [12]. R: ludi [55]. D: ludem [60], lude. T: ludi [60], Vuzheniki .. te preprofti lude .. napelauaio (79b). M: ludeh [3]. O: ludmi [10], ludi [4], ludy.
TO 1564 [480] I: ludy [105], ludi [23], ludie [3], ludye [2], lety ludii (4b). R: ludy [79], ludi [10], is tih drugih ludeh (69b). D: ludem [111], lude [3]. T: ludy [84], ludi [14], druge ludij (11a). M: ludeh [17]. O: ludmi [17], ludy [6], ludmy [2], umei lndmi (63b).
TPs 1566 [249] I: ludy [39], ludie [23], ludye [7], ludi [3]. R: ludy [45], ludi [5]. D: ludem [38], lude [5]. T: ludy [59], ludi [5]. M: ludeh [3]. O: ludmi [15], ludy [2]. TA 1566 [2] D: ludem. T: ludy.
TC 1567 [2] D: ludem. T: ludy.
TL 1567 [170] I: ludy [20], ludi [13], ludie [7]. R: ludy [18], ludi [13]. D: ludem [48], lude [4]. T: ludi [15], ludy [15]. M: ludeh [2]. O: ludmi [10], ludi [4], ludy.
TP 1567 [3] I: ludie. D: ludem, lude.
TPs 1567 [5] I: ludie [2], ludye. T: ludi, ludy.
TC 1574 [46] I: ludie [14], ludi. R: ludi [6]. D: ludem [11]. T: ludi [11], boge ludie (131), vfe shlaht ludie (34) [2]. O: ludmi.
TP 1575 [6] R: ludi [2]. D: ludem. T: ludi [2]. O: fdrugim ludiem (B6a).
TC 1575 [404] I: ludie [89], ludi [5]. R: ludi [63]. D: ludem [109], lude [8]. T: ludi [93]. M: ludeh [10]. O: ludmi [27].
TT 1577 [332] I: ludie [74], ludi [8]. R: ludi [67]. D: ludem [68], lude. T: ludi [98]. M: ludeh [4], ludih. O: ludmi [10], ludi.
TPs 1579 [2] I: ludie. T: ludi.
TT 1581-82 [590] I: ludie [126], ludi [5], ludy, Vfi ludire (*7a). R: ludi [174]. D: ludem [98], lude, ludeim. T: ludi [115]. M: ludeh [6], ludeih [2]. O: ludmi [59], ludi.
TPo 1595 [1768] I: ludje [1080], ludie [11], ludye [3], ludy [3], lvdje, ludj. R: ludy [139], ludi [8], vtem ferzej teh ludeh (I,129), djanju teh ludeh (I,235), pohuilhanje teh ludeh (I,57) [3], ludj, liudy. D: ludem [156], ludjem.T: ludy [206], ludi [19], ludje vuzhe, de fo vfelej dvej Cerkvi (II,75), de bi te ludje oflepili (II,125), bi imejlu druge ludje .. fturiti (II,142), on vfe Ludje .. fapopade (I,143) [4], te ludie na krivo vero perpravio (I,173), ludie .. vifha (I,218), je hotel ludie obuditi (I,215) [3], ludj, ludji, ludij, liudi. M: ludeh [52], ljudeh, liudeh. O: ludmy [58], ludmi [8], ludy [4].
	Množina [6168]
I	ljudje [1879]: ludje [1080], ludie [753], ludye [42], lvdje, lude, ludio [!], ludire [!] ljudi [320]: ludy [168], ludi [150], ludii, ludj [2199]
R	ljudi [1097]: ludi [813], ludy [282], ludj, liudy ljudeh [5]: ludeh [1102]
D	ljudem [1145]: ludem [1144], ludeim ljudjem: ludjem [1146]
T	ljudi [1165]: ludi [794], ludy [368], liudi, ludj, lupi [!] ljudje [12]: ludie [5], ludje [4], ludye [3] ljudji [3]: ludij [2], ludji ljude: lude [1181]
M	ljudeh [130]: ludeh [126], ludeih [2], ljudeh, liudeh ljudih: ludih [131]
O	ljudmi [382]: ludmi [321], ludmy [60], lndmi [!] ljudi [26]: ludy [14], ludi [12] ljudjem: ludiem [409]
m
CL
<
S
Z >
o -
m
o
u
s
^ Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v Trubarjevih delih
W Imenovalnik: V imenovalniku prevladuje odraz podedovane ijevske oblike ljudje, N ki se v različnih pisnih različicah (ludje, ludie, ludye, Ivdje) pojavlja kar 1876-krat. 1 Nanjo kažeta tudi dve napaki (ludio, ludire). Od skupno 2199 pojavitev je s 85 % ^ vseh pojavitev imenovalnika samostalnika ljudje v Trubarjevih delih to daleč najO pogostejša oblika.
s	V različnih pisnih različicah (ludy, ludi, ludj) se 320-krat pojavlja tudi oblika
L ljudi. 168-krat je zapisana z y v izglasju, kar verjetno kaže na dolgi (cirkumflektirano) ° naglašeni -i [l'udi]. Glede na to, da je v hrvaškem jeziku, ki je slovenščini najbolj soroden, pri sklanjatvi samostalnika ljudi prišlo do vpliva ojevske sklanjatve na obliko imenovalnika množine (Skok 1972: 339), mislim, da je mogoča povezava oblike ludy [l'udi] z odrazom ojevske sklanjatve. Sklanjatveni vzorci v slovenščini 16. stoletja namreč še niso bili tako ustaljeni, kot so danes, več je bilo mešanja in prehajanja med Z različnimi vzorci. Kot vpliv ojevske sklanjatve izpeljuje to obliko tudi Ramovš 1952: A 55: »Tu in tam najdemo pri tem plur. tant. o-jevske tvorbe: N. ljudi«.
V TL 1561 se pojavlja oblika lude, kjer gre najbrž samo za izpad j oz. za i tiskarsko napako.
Oblika ludii iz TO 1564 lahko kaže na -i v izglasju ali pa na končnico -ji, ki FJ bi nastala po kontaminaciji ojevske končnice (-i) in ijevske končnice (-je). Obliko 1 imenovalnika množine ludji pozneje uporablja Pohlin (prim. Ramovš 1952: 43). 8 Glede na stranskosklonske oblike bi si lahko obliko ludii razlagali tudi kot sestavino
•	osnove ludj- in ojevske končnice -i.
Samo nesporna ijevska oblika imenovalnika množine (ljudje) se pojavlja v
•	petih delih, v enajstih delih ijevska oblika prevladuje, v štirih delih (TAr 1562, TO 1 1564, TPs 1566 in TL 1567) pa prevladuje ojevska oblika ljudi. V šestih manjših
delih imenovalnik množine ni izpričan.
Rodilnik: V rodilniku se 1097-krat pojavlja odraz podedovane ijevske oblike ludi (ludi, ludy, ludj), enkrat pa celo ljudi (liudy). 282 je zapisov z y v izglasju, kar verjetno kaže na dolgi (cirkumflektirano) naglašeni i [l'udi].
Enkrat v TT 1557, TO 1564 in trikrat v TPo 1595 se pojavlja oblika ludeh. Očitno gre za vpliv zaimenske sklanjatve (prim. teh, vseh); enaka končnica se kot regularna pojavlja v mestniku. Pojav je širši, zajema tudi ženski spol, poznan je tudi v čakavščini (prim. RHSJ 1907), v Alasijevem slovarju iz leta 1607, v delih Janeza Svetokriškega (stariših) (prim. Furlan 2011: 43, 48, 56) in tudi v stari knjižni prekmurščini, prim SSKP: 229: »od ludih«, kjer je taka oblika razširjena celo v tožilniku: »je nafz greisne ludih odkupo«.6
6 Ramovš 1952: 45-46 navaja podobne primere kot psihološko pomoto oz. individualno analogijo: »Končnica -ih, ki jo beremo pri starejših piscih, je psihološka pomota. Trubar piše: poleg tih boshih angelih. Teh primerov je sicer zelo mnogo, vendar jih za sle. razlagamo kot pomote; nastale so pod vplivom individualne analogije po sestavljeni fleksiji in L. pl. Pojav, da prehaja L. preko sestavljene fleksije in pronomina v G., je v sla. jezikih pogost, zlasti v shrv. (Dubrovnik) in v češčini.«
Dajalnik: Pričakovana oblika ludem se pojavlja 1144-krat. V TT 1581-82 se pojavlja oblika ludejm, v TPo 1595 pa je en zapis ludjem. Oblika ludem je v ijevsko sklanjatev prodrla iz mehke ojevske sklanjatve preko oblike možem, oblika ludjem pa lahko kaže na podaljšavo osnove z -j-. Tako bi bil j del osnove preko cele paradigme (ljudj-e, ljudj-i, ljudj-em, ljudj-e, ljudj-eh, ljudj-i).
Oblika ludejm je nastala pod vplivom mestniške končnice.7
7
C fS
CL
Tožilnik: V tožilniku se pojavlja pričakovana oblika ludi oz. ljudi v različnih pisnih različicah (ludi, ludy, ludij, liudi, ludji, ludj in lupi, ki je očitna tiskarska napaka). S 1168 pojavitvami predstavlja kar 98,81 % vseh pojavitev v tožilniku. Zanimivi sta pisni različici ludji iz TPo 1595 in ludij iz TO 1564 in TPo 1595. Lahko bi namreč kazali na podoben pojav kot obliki ludjem v dajalniku in ludje v tožilniku.
Oblika ludje se pojavlja 12-krat, in sicer v 4 delih: TC 1550, TA 1550, TC 1574 in TPo 1595. V TA 1550 je to edina izpričana oblika tožilnika. Po Ramovšu (1952: 47) je to analogija po imenovalniku. Lahko pa bi šlo za podaljšavo osnove z j in končnico analogno po ojevski sklanjatvi. Tožilnik na -je se pojavlja tudi pri ostalih praslovanskih ijevskih samostalnikih moškega spola in pri samostalnikih brat, ajd, zob, mož; torej gre za širši areal. Značilno vsem tem samostalnikom je, da imajo ime-novalnik množine na -je, torej je oblika tožilnika množine identična imenovalniški. Vprašanje pa je, ali se sama oblika dojema kot identična ali pa je po različnih analogijah zgolj slučajno videti identična imenovalniški. V prvi vrsti je izključena možnost, ^ da gre za napako, ker se podobne oblike pojavljajo pri več samostalnikih, pri različnih avtorjih in v različnih delih. Sam menim, da gre za različno dojemanje; v imenoval- Z niku je končnica -je, ki je ostalina ijevske sklanjatve, v tožilniku pa gre za regularno W končnico -e, ki se pritika osnovi ljudj-. Da gre lahko v tem primeru za podaljšavo ^ osnove, kaže tudi dajalniška oblika ljudj-em in morda tudi imenovalniška oblika lju-dji (ludii).8 Ne glede na to, ali je podaljšava z j izpričana samo v tožilniku ali tudi v drugih sklonih, se mi zdi logična. Kot imamo pri ujevski sklanjatvi v imenovalniku množine sinov-i in v tožilniku sinov-e, tako imamo pri ijevski ljudj-e. Imenovalniška končnica je torej podedovana, tožilniška pa skontaminirana iz j in regularne končnice -e. V samo analogijo po imenovalniku dvomim, zato ker je v slovenščini in v drugih slovanskih jezikih pri moškem spolu izpričana kvečjemu imenovalniška končnica, ki je analogna po tožilniški. Da bi se ustvarjala nova analogija, ki bi veljala samo za dokaj ozek nabor samostalnikov, se mi zdi manj verjetno.
V TL 1561 se pojavlja oblika lude, ki se jo da razložiti kot vpliv ojevske sklanjatve.9
»pri Trubarju beremo: mojhiem (naslonitev na N. pl.), tatjem, ludjem, zherviem« (Ramovš 1952: 47) in v istem odstavku nekaj prej: »Sprva je končnica -em nastopila pri samostalnikih z -ext v L. pl., od koder je e prešel tudi v D.« in »Trubar ludejm, -ei- izpričuje -e-«. V prid podaljšavi osnove govori tudi Ramovš 1952: 43 pri imenovalniku množine ojevske sklanjatve, kjer sicer v drugem kontekstu piše: »Trubar; vulzji Kat. 1595: 405 je kontaminacija med volcje in volki, ki je zelo pogostna pri Pohlinu: ludji, moshji, ajdji, bratji, udji, zhervji, pesji.«
Ramovš 1952: 47: »Oblike s končnico -e so razširjene tudi na m. i- in u- deklinacijo, v kolikor niso ohranjeni relikti.«
8
^ Mestnik: Najpogostejša je oblika l(j)udeh, ki se pojavlja 127-krat. Izvor te oblike je podoben kot pri dajalniški, gre za končnico, ki je nastala po poznejšem, slovenskem N razvoju in se pojavlja v celotni ijevski sklanjatvi.10 V TT 1577 se pojavlja oblika 1 ludih, ki lahko kaže na naglas na osnovi, lahko pa na vpliv končnice -ih in mehke ^ ojevske sklanjatve, in v TT 1581-82 dvakrat oblika ludejh, kar kaže na jatovski izvor končniško naglašenega glasu.
S
L Orodnik: Odraz podedovane oblike ludmi se pojavlja 381-krat, 60-krat je zapis z y, o kar kaže na dolgi naglas na i. Enkrat se pojavlja tiskarska napaka lndmi.
Oblika ludi se pojavlja 26-krat, od tega 14-krat z zapisom ludy, kar kaže na dolgi naglašeni i. Oblika je nastala pod vplivom ojevske sklanjatve. Prim. Ramovš 1952: 55: »I. z ljudi (z brati)«.
V TP 1575 se pojavlja oblika ludjem. Oblika ludjem se v enakem kontekstu N pojavlja še v DC 1579, DC 1584 in TfC 1595. Odlomek, v katerem se nahaja obrav-A navana oblika, se glasi:
Z
P —
S
K
Ki O
Tedai ta Ioseph fmario
Vlekel ie gori Vbetlehem
puftil fe ie fdrugim ludiem
po ti Rimski poftaui
Shazat ter pokoren bil
Tedai fe ie bil dopolnil
Maryn Zhas ta praui. (TP 1575: B6a)
Glede na to, da se oblika ludjem pojavlja samo v tem kontekstu, gre lahko za prirejeno obliko zaradi ritma in rime. Najbolj relevantni za obravnavano obliko sta vrstici 2-3 (Vlekel ... in puftil ...). Obe imata osem zlogov in enak ritem, ki ga lahko ponazorimo takole:	—|. Tako lahko razložimo tudi pridevniško obliko
fdrugim namesto pričakovane fdrugimi, saj bi v takem primeru imeli različno število zlogov in bi se podrl metrum. Zato mislim, da je zgoraj predstavljena razlaga najbolj verjetna. Pri izhajanju iz dajalnika je težko razložiti, zakaj bi samo v tem kontekstu oz. samo v tej besedni zvezi dajalnik vplival na orodnik. Prav tako ne moremo izhajati iz edninske oblike (ljud), ker se v 16. stoletju pojavlja v pomenu 'ljudstvo' izraz folk ali puk. Samostalnik ljud je izpričan pozneje v Pleteršnikovem slovarju z oznako stcsl.11
10	Prim. Ramovš 1952: 64-66.
11	Edninska oblika tukaj ni možna tudi zaradi predloge v Lukovem evangeliju: »In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča.« (Lk 2,3-5)
Splošni prikaz sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v Trubarjevih delih
	Množina			
	a	b	c	d
I	ljud-je	ljudj-e	ljudj-i	ljud-i
R	ljud-i	= a	= a	ljud-i/-eh
D	ljud-em	ljudj-em	= b	= a
T	ljud-i	ljudj-e/-i	ljudj-e	ljud-e
M	ljud-eh/-ih	= a	= a	= a
O	ljud-mi	= a	ljud-i	= c
Sklanjatev samostalnika ljudje v delih Primoža Trubarja lahko razdelimo v štiri sklanjatvene vzorce.
Vzorec a odraža podedovano stanje, oz. odraz izhodiščno slovenskega stanja ijevske (moške) sklanjatve. Tako sklanjatveno paradigmo poznamo v slovenskem knjižnem jeziku tudi danes. Pojavnost mestniških končnic -ehl-ih je lahko določena z mestom naglasa. Če je naglas na končnici, ima ta obliko -eh, če pa je naglas na osnovi, je končnica -ih, lahko pa gre za različen izvor končnic, iz trde (-eh) ali iz mehke (-ih) ojevske sklanjatve.
Vzorec b odraža podobno sklanjatev kot vzorec a, vendar se j iz imenoval-niške končnice začenja dojemati kot del osnove. Tako imamo opraviti z osnovo Ijudj-, na katero se pritikajo končnice, ki izvirajo iz ijevske ali ojevske sklanjatve. Imenovalniška končnica se lahko še vedno dojema kot nadaljevanje ijevskega odraza, s tem da se j dojema kot del osnove in ne kot končnica, kar se približuje tudi končniški logiki v splošni sklanjatvi za moški spol, ki je nastala na osnovi praslo-vanske ojevske sklanjatve. Rodilnik, mestnik in orodnik niso problematični oz. so enaki kot pri vzorcu a. Dajalniška oblika je podobna kot pri vzorcu a, s tem da se končnica -em pritika na podaljšano osnovo. Najpogostejša tožilniška oblika je nastala pod vplivom ojevske sklanjatve; regularna končnica -e, ki izvira iz (slovenske) ojevske sklanjatve za moški spol, se pritika na podaljšano osnovo ljudj-. V tožilniku se na osnovo ljudj- redkeje pritika ijevska končnica -i. Orodniška oblika ljudjem je nastala najbrž pod vplivom dajalnika.
Vzorec c odraža podobno stanje kot vzorec b, prihaja pa že do večjih premikov proti ojevski sklanjatvi. Vse končnice razen rodilniške so po izvoru iz ojevske sklanjatve in se pritikajo na osnovo ljudj-Iljud-.
Vzorec d odraža sklanjatev, ki je najbolj odmaknjena od prvotne, podedovane sklanjatve, ki je izpričana v vzorcu a. V ta vzorec lahko uvrstimo tudi variantno končnico -eh (poleg siceršnje -i), ki je nastala pod vplivom zaimenske sklanatve. V mestniku se pojavlja tudi končnica -ejh, ki je fonetična različica končnice -eh in izvira iz (trde) ojevske sklanjatve.
Pogostnost posameznih sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v Trubarjevih delih ustreza abecednemu vrstnemu redu posameznih vzorcev: vzorec a se pojavlja najpogosteje, vzorec d pa najredkeje.
u
m h«
CL
<
S
h«
Z >
o -
m
O
U h«
S
N ^
^ 2.2 Dalmatin: samostalnik ljudje se pojavlja v 11 delih, skupaj 1272-krat.
M
Z DJ 1575 [83] I: ludie [17]. R: ludy [18]. D: ludem [12], lude. T: ludy [13], ludi. M: ludeh [10]. O: ludmy [10], ludmi.
K DPa 1576 [29] I: ludie [7]. R: ludy [6], ludi. D: ludem [5]. T: ludy [6]. O: ludmy [4].
0	DB 1578 [70] I: ludie [29]. R: ludy [16], ludi . D: ludem [5]. T: ludy [10], ludi [3].
s M: ludeh [4]. O: ludmi [2].
L DC 1579 [58] I: ludie [19]. R: ludi [12]. D: ludem [12]. T: ludi [9], ludy [2], Vuzhite vy vfe .. ludie (22), boge ludie (115) [2]. O: ludmi, sdrugim Ludiem (63).
^ DPr 1580 [25] I: ludie [5]. R: ludy [5], ludi. D: ludem [2]. T: ludy [4], ludi [2]. O: ludmy [5], ludmi.
1	DC 1580 [7] I: ludie. D: ludem [6].
DB 1584 [915] I: ludje [327], ludje. R: ludy [193]. D: ludem [94], ludem [3]. T: ludy
N [177], ludi [8]. M: ludeh [25], ludeh. O: ludmy [86].
A DC 1584 [64] I: ludje [21]. R: ludy [10], ludi [2]. D: ludem [14]. T: ludy [10], ludi [3], boge ludje (CLIX), vfe .. ludje (XL) [2]. O: ludmy, s'drugim Ludjem (XCVI).
1 DM 1584 [11] I: ludje [2]. R: ludy. D: ludem [2]. T: ludy [2]. M: ludeh [3]. O: ludmy.
K DAg 1585 [5] I: ludje. R: ludy [2]. D: ludem [2].
1	DC 1585 [5] I: ludje. R: ludy. D: ludem [2]. T: ludy.
1
2
	Množina [1272]
I	ljudje [431]: ludje [352], ludie [78], ludje
R	ljudi [269]: ludy [252], ludi [17]
D	ljudem [160]: ludem [157], ludem [3]
T	ljudi [ 251]: ludy [225], ludi [26] ljudje [4]: ludie [2], ludje [2] [255]
M	ljudeh [43]: ludeh [42], ludeh
O	ljudmi [112]: ludmy [107], ludmi [5] ljudjem [2]: ludiem, ludjem [114]
Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v Dalmatinovih delih
Imenovalnik: V imenovalniku ni posebnosti, izpričana je samo oblika ludje, enkrat z ostrivcem na e (ludje), kar lahko kaže na mesto naglasa [l'udje]. Rodilnik: V rodilniku ni posebnosti, izpričana je samo oblika ludi v pisnih različicah ludy in ludi. Pisna različica ludy najbrž kaže na naglas [l'udi]. Dajalnik: V dajalniku tudi ni posebnosti, izpričana je samo oblika ludem, trikrat z ostrivcem na e (ludem), kar lahko kaže na mesto naglasa [l'udem]. Tožilnik: Prevladuje odraz podedovane oblike ludi, ki se pojavlja 251-krat.
Štirikrat se pojavlja oblika ludje, in sicer gre za identična primera iz DC 1579, ki se ponovita v DC 1584. Oblika je verjetno nastala po kontaminaciji j iz imenoval-nika in regularne končnice e za tožilnik množine. Podrobneje o tej problematiki gl. pri tožilniku v Trubarjevih delih.
Mestnik: V mestniku se pojavlja samo oblika ludeh, enkrat zapisana z ostrivcem na e (ludeh), kar je lahko znak za mesto naglasa [l'udeh].
Orodnik: Prevladuje odraz podedovane oblike ludmi (ludmy, ludmi), ki se pojavlja 112-krat, 2-krat se pa pojavlja tudi oblika ludjem, in sicer gre za identični primer kot že pri TP 1575, ki se pojavlja v DC 1579 in DC 1584. Tako pri Trubarju kot v teh dveh primerih gre za primer iz pesmarice. Podrobneje o tej obliki gl. pri orodniku v Trubarjevih delih.
Pisna različica ludmy najbrž kaže na mesto naglasa [l'udmi].
m
CL
<
S
Splošni prikaz sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v Dalmatinovih delih
	Množina	
	a	b
I	ljud-je	ljudj-e
R	ljud-i	= a
D	ljud-em	= a
T	ljud-i	ljudj-e
M	ljud-eh	ljud-eh
O	ljud-mi	= a
Prevladujoči sklanjatveni vzorec samostalnika ljudje v Dalmatinovih delih (vzorec a) je enak kot v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku.
Sklanjatveni vzorec b je podoben kot v Trubarjevih delih. V dajalniku ni podaljšave osnove, v tožilniku pa se na osnovo pritika samo ojevska končnica.
Z >
O -
m
o
u
s
2.3 Krelj: samostalnik ljudje se pojavlja v 2 delih, skupaj 282-krat.
KB 1566 [17] I: ludie [6]. R: ludi [2]. D: ludem [7]. T: ludi [3].
KPo 1567 [264] I: l-u\u-die12 [75], ludie [4], ludy [3], l-u\u-dy [2], ludij [2]. R: l-u\u-dy [29], l-u\u-di [10], l-u\u-dij [14], od ludih (XXVb). D: l-u\u-dem [40]. T: l-u\u-di [26], l-u\u-dy [26], l-u\u-dij [12]. M: ludeh [3], ludih [3], ludeh, ludeih, ludijh. O: ludmi [8], l-u\u-di [2], ludmy.
12 Krelj v svoji Postili piše nad samoglasnikom (konkretno u) znak " oz. " za mehčanje pred njim stoječih l ali n. Ker gre za funkcijsko enak znak, ju zaradi preglednosti združujem v obliko -u\u-.
E Z
1
K O
S
L O
V
2
Z A
P
1
^ Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v Kreljevih delih
• Imenovalnik: Odraz podedovane ijevske oblike ljudje se pojavlja 85-krat, 7-krat
0	pa se pojavlja ojevska oblika ljudi. Oblika ludij kaže na podobno problematiko kot
2	oblika ludii v TO 1564.
1	Rodilnik: Večina pojavitev odražaj pričakovano podedovano stanje. Oblika ljudji verjetno kaže na podaljšano osnovo ljudj-. Oblika ljudih je verjetno analogna po sklanjatvi pridevnikov. Podrobneje gl. pri rodilniku v Trubarjevih delih. Dajalnik: V dajalniku ni posebnosti.
Tožilnik: V tožilniku se odraža pričakovano stanje. Oblika ljudji lahko kaže na podaljšavo osnove z j.
Mestnik: Petkrat se pojavlja oblika ljudeh oz. ljudejh, ki kaže na naglas na končnici [ljudejh], trikrat pa oblika ljudih, ki kaže lahko na naglas na osnovi [l'udih], lahko pa na vpliv mehke ojevske sklanjatve. Oblika ludijh lahko kaže na podaljšavo osnove z j. Orodnik: Ijevska oblika ljudmi se pojavlja devetkrat, dvakrat pa oblika ljudi, ki je najbrž nastala po analogiji na ojevsko sklanjatev.
Splošni prikaz sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v Kreljevih delih
	Množina [282]	
I	ljudje [85]: l-u\u-die [75], ludie [10] ljudi [5]: ludy [3], l-u\u-dy [2] ljudji [2]: ludij	[92]
R	ljudi [55]: l-u\u-dy [29], l-u\u-di [10], ludi [2] ljudji [14]: l-u\u-dij ljudih: ludih	[56]
D	ljudem [47]: l-u\u-dem [40], ludem [7]	
T	ljudi [55]: l-u\u-di [26], l-u\u-dy [26], ludi [3] ljudji [12]: l-u\u-dij	[67]
M	ljudeh [5]: ludeh [3], ludeh, ludeih ludih [3]: ludih ljudjih: ludijh	[9]
O	ljudmi [9]: ludmi [8], ludmy ljudi [2]: l-u\u-di	[11]
	Množina			
	a	b	c	d
I	ljud-je	ljudj-e	ljudj-i	ljud-i
R	ljud-i	ljudj-i	= b	ljud-ih
D	ljud-em	= a	= a	ljud-em
T	ljud-i	ljudj-i	/	/
M	ljud-eh/-ih	ljudj-ih	= b	ljud-ih
O	ljud-mi	= a	/	ljud-i
Vzorec a je enak kot v Trubarjevih in Dalmatinovih delih, enak sklanjatveni vzorec je tudi v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku.
Vzorec b se od enakega vzorca v Trubarjevih delih razlikuje po podaljšavi osnove tudi v rodilniku in mestniku, medtem ko podaljšave osnove ni v dajalniku. Na podaljšano osnovo se v tožilniku pritika samo ijevska končnica. Vzorec c vsebuje samo imenovalniško obliko.
Vzorec d izkazuje ojevsko sklanjatveno paradigmo. V rodilniku je končnica -ih, ki je nastala pod vplivom pridevniške sklanjatve.
Najpogosteje se v Kreljevih delih pojavlja vzorec a, ostali vzorci se pojavljajo bolj obrobno.
2.4 Megiser: samostalnik ljudje se pojavlja v 2 delih, skupaj 8-krat.
MD 1592 [5] I: ludje [2] R: ludi [2], ludy. MTh 1603 [3] R: ludy [3].
	Množina [8]
I	ljudje [2]: ludje
R	ljudi [6]: ludy [4], ludi [2]
U m h«
CL
<
S
h«
Z >
o -
m
o
u h«
s
Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v Megiserjevih delih
Zaradi slovarske narave Megiserjevih del, v katerih se samostalnik ljudje pojavlja, ni pričakovati celotne paradigme oz. lahko nanjo sklepamo samo preko izpričanih oblik imenovalnika in rodilnika. Sklanjatev, ki je v teh dveh sklonih nakazana, je brez vseh posebnosti, torej po regularnem razvoju ijevske sklanjatve (vzorec a).
2.5 Felicijan Trubar: samostalnik ljudje se pojavlja v 2 delih, skupaj 83-krat.
TfM 1595 [12] I: ludje [2]. R: ludy. D: ludem [2]. T: ludy [2]. M: ludeh [4]. O: ludmy.
TfC 1595 [71] I: ludje [22]. R: ludy [9], ludi [3]. D: ludem [16], ludjem. T: ludy [10], ludi [6], Vuzhite .. vfe .. ludje (LIIII), boge ludje (CCLXXIX) [2]. O: ludmy, s'drugim Ludjem (CLIII).
E Z
1
K O
S
L
0 V
2
1
Z A
P i
S
K
Ki O
	Množina [83]	
I	ljudje [24]: ludje	
R	ljudi [13]: ludy [10], ludi [3]	
D	ljudem [18]: ludem ljudjem: ludjem	[19]
T	ljudi [18]: ludy [12], ludi [6] ljudje [2]: ludje	[20]
M	ljudeh [4]: ludeh	
O	ljudmi [2]: ludmy ljudjem: ludjem	[3]
Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v delih Felicijana Trubarja
Imenovalnik: V imenovalniku ni posebnosti. Rodilnik: V rodilniku ni posebnosti.
Dajalnik: Oblika ljudjem iz TfC 1595 lahko kaže na podaljšavo osnove z j. Tožilnik: Osemnajst pojavitev je po ijevski sklanjatvi, ljudi, dvakrat pa se pojavlja oblika ludje, ki lahko kaže na analogijo po imenovalniku, verjetneje pa na podaljšavo osnove z j (kot v dajalniku) in nanjo pritaknjeno regularno končnico tožilnika množine, -e.
Mestnik: V mestniku ni posebnosti.
Orodnik: Dvakrat se pojavlja pričakovana oblika ludmi, v TfC 1595 pa enkrat lud-jem. Podrobneje o tej obliki gl. pri orodniku v Trubarjevih delih.
Splošni prikaz sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v delih Felicijana Trubarja
	Množina	
	a	b
I	ljud-je	ljudj-e
R	ljud-i	= a
D	ljud-em	ljudj-em
T	ljud-i	ljudj-e
M	ljud-eh	= a
O	ljud-mi	= a
Vzorec a se enako kot v delih Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Sebastja-na Krelja pojavlja najpogosteje in kaže na podedovano paradigmo.
Vzorec b ima podobni shemo kot v delih Primoža Trubarja. V tožilniku se na osnovo pritika samo ojevska končnica.
2.6 Ene duhovne pejsni: samostalnik ljudje se pojavlja 50-krat.
*P 1563 [50] I: ludye [9], ludie [7], liudie, liudye, liudi. R: ludi [3], lludi [2], liudi. D: ludem [5], ludie [2], liudem. T: ludi [11], liudi, vle .. ludye (20), vboge lude (179). M: ludeh. O: ludmi [2].
	Množina [50]
I	ljudje [18]: ludye [9], ludie [7], liudye, liudie ljudi: liudi [19]
R	ljudi [6]: ludi [3], lludi [2], liudi
D	ljudem [6]: ludem [5], liudem ljudjem [2]: ludiem [8]
T	ljudi [12]: ludi [11], liudi ljudje: ludye ljude: lude [14]
M	ljudeh: ludeh
O	ljudmi [2]: ludmi
Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v *P 1563
Imenovalnik: V 18 primerih se pojavlja odraz pričakovane podedovane oblike, ljudje, v enem primeru pa oblika ljudi, ki je analogna po ojevski sklanjatvi. Rodilnik: V rodilniku se pojavlja samo odraz podedovane oblike ljudi. Dajalnik: V dajalniku se 6-krat pojavlja oblika ljudem, dvakrat pa ljudjem, ki lahko kaže na podaljšavo osnove z j.
Tožilnik: V 12 primerih se pojavlja odraz pričakovane podedovane oblike ljudi, enkrat ojevska oblika lude, enkrat pa oblika ludje, ki lahko kaže na analogijo po imenovalniku, ali pa na podaljšavo osnove z j (kot v dajalniku), na katero se pritika regularna (ojevska) končnica tožilnika množine. Podrobneje gl. pri tožilniku v Trubarjevih delih. Mestnik: V mestniku je pričakovana oblika ludeh. Orodnik: V orodniku je pričakovana oblika ludmi.
u
m h«
CL
<
Z
Z >
O -
m O U
h«
Z
N ^
Splošni prikaz sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v *P 1563
	Množina		
	a	b	d
I	ljud-je	ljudj-e	ljud-i
R	ljud-i	= a	= a
D	ljud-em	ljudj-em	= a
T	ljud-i	ljudj-e	ljud-e
M	ljud-eh	= a	= a
O	ljud-mi	= a	/
Vzorec a se pojavlja najpogosteje.
Vzorec b je podoben kot v Trubarjevih delih. V tožilniku se na osnovo pritika N ojevska končnica.
Vzorec d je identičen kot v Trubarjevih delih, orodnik po ojevski sklanjatvi v
^ *P 1563 ni izpričan. O
S
L 2.7 Juričič: samostalnik ljudje se pojavlja 947-krat. O
JPo 1578 [947] I: liudye [193], liudie [60], ludie [37], ludye [3], lyudie [2], liudy [2], liudi, prietni Liude (III,3b), Liuye .. kateri .. budeio (III,39). R: liudy [154], liudi [50], ludi [13], ludy [5], liudij [2], Veliko ie Liudye (II,112).13 D: liudem [118], ludiem [21], liudem [2]. T: liudy [110], liudi [45], ludi [13], ludy [11], liudij [4]. M: liudeh [16], ludeh [2], liudyh [3], ludeih, liudih, ludih. O: liudmi [42], liudmy A [21], ludmi [5], liudy [3], liudi [2], ludi. P
*
i
1
se •
2 O h^
2
	Množina [947]	
I	ljudje [296]: liudye [193], liudie [60], ludie [37], ludye [3], lyudie [2], liuye [T ljudi [3]: liudy [2], liudi ljude: liude	[300]
R	ljudi [222]: liudy [154], liudi [50], ludi [13], ludy [5] ljudji [2]: liudij ljudje: liudye [!]	[225]
D	ljudem [139]: liudem [118], ludem [21] ljudjem [2]: liudiem	[141]
T	ljudi [179]: liudy [110], liudi [45], ludi [13], ludy [11] ljudji [4]: liudij	[183]
M	ljudeh [19]: liudeh [16], ludeh [2], ludeih, ljudih [5]: liudyh [3], liudih, ludih	[24]
O	ljudmi [68]: liudmi [42], liudmy [21], ludmi [5] ljudi [6]: liudy [3], liudi [2], ludi	[74]
Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v JPo 1578
Imenovalnik: V 295 primerih se pojavlja odraz pričakovane podedovane oblike ljudje, enkrat se pojavlja tiskarska napaka liuye, ki tudi kaže na odraz podedovane sklanjatve. Trikrat se pojavlja ojevska oblika ljudi, enkrat pa oblika ljude, ki je najverjetneje nastala po izpadu j. Kljub temu, da bi pričakovano Juričič uporabljal več
13 Verjetno gre za tiskarsko napako, vrstico višje je namreč vfi Liudye - enaka oblika v ime -novalniku.
ojevskih oblik,14 temu ni tako, ojevskih oblik je v imenovalniku celo sorazmerno manj, kot npr. v Trubarjevih delih.
Rodilnik: V 222 primerih se pojavlja odraz pričakovane podedovane oblike ljudi. Dva zapisa liudij lahko kažeta na podaljšavo osnove z j. Enkratna pojavitev ljudje je verjetno napaka, saj je v besedilu nad njo nadpisana enaka oblika v funkciji imenovalnika.
Dajalnik: V 139 primerih se pojavlja odraz pričakovane oblike ljudem, v dveh primerih pa oblika ljudjem, ki bi lahko kazala na podaljšavo osnove z j. Tožilnik: V tožilniku se pojavlja odraz pričakovane podedovane oblike ljudi. Štirje zapisi liudij lahko kažejo na podaljšavo osnove z j.
Mestnik: V 16 primerih se pojavlja pričakovana oblika ljudeh, enkrat se pojavlja oblika ljudejh, ki lahko kaže na naglašeni jat, dvakrat pa se pojavlja oblika ljudih, ki lahko kaže na naglas na osnovi ali pa na vpliv mehke ojevske sklanjatve. Oblika liudyh verjetno kaže na naglas na koncu in na končnico -ih iz mehke ojevske sklanjatve.
Orodnik: V 68 primerih se pojavlja odraz pričakovane podedovane oblike ljudmi, v 6 primerih pa oblika ljudi, ki je verjetno nastala pod vplivom ojevske sklanjatve.
Splošni prikaz sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v JPo 1578
	Množina		
	a	b	d
I	ljud-je	ljudj-e	ljud-i
R	ljud-i	ljudj-i	= a
D	ljud-em	ljudj-em	= a
T	ljud-i	ljudj-i	ljud-e
M	ljud-eh/-ih	= a	= a
O	ljud-mi	= a	ljud-i
u
m h«
CL
<
S
h«
Z >
o -
m
O
U h«
S
N ^
Prevladuje sklanjatveni vzorec a, podobno kot v Trubarjevih delih in delih ostalih avtorjev Končnica -ih je lahko, kjer je naglašena, izvorno tudi iz mehke ojevske sklanjatve in ni nujno slovenski odraz za nenaglašeni jat.
Sklanjatveni vzorec b ima podaljšavo osnove tudi v rodilniku. V tožilniku se pojavlja samo ijevska končnica -i.
Sklanjatveni vzorec d je podoben kot v Trubarjevih delih.
2.8 Tulščak: samostalnik ljudje se pojavlja 59-krat.
TkM 1579 [59] I: ludie [10]. R: ludy [15], ludi. D: ludem [11]. T: ludy [15], ludi [2]. M: ludeh [2]. O: ludmi [3].
14 Juričič je bil po rodu Hrvat, kar pomeni, da bi v materinščini samostalnik ljudje sklanjal drugače, in sicer bi bila imenovalniška končnica prevzeta iz ojevske sklanjatve (ljudi, rod. ljudi ...).
E Z
O
S
L
0	Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v TkM 1579
v V TkM 1579 opažamo pričakovano sklanjatev samostalnika ljudje brez vsakršnih posebnosti (vzorec a).
1
N 2.9 Bohorič: samostalnik ljudje se pojavlja v enem delu, skupaj 5-krat. A
p BH 1584 [5] I: ludje [4]. R: ludi.
m
K
se
• Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v Bohoričevih delih
® Nakazana sklanjatev samostalnika ljudje je v BH 1584 brez posebnosti (vzorec a).
2 1
2.10 Trošt: samostalnik ljudje se pojavlja skupaj 65-krat.
TtPre 1588 [65] I: ludie [16]. R: ludy [17]. D: ludem [14]. T: ludy [14]. M: ludeh. O: ludmy [3].
	Množina [65]
I	ljudje [16]: ludie
R	ljudi [17]: ludy
D	ljudem [14]: ludem
T	ljudi [14]: ludy
M	ljudeh: ludeh
O	ljudmi [3]: ludmy
Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v TtPre 1588
V TtPre 1588 je sklanjatev samostalnika ljudje brez posebnosti (vzorec a).
	Množina [59]
I	ljudje [10]: ludie
R	ljudi [16]: ludy [15], ludi
D	ljudem [11]: ludem
T	ljudi [17]: ludy [15], ludi [2]
M	ljudeh [2]: ludeh
O	ljudmi [3]: ludmi
	Množina [5]
I	ljudje [4]: ludje
R	ljudi: ludi
2.11 Znojilšek: samostalnik ljudje se pojavlja skupaj 28-krat.
ZK 1595 [28] I: ludje [9]. R: ludy [3]. D: ludem [5], ludém [2]. T: ludi [5], ludí, g ludy. O: ludmy, ludmi.
m
o.
<
SI
Analiza sklanjatvenih vzorcev samostalnika ljudje v ZK 1595
V	ZK 1595 je sklanjatev samostalnika ljudje brez posebnosti (vzorec a).
O
3 Splošna sklanjatev samostalnika ljudje v slovenskem knjižnem jeziku
16. stoletja
O
V	slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja pri sklanjatvi samostalnika ljudje razli- ^ kujemo štiri sklanjatvene vzorce. Najpogosteje se pojavlja sklanjatveni vzorec, ki hh ga označujem s črko a. Gre za sklanjatev, ki je najbliže prvotnemu - praslovanske- S mu stanju. Vse oblike se skladajo z oblikami, ki jih pozna (izhodiščno) slovenska W ijevska sklanjatev. Po enakem vzorcu se samostalnik ljudje sklanja tudi v sodobnem ^ slovenskem knjižnem jeziku. V mestniku obstajajo fonetične različice -ehl-ejhl-ih. Končnica -ih je lahko naglašena in po izvoru iz mehke ojevske sklanjatve.
Vzorec, ki je označen s črko b, je po svoji sklanjatveni paradigmi blizu vzorcu a, se pa od njega razlikuje v nekaj potezah. Bistvena razlika je osnova, na katero se pritikajo sklonske končnice. Pri vzorcu a je to osnova ljud-, pri vzorcu b pa je to osnova ljudj-. Izpričanost tega vzorca, oz. koliko sklonov se tvori s pomočjo te, podaljšane osnove, se razlikuje od avtorja do avtorja. Skozi celotno paradigmo namreč podaljšana osnova ni izpričana pri nobenem avtorju. Končnice, ki se pritikajo na osnovo, so identične kot pri vzorcu a, edina razlika je v najpogostejši tožilniški končnici -e, kjer gre za analogijo po splošni moški (ojevski) sklanjatvi.
Vzorec, ki ga označujem s črko c, je po svoji sklanjatveni paradigmi blizu vzorcu b. Z njim ima prekrivne vse sklone razen imenovalnika in orodnika, ki se pri vzorcu c sklanjata po splošni moški (ojevski) sklanjatvi. Tako vzorec c predstavlja sklanjatveno paradigmo, ki je že zelo blizu splošni moški (ojevski) sklanjatvi. Samo rodilnik ima še končnico ijevske sklanjatve, ostali skloni pa ne več.
Vzorec, označen s črko d, je po svoji sklanjatveni paradigmi blizu vzorcu c. Razlika je v tem, da se pri vzorcu d vse sklonske končnice pritikajo na osnovo ljud-. V rodilniku se poleg ijevske oblike ljudi pojavlja tudi variantna oblika ljudeh
	Množina [28]
I	ljudje [9]: ludje
R	ljudi [3]: ludy
D	ljudem [7]: ludem [5], ludém [2]
T	ljudi [7]: ludi [5], ludí, ludy
M	/
O	ljudmi [2]: ludmy, ludmi
^	(z različico ljudih), ki je prodrla iz pridevniške sklanjatve. Končnici dajalnika in
W	mestnika sta identični kot pri vzorcu a. Sklanjatveni vzorec d je najbliže sklanjatve-
N	nemu vzorcu splošne moške (ojevske) sklanjatve.
V slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja je pri sklanjatvi samostalnika Iju-
^	dje prevladujoč sklanjatveni vzorec a, sledita mu vzorec b in d, vzorec c pa se
O	pojavlja najredkeje. Podrobnejša analiza se nahaja pri obravnavi posameznega av-
s	torja, na splošno pa lahko sklanjatvene vzorce samostalnika ljudje v slovenskem
L	knjižnem jeziku 16. stoletja predstavimo takole:
O
V		Množina			
z		a	b	c	d
I	I	ljud-je	ljudj-e	ljudj-i	ljud-i
	R	ljud-i	ljudj-i	= b	ljud-eh
Z	D	ljud-em	ljudj-em	= b	= a
A	T	ljud-i	ljudj-e	= b	ljud-e
P	M	ljud-eh/-ih	ljudj-eh	= b	= a
i	O	ljud-mi	ljud-mi	ljud-i	ljud-i
m
i 4 Mešanje ijevskih in neijevskih oblik
i
se
•	Vpliv neijevskih oblik na sklanjatev množinskega samostalnika ljudje v slovenskem 1 knjižnem jeziku 16. stoletja ni bil velik. Pojavlja se samo pri nekaterih avtorjih (Tru-
•	bar, Dalmatin, Krelj, Juričič, F. Trubar in Ene duhovne pejsni) in tudi pri njih ne i zavzema bistvenega položaja. Še največji vpliv so imele ojevske (neijevske) oblike na
imenovalnik in na orodnik. Sklepam torej, da so bile ojevske oblike v slovenščini 16. stoletja pri obravnavanem samostalniku prisotne, niso pa bile progresivne oz. so se očitno obnašale kot nekaj obrobnega, kot izjema in ne kot pravilo, ki bi prevladalo nad drugimi, starejšimi oblikami. Pri tem ne upoštevam dajalnika in mestnika, kjer so tudi v ženski ijevski sklanjatvi mehke ojevske oblike povsem izpodrinile ijevske. Podobno dokazuje tudi Jakob Rigler v članku o Ramovševi Morfologiji slovenskega jezika. On sicer dajalniške in mestniške oblike označuje kot izvorno (slovensko) ijevske, že zelo zgodaj posplošene iz ojevske sklanjatve. Iz ijevske sklanjatve naj bi se potem naprej posplošile tudi drugam kot značilnost oksitonov (Rigler 2001: 456).
5 Pojavnost posameznih sklonov
V sklanjatveni paradigmi praslovanskega ijevskega samostalnika moškega spola ludbie v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja se najpogosteje pojavlja imenovalnik. Sledijo rodilnik, dajalnik in tožilnik, kjer razlika v pojavitvah ni bistvena glede na celoto. Najmanj je zastopan mestnik s komaj dvema odstotkoma, prav tako se redko pojavlja orodnik. Pojavnost sklonov ne odseva popolnoma deleža posameznih sklonov pri vsakem avtorju posebej, saj se npr. v Trubarjevih delih večkrat pojavlja dajalnik kot rodilnik.
6 Zaključek
Množinski samostalnik moškega spola *ludbie se je v praslovanščini sklanjal po ijevski sklanjatvi. Kot edninska ustreznica se kaže praslovanski samostalnik *ludb. V posameznih slovanskih jezikih je še danes pri odrazih samostalnika *ludbie opaziti večjo mero ohranjenosti starega stanja. Podobno se kaže tudi v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Poleg sklanjanja po ijevski sklanjatvi (vzorec a) v obravnavanem obdobju ta samostalnik kaže tudi sledi sklanjanja po še treh drugih sklanjatvenih vzorcih. Med njimi je najpogostejši in ijevski sklanjatvi najbliže vzorec b, v katerem se na podaljšano osnovo ljudj- razen v tožilniku pritikajo ijevske končnice. Sledi mu sklanjatveni vzorec d, ki se najbolj približuje ojevski sklanjatveni paradigmi. Najredkeje je zaznati sledi vzorca c, ki s svojo osnovo Ijudj-soroden vzorcu b, vsebuje pa več ojevskih oblik. Stanje se razlikuje od avtorja do avtorja. Največ odstopanj od pričakovanega stanja zasledimo pri Trubarju, najmanj pa pri avtorjih s konca 16. stoletja (Trošt, Znojilšek). Pri tem gre lahko za postopno ustaljevanje knjižne norme ali pa za dejansko prevlado določenega sklanjatvenega vzorca nad drugim.
Krajšave			
bg.	bolgarsko	s	samostalnik srednjega spola
br.	belorusko	slk.	slovaško
č.	češko	sln.	slovensko
D	dajalnik	slovin.	slovinsko
dl.	dolnjelužiško	sr.	srbsko
gl.	gornjelužiško	star.	starinsko
hr.	hrvaško	stcsl.	starocerkvenoslovansko
I	imenovalnik	stč.	staročeško
kol.	kolektiv	sthr.	starohrvaško
let.	letonsko	stp.	staropoljsko
lit.	litovsko	stpr.	staroprusko
m	samostalnik moškega spola	str.	starorusko
M	mestnik	stslk.	staroslovaško
mk.	makedonsko	stsr.	starosrbsko
nar.	narečno	stukr.	staroukrajinsko
O	orodnik	stvn.	starovisokonemško
p.	poljsko	T	tožilnik
plb.	polabsko	ukr.	ukrajinsko
R	rodilnik	Z	zvalnik
r.	rusko	ž	samostalnik ženskega spola
m
CL
<
S
Z >
o -
m
o
u
s
«h Viri15 M
N TA 1550 = Primož Trubar, Abecedarium vnd der klein Catechifmus, Tübingen, 1550.
^ TC 1550 = Primož Trubar, Catechifmus, Tübingen, 1550. O TA 1555 = Primož Trubar, ABECEDARIVM, Tübingen, 1555. S TC 1555 = Primož Trubar, CATECHISMVS, Tübingen, 1555. L TE 1555 = Primož Trubar, TA EVANGELISVETIGA MATEVSHA, Tübingen, 1555.
0	TM 1555 = Primož Trubar, ENA MOLITOVTIHKERSzhenikou, Tübingen, 1555. ^ TKo 1557 = Primož Trubar, TA SLOVENSKIKOLENDAR, Tübingen, 1557.
TT 1557 = Primož Trubar, TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, Tübingen, 1557.
TR 1558 = Primož Trubar, ENREGISHTER, Tübingen, 1558. Z TT 1560 = Primož Trubar, TA DRVGI DEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, Tü-A	bingen, 1560.
p TL 1561 = Primož Trubar, SVETIGA PAVLA TA DVA LISTY, Tübingen, 1561.
1	TAr 1562 = Primož Trubar, ARTICVLIOLIDEILI, TE PRAVE STARE VERE KER-
SZHANSKE, Tübingen, 1562. K *P 1563 = ENEDVHOVNEPEISNI, Tübingen, 1563. i TO 1564 = Primož Trubar, CERKOVNA ORDNINGA, Tübingen, 1564. 8 KB 1566 = Sebastijan Krelj, OTROZHIA BIBLIA, Regensburg, 1566.
•	TA 1566 = Primož Trubar, ABECEDARIVM, OLI TABLIZA, Tübingen, 1566. o TPs 1566 = Primož Trubar, Ta Celi Pfalter Dauidou, Tübingen, 1566.
•	KPo 1567 = Sebastijan Krelj, POSTILLA SLOVENSKA, Regensburg, 1567. 0 TC 1567 = Primož Trubar, TA CELI CATEHISMVS, Tübingen, 1567.
TL 1567 = Primož Trubar, SVETIGA PAVLA LYSTVVI, Tübingen, 1567. TP 1567 = Primož Trubar, ENA DVHOVSKA PEISSENSVBPER TVRKE, Tübingen, 1567.
TPs 1567 = Primož Trubar, ENIPSALMI, TA CELI CATEhifmus, Tübingen, 1567.
TC 1574 = Primož Trubar, TA CELI CATEHISMVS, Tübingen, 1574.
DJ 1575 = Jurij Dalmatin, JESVS SIRAH, Ljubljana, 1575.
TC 1575 = Primož Trubar, CATEHISMVSSDVEIMAISLAGAMA, Tübingen, 1575.
TP 1575 = Primož Trubar, Try Duhouskepeifni, Tübingen, 1575.
DPa 1576 = Jurij Dalmatin, PASSION, Ljubljana, 1576.
TT 1577 = Primož Trubar, NOVIGA TESTAMENTA PVSLEDNIDEIL, Tübingen, 1577.
DB 1578 = Jurij Dalmatin, BIBLIE, TV IE VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL,
Ljubljana, 1578. JPo 1578 = Jurij Juričič, POSTILLA, Ljubljana, 1578. DC 1579 = Jurij Dalmatin, TA CELI CATEHISMVS, Ljubljana, 1579. TkM 1579 = Janž Tulščak, Kerfzhanske LEIPE MOLITVE, Ljubljana, 1579. TPs 1579 = Primož Trubar, TA PERVI PSALM SHNEGA TRIIEMIISLAGAMI, Tübingen, 1579.
15 Okrajšave so povzete po SJSP 2001: 34-35.
m
o.
DC 1580 = Jurij Dalmatin, CATEHISMVS, Ljubljana, 1580.
DPr 1580 = Jurij Dalmatin, SALOMONOVEPRIPVVISTI, Ljubljana, 1580.
TT 1581-82 = Primož Trubar, TA CELI NOVI TESTAMENT, Tübingen, 1581-1582. ®
BH 1584 = Adam Bohorič, Arcticae horulae fuccifivae, Wittenberg, 1584.
DB 1584 = Jurij Dalmatin, BIBLIA, Wittenberg, 1584.
DC 1584 = Jurij Dalmatin, TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI, Wittenberg, M 1584.
DM 1584 = Jurij Dalmatin, KARSZANSKE LEPE MOLITVE, Wittenberg, 1584.
DAg 1585 = Jurij Dalmatin, AGENDA, Wittenberg, 1585.
DC 1585 = Jurij Dalmatin, TA KRATKI WIRTEMBERSKI CATECHISMVS, Wittenberg, 1585.
TtPre 1588 = Matija Trošt, ENA LEPA INVPRIDNA PREDIGA, Tübingen, 1588.
MD 1592 = Hieronymus Megiser, DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM, Graz, 1592.
TfC 1595 = Felicijan Trubar, TA CELI CATEHISMVS, ENI PSALMI, Tübingen, 1595.
TfM 1595 = Felicijan Trubar, LEPE KARSZHANSKE MOLITVE, Tübingen, 1595.
TPo 1595 = Primož Trubar, HISHNA POSTILLA, Tübingen, 1595.
ZK 1595 = Janž Znojilšek, KATECHISMVS DOCTORIA MARtina Luthra, Tübingen, 1595.
MTh 1603 = Hieronymus Megiser, Thefaurus Polyglottus, Frankfurt, 1603.
Listkovne kartoteke Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski ^ jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
LB 1545 = Martin Luther, Die gantze Heilige Schrift, Wittenberg, 1545, München, Z 1974.
SA 1559: I = Joannes Spangenberg, Außlegunge der Epistelen vnd Euangelien auff alle ^s Sontage vnd fürnembsten Fest durchs gantze Jar [Winterteil], Nürnberg, 1559.
Vulgata = Biblia sacra iuxta Vulgatam versionem 1-2, Stuttgart, 1969.
Literatura
Degtjarev 1981 = V. I. Degtjarev, O proishoždenii slova ljud, Etimologija 1979, 85-92.
ESSJ 1982 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 2, Ljubljana, 1982.
ESSJa 1988 = Etimologičeskij slovar'slavjanskih jazykov 15, Moskva, 1988.
Furlan 2011 = Metka Furlan, Teorija in praksa v Alasijevem italijansko-slovenskem slovarju iz leta 1607, v: Narečna prepletanja, ur. Goran Filipi, Koper, 2011, 23-59.
Kopitar 1995 = Jernej Kopitar, Glagolita Clozianus = Cločev glagolit, ur. Jože Toporišič, Ljubljana, 1995.
Mikhailov 1998 = Nikolai Mikhailov, Frühslowenische Sprachdenkmäler: die handschriftliche Periode der slowenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550), Amsterdam - Atlanta GA, 1998.
Mikhailov 2001 = Nikolai Mikhailov, Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine: rokopisna doba slovenskega jezika (od XIV. stol. do leta 1550), Trst, 2001.
Miklošič 1856 = Franc Miklošič, Grammatik der slavischen Sprachen: Formenlehre, Wien, 1856.
^ Miklošič 1862-1865 = Franc Miklošič, Lexicon palaeoslovenico-graeco-latinum, Wien, 1862-1865.
N Miklošič 1886 = Franc Miklošič, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen, Wien, 1886.
^ Oblak 1890 = Vatroslav Oblak, Zur Geschichte der nominalen Declination in Slo-
venischen, Leipzig, 1890. s Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar (1894-1895), elektronski vir, ur. Metka Furlan - Helena Dobrovoljc - Helena Jazbec, Ljubljana, 2006.
0	Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika, Ljubljana, 1952. Ramovš 1997 = Fran Ramovš, Zbrano delo 2, ur. Jože Toporišič, Ljubljana, 1997. Rigler 2001 = Jakob Rigler, Zbrani spisi 1, ur. Vera Smole, Ljubljana, 2001.
1	RHSJ 1907 = Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 26, ur. Petar Budmani, Zagreb, 1907. SBL 4 = Slovenski biografski leksikon 4, ur. Alfonz Gspan - Jože Munda - Fran
Petre, Ljubljana, 1991. A SJS 1968 = Slovnik jazyka staroslovenskeho 2, Praha, 1968. p SJSP 2001 = Majda Merše - France Novak - Francka Premk, Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja: poskusni snopič, Ljubljana, 2001. S Skok 1972 = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 2, Zagreb, 1972.
1 SLA = Vlado Nartnik, SLA V646a 'ljudje', Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas, ur. Jožica Škofic, Ljubljana 2011, karta 1/140.
•	Slawski 1974 = Franciszek Slawski, Slownik etymologiczny jazyka polskiego IV,
Krakow, 1974.
•	SSKP = Vilko Novak, Slovar stare knjižneprekmurščine, Ljubljana, 2006. 1 Stang 1957 = Christian S. Stang, Slavonic accentuation, Oslo, 1957.
Škrabec 1994-1998 = Stanislav Škrabec, Jezikoslovna dela 1-4, ur. Jože Toporišič,
Nova Gorica, 1994-1998. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor, 2000. Vondrak 1912 = Vaclav Vondrak, Altkirchenslavische Grammatik, Berlin, 21912.
Declension of the Proto-Slavic «-Stem Noun*l'udbje in Sixteenth-Century Standard Slovenian
Summary

0.
This article addresses the issues of the Proto-Slavic masculine z'-stem noun *ludbie 1—1 in sixteenth-century standard Slovenian. Because this noun has only plural forms, ^ the question arises whether there also existed a singular form. The noun *ludb, also attested multiple times in Slavic languages as *l'udb, would be a suitable singular form. The o-stem form is obviously secondary. The singular form and the plural form are also connected semantically (e.g., Russian ludb 'person'). The singular form was obviously supplanted by the noun *celovekb, which is attested in all N Slavic languages. In Slovenian the noun ljud is attested in Pletersnik's dictionary. The noun ljudje is attested in sixteenth-century standard Slovenian. Its declension is mostly as in modern standard Slovenian; that is, following the z'-stem declension (paradigm a). Alongside this main declension pattern, depending on the individual author, there are three other declension patterns. The most frequent is the pattern with the extended stem ljudj-, to which z'-stem endings are attached. The o-stem ending -e (paradigm b) is more frequent in the accusative. The next declension pattern (paradigm c) is related to paradigm b (the stem ljudj-), but it contains the © ending -e in the accusative and -z in the instrumental. The fourth declension pattern (paradigm d) is the closest to the o-stem declension because all of the forms are ostem endings except the genitive. In this pattern the genitive still mostly reflects the z'-stem declension, but there is a variant ending -eh, which arose under the influence W of the pronominal declension. In sixteenth-century standard Slovenian the noun ljudje was influenced by various declension patterns, but the pattern that is still characteristic of standard Slovenian today predominated and became established.