fi fMUVlUfc Leto XVm., St« 169 Ljubljana, petek 23* julija Ì937 Cena i Din Upraviustvo, Ljumjana, Soafljeva aUcs 6 — Telefon «L 8122, 8123. 3124, 3125, 8126. Inseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ai. 8 — TeL 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon «t. 2458. Podružnica Celje: Kocenova OL iL 2 Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11342, Praga čialo 78.180. Wien St 105.24L mesečno Otn Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 8122, 8123, 3124, 8125, 8126. Gosposka ulica 11, telefon 8L Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. _telefon St. 65._ Rokopisi ss ne vračajo. Turčija in Rusija Turški zunanji minister Ruždi Aras je bii na čelu posebne delegacije na službenem obisku v sovjetski Rusiji. Po sebi in na prvi pogled ni to nič izrednega, zakaj Rusija in Turčija sta ves povojni čas v j ako dobrih odnošajih. Odkar sta se obe državi prenovili in vsako po svoje radikalno preuredili, sta v najboljšem prijateljstvu, dasi nikakor ne na isti politični liniji, kar se tiče notranje politike iin njenih načel. Diplomatski in gospodarski stiki med obema sosednima državama so ves čas jako živahni in reči se more, da so jih splošne okolnosti ves ta čas močno podpirale. Vendar je bil sedanji poset turškega zunanjega ministra v Moskvi važen in zanimiv. Ruždi Aras se je namreč podal v Rusijo po zaključeni diplomatski turneji po Prednji Aziji, kjer je obiskal prestolnici Iraka in Irana, ali Perzije po starem. Tako v Bagdadu kakor v Teheranu je bil jako zadovoljen s svojimi uspehi, zakaj posrečilo se mu je likvidirati neke spore, ki so še obstajali med tema državama zaradi mejne črte. Ali to ni bilo glavno. Šlo je še bolj za napredovanje akcije, da se ustvarijo vsi pogoji za sklep posebnega pakta med prednjeazijskimi državami Turčijo, Irakom, Perzijo in Afganistanom, pakta, ki naj stvori osnovo za trdno sodelovanje in zvezo med njimi. Akcija Ruždi Arasa je toliko napredovala, da se morejo smatrati pripravljalna dela za zaključena ter da je v kratkem pričakovati formularnega podpisa pakta o novi regionalni politični zvezi. S te svoje turneje je potoval torej Ruždi Aras neposredno v Moskvo. 2e na prvi pogled je očitno, da je imel za tak popotni načrt prav določene razloge. Sovjetska Rusija je že ob raznih prilikah pokazala, da ji ni vseeno, kake meddržavne zveze nastajajo ob njenem teritoriju. Ko se snuje prednjeazijski državni blok, je smatral zato turški zunanji minister za svojo poglavitno nalogo, da Moskvo točno informira o namenih in značaju pakta. Prednja Azija je namreč področje, kjer se je nekdaj močno uveljavljal vpliv carske Rusije. Ne smemo pozabiti, da sta carska Rusija in Anglija nekdaj sklenili pogodbo, po kateri sta si razdelili ozemlje od Carigrada do Afganistana v interesne sfere, rusko in angleško. Anglija se je takoj zadovoljila s tem, da si širok severni pas navedenega ozemlja prisvoji Rusija. Da ni izbruhnila revolucija, bi si bila Rusija dejansko prisvojila če ne vse, pa gotovo večino v pogodbi naznačenega področja. Boljševiški režim se je slovesno odrekel pravicam, ki jih je bila v prednjeazij-skem področju pridobila carska Rusija, ter res zapustil vse, dejansko že pridobljene postojanke v njem. Toda kljub vsemu temu je ostala pozornost zunanje politike sovjetske Rusije obrnjena tudi na Prednjo Azijo, in sicer celo prav močno. Ves čas motri boljševiška Moskva z veliko pozornostjo razvoj političnih dogodkov v prednjeazijskem področju ter zlasti budno pazi, v kake zunanje politične vezave se spuščajo tamkajšnje države. Ta boljševiška politika je imela po eni strani defenziven, po drugi ofenziven značaj. V defenzivi je bila vsekakor sovjetska vlada, ko je pristala na popravo meje napram Turčiji ter ji prepustila pas obmejnega ozemlja, na tej osnovi pa sklenila s probujajočo se ke-malistično Turčijo prijateljski in zavezniški pakt, ki se drži trdno še danes. Dasi je notranja politika kemalistične Turčije vse drugo, samo ne komunistična ,je vendarle med Moskvo in Ankaro trdno prijateljstvo, ki je srečno kljubovalo vsem stresljajem in skušnjavam drugačne orientacije, ena najbolj fiksnih točk v spremenljivem toku mednarodnega političnega dogajanja. V Prednji Aziji je tudi politika sovjetske Rusije v trajnem tihem nasprotju napram britanski politiki. To področje je moskovska politika smatrala za enega od vzrodov, s katerega bi se dalo omajati kolonialno gospodstvo evropskih narodov s tem, da se azijski narodi reorganizirajo in mobilizirajo zoper kolonialne sile. Zato je ostala Prednja Azija križišče vplivov iz ruskega in britanskega območja. Angleška pot v Indijo, ki vodi preko Prednje Azije, je bila hkrati pot za protiangleško boljše-viško propagando. Notranje homatije v prednjeazijskih državah so se spričo tega merile pod perspektivo, ali so delo ruskih ali britanskih emisarjev. Odkar pa je Rusija spričo nemške nevarnosti iskala in našla sodelovanje z demokratično Evropo, so oslabela njena azijska protibritanska prizadevanja. Toda še poprej se ie v prednjeazijskih državah začela nacionalna regeneracija, ki si je seveda iskala izraza tudi v ojačitvi državne samostojnosti. Rusija temu gibanju ni nasproto-" si je, da se ne obrne v protirusko smer. Sedanja situacija kaže takorekoč vrh tega razvoja. Ustvarja se blok prednjeazijskih držav, ki pomenja nekak časovni zaključek osamosvojitve onega področja, ki je bil tik na tem, da izgubi sploh svojo samostojnost ter popolnoma podleže vplivu sosednih imperijev. Po- REŠEVANJE NEVMEŠAVANJA kcija za rešitev politike nevmešavanja v španske zad ►bisk poslanika Grandija pri Edenu - Izdelan je nov »za rešitev angleškega kompromisnega predloga« London, 22. julija. w. Glede na včerajšnje razgovore zunanjega minietra Ede-na z italijanskim poslanikom Grandijem pišejo listi, da se opaža popuščanje napetosti v španskem vprašanju. >Daily Herald« pravi» da je povod temu popuščanju Grandi jeva ijziava, da bo storil vse za prepre-čenje preloma v politik; nevmešavanja in da bo italijanska vlada se enkrat proučila ves kompleks vprašanj. Kakor poroča >Evening Standard«, ße bo pododtor odbora za nevmešavanje sestal jutri da nadaljuje posvetovanja o angleškem načrtu. Baje nameravajo izdelati nov predlog za rešitev angleškega načrta. Ne-soglasia zaradi vrstnega reda posameznih točk naj bi se premestila z imenovanjem dveh novjh pododborov. Prvj bi prevzel proučitev vprašanja prostovoljcev, drugi pa priznanje pravic vojskujočih se strank. Oba pododbora bi razpravljala istočasno. S tem bi se izločil spor o vrstnem redu. Novi pododbor za pristaniško kontrolo, ki bi se moral sestati že danes- je sedaj sklican za jutri. Poslanik C erutti pri Delbosu Pariz, 22. julija, g. Kakor se doznava je italijanski poslanik v Parizu, Cerutti, v svojem današnjem razgovoru z zunanjim ministrom Delbosom obrazložil stališče rimske vlade glede odpoklica inozemskih prostovoljcev iz Španije. Prevladuje vtis, da včerajšnji razgovor italijanskega poslanika v Londonu Grandija z angleškim zunanjim ministrom Ed^nom ni rodil zadovoljivega rezultata glede Španije. Prav tako presojajo skeptično tudi razgovor med Delbosom in Ceruttijem. V Parizu, kakor tudi v Londonu, pa vendar upajo, da bo Italija izpre-menila svoje stališče ter se odrekla nadaljnjemu odpošiljanju prostovoljcev v Španijo. Vsekakor vztrajata francoska in angleška vlada na tem, da se mora točno upoštevati vrstni red angleškega načrta, namreč, da se morajo najprej umakniti prostovoljci iz Španije in šele potem bosta Anglija in Prancija priznali španski stranki kot vojskujoči se stranki. Glasovi francoskega tiska Parjz, 22. julija. AA. »Figaro« piše. da hočejo totalitarne države na vsak način torpedirati načrt Edena, da bi nadalje lahko izvajale svojo dosedanjo politiko. »Echo de Paris« podčrtava- da se morajo prostovoljci umakniti iz Španije preden se prizna generalu Francu značaj vojskujoče se stran ke, vsekakor pa morajo druge države zavzeti napram Španijn stališče popolne nevtralnosti. »Oeuvre« pravi, da je sedaj vse polno nemških inženjerjev v Ceuti, Mellili in drugih pristaniščih, kjer grade oporišča za podmornice velika skladišča za bencin, velike elektrarne in radijske postaje. Nemški napadi proti Franciji Pariz, 22. julija. Agencija Havas objavlja: Po večdnevnem molku so nemški listi vnovič začeli trditi, da Francija sistematsko krši svoje obveznosti glede nevmešavanja v španske dogodke. DNB je objavil dve poročili, ki so Jih vsi listi porabili za napade na Francijo. Prvo se na- Republikanski profisunek pred Madridom Uspešen protinapad republikanske vojske pri Braneti Madrid, 22. julija, o. Včerajšnji protinapad republikanskih čet na severno-vzhodnem bojišču je dosegel zelo dobre uspehe. Republikanske čete so s to operacijo zbudile občudovanje tudi na sovražni strani, kar priznavajo celo nacionalistična poročila sama. Zlasti je bdi uspešen napad 150. brigade, ki je na bojišču pred Madridom osvojila hrib 601 pri Bruneti. Ob tej priliiki je zajela 37 topov, 3 zaboje granat, 3 električne mine in mnogo drugih vojnih potrebščin. Vladno topništvo je odbilo poskus upornikov, ki so v več kolonah skušali zavzete republikanske postojanke pri Almadro-nesu in Valfer de Las Nonjas. Poročilo nacionalistov Madrid, 22. juDja. A A. Nacionalisti neprestano napadajo z največjim ogorčenjem, vse pa kaže, da je njihov polet nekoliko padel. Obstreljevanje Brunete, Villanueve de Pardillo in drugih krajev traja dalje. Vladnim četam se je posrečilo zavzeti točko 660 med Riom Aulensium in Riom Gua-darame, ki leži 3 km zapadno od Ville Franca del Castillo. Salamanca, 22. julija. AA. Nacionalistično vojno poročilo z aragonske fronte javlja, da so nacionalistične čete snoči zavzele mesto Nogeras v odseku Albarracina Včeraj so nacionalisti zavzeli tudi mesto Tramahat.illo. Sodelovanje španskih socialistov in komunistov Valencija. 22. julija. AA. Državni odbor socialistične stranke je zaključil razpravo o združitvi s komunistično stranko. Sprejet je bil sklep ,da se dela skupno v vseh zadevah državljanske vojne. Gii Roblesovo posredovanje v Londonu London, 22. julija, o. »Daily Maily« javlja, da bo v London v kratkem prispel bivši španski vojni minister ter vodja Katoliške akcije Gii Robles, ki se je nedavno sestal z generalom Francom v Salamanci. V Londonu se bo pogajal z angleško vlado o priznanju vojnih pravic generalu Francu, obenem pa ji bo sporočil, da se bo sestavila civilna vlada španskih nacionalistov. »Daily Mail« poroča nadalje, da so se zadnje dni vršila v Hendayu pogajanja, pri katerih je nacionalno Španijo zastopal načelnik diplomatskega urada Sacronisa. vsem logično je tedaj, da v skladu z dosedanjim značajem zunanje politike kemalistična Turčija, ki je pač poglavitni vodilni faktor nove mednarodne formacije, poudari napram Rusiji, da nova zveza ni in ne mara biti v kakršnem koli nasproststvu napram Moskvi. Moskva na splošno ni kazala naklonjenosti ideji, da njene obmejne države sklepajo med seboj zveze, ker je smatrala, da ležijo v ustanavljanju takih obrobnih regionalnih blokov nevarnosti za njeno lastno varnost. V pričujočem primeru so mogli v Moskvi domnevati še posebej opasnost, da se ojači britanski vpliv. Zato je lahko razumeti, da na prednjeazijski blok niso gledali z največjimi simpatijami. Ali se je Ruždi Arasu posrečilo te pomisleke razpršiti, se bo moralo fele pokazati« Izpovedi ujetih ruskih letalcev Berlin, 22. julija, o. Današnji listi objavljajo kot senzacijo poročila iz Sala-mance o izjavah ujetih rusküh letalskih oficirjev. Dne 6. julija je ruski oficir Gre-gorij Sezejev izpovedal, da Je prispel 20. junija z nekim parnikom iz Leningrada v Le Havre, odkoder je odpotoval z avtomobilom v Pariz- Od tu Je odletel s 16 dragimi ruskimi piloti s francoskim letalom v Valencijo. V Španiji je bil najprej nekaj dni v letalski šoli pri Cartageai, ki je pod ruskim poveljstvom. Dne 5. julija je bil dodeljen vzhodno od Madrida eska-drili 12 letal pod poveljstvom ruskega ka-petana. Izpovedal je nadalje, da se ruski letalci izmenjavajo vsakih šest mesecev z novimi piloti iz Rusije. Sliöno je izpovedal 12. julija pri Madridu ujeti oficir Mi-hajlo Salkin. Podoficir Aleksander Kirko-čov, ki je bdi prav tako ujet 12. julija, je izpovedal, da je prišel 14. Junija z 9 ruskimi piloti po želeandci v Pariz in sicer s pomočjo listin, da potuje na svetovno razstavo. Demanti o francoski tujski legiji v Španiji Berlin, 22. julija. AA. Več nemških listov je objavilo vest, da so poslali francosko tujsko legijo iz Maroka v Španijo pre"" ko Francije. To vest je oiločno demanti-rala agencija Havas. V zvszi s tem izjavlja agencija, ki je to vest razširila, da je bil vir, iz katerega je črpalai to vest, dol» slej zanesljiv in-zato ni mogla dvomiti v njeno resničnost. Ameriški ukrepi proti prostovoljcem Washington, 22. julija, o. Ameriška vlada ie spreiela predlog izseljenskega komi-sarijata, da se prepove inozemcem, ki so sprejeli ameriško državljanstvo, potovanje v njihove prejšnje domovine z namenom, da bi tamkaj vstopili v vojsko in se borili proti državam, s katerimi so Zedinjene države v dobrih odnošajih. Razgovori romunskega kralja v Londonu London, 22. julija, g. Rumunsflti kralj Karol je danes sprejel v avdüjenoi zunanjega ministra Eldena. Razgovor je trajal nad pol ure. Snoči je kralj Karol sprejel ministrskega predsednika Chamberlaina. Avstrijsko-nemški kulturni sporazum Dunaj, 22. julija, b. Včeraj se je tu spet sestala mešana avstrijsko-nemška kulturna komisija, da bi se sporazumela o tem, katere nemške knjige, časnike in brošure bi bilo mogoče dopustiti v Avstrijo in katere avstrijske v Nemčijo, v skladu z najnovejšim avstrijsko-nemškim dogovorom o prenehanju časopisne vojne in kulturnem sodelovanju. Kolikor se je moglo zvedeti, je bil seznam knjig in časnikov znatno razširjen, dasi so se zlasti na nemški strani močno upirali prostemu dovozu nekaterih avstrijskih katoliških knjig v Nemčijo, posebno onih, ki se pečajo z nekaterimi najnovejšimi papeškimi enciklikami. Točen seznam časopisov in knjig bo ob-jayijfio tela, proti koncu tega tedna. naša na dozdevne izjave ruskih letalskih častnikov, ujetnikov generala Franca, češ da so prispeli v Španijo tz Rusije preko Pariza z dovoljenjem francoskih oblasti, drugo poročilo pa je v zvezi s člankom, ki ga objavlja danes na prvi strani »Völkischer Beobachter«, v katerem pravi, da je 800 vojakov in 30 častni Kov francoske tujske legije na potu v Španijo. Nemški listi se ne ozirajo na uradni preiklic francoske vlade. (Objavljamo ga na drugem mestu. Op- ur.) DNB se je omejil na to, da je davi za svojo notranjo službo objavil izjavo, v kateri omenja francoski demanti s pristavkom, da je dopisni urad, ki je to vest objavil, črpal svoja obvestila iz stoodstotno zanesljivega vira. »Völkischer Beobachter« navaja tudi to, či»z neučiteljem. V utemeljitvi nujnosti tega predloga je senator Frotič naglašal,'da se pri sprejetju zakona gotovo ni pomislilo na to, da so b5le takrat že sklenjene mnoge zaroke učiteljic in dogovorjena sklenitev zakonov za poznejši čas. Znani so mu primeri, ko se nameravajo učiteljice poro-: čiti L oficirji. Oficirj?. pa morajo za poroko izpolniti gotove pogoje, kar traja precej časa. Vse take poroke bodo sedaj, če se izva;ajo določbe finančnega zakona, onemogočene. S tem se dela učiteljicam, pa tudi oficitjem velika krivica. Navedel je rudi mnogo drugih primerov, kjer utegnejo določb.- o celibatu izzvati velike- komplikacije. Zaradi ttga apelira na vlado, da sprejme predlagano zakonsko novelo in odgodi izvajanje teh določb od 1. avgusta vsaj do 1. januarja 1938. V imenu vlade je prosvetni minister Stošovič izjavil, da je o tem vprašanju dal že obširne izjave ob priliki proračunske razprave, ko je pojasnil razloge, k', so napotili vlado, da je izdala te ukrepe. Strinja pa se v načelu s predlogom senatorja Pro-; tiča in bo stopil v dogovor z ostalimi ministri, da se zadeva uredi, zlasti v kolikor se tiče of:cirjev. Spričo tega stališča prosvetnega ministra je senator Protic opustil zahtevo po nujnosti vloženega predloga. V nadaljevanju seje je predsednik dr. Mažuranič odgovoril na vprašanj senatorja Svetozarja Tomiča (neodvisni klub) glede dogodkov v Beogradu pri" Saborni cerkvi. Predsednik je prečital obš:rno poročilo notranj^a:tìtbisWI;uki^^Tzz^àre-tetto -Tatiez. Rim. t. (26 sek), II- Ferenčak D., Lašk0 (27 sek) : moški deri: prosto 33 m.. I. Blagotinšek Ferdo. Laško, II. Vidali Vili. Laško- III Firm Fricko Laško- Skoki: I. Vidali Vili, II. Poljšak Rastko. oba Laško. Popoldne so prihajali peš, s kolesi in z vlaki bratje in sestre društev našega in vseh sosednih okrožij v tako impozantnem številu, kakor ne pomnimo že mnoga leta. Sokolsko bratstvo je prišlo ganljivo do izraza, ko je članstvo, naraščaj in deca našega okrožja- zbranega že pred nastopom. pričakovalo pri popoldanskem vlaku pred kolodvorom v postrojenj vrsti mile brate in sestre sosednega sevniškega in trboveljskega okrožja. Ker je dospela s Gospo Nedavno je bilo zapisano v nekem časopisu. da so dosegla vplačila na račun prvega obroka pri ljubljanski podružnici Privilegirane agrarne banke že nekaj nad polovico dolžne vsote. Dejansko pa ne ustreza ta sicer lepa trditev resnici. Kakor smo do» znali, jc stanje likvidacije kmečkih dolgov trenutno naslednje: Doslej jc prevzela Privilegirana agrarna banka okroglo 54.000 dolžnikov s skupnim dolgom okoli 545 milijonov Din. Ker je rok /a izročitev Privilegirani agrarni banki podaljšan do 1 septembra letos, se bodo te številke nemara še povečale Verjetno pa se bodo mnoge zadruge pobotale z dolžniki, ker so vendar prišle do zaključka, da je zanje boljše, če obdržijo same svoje dolžnike nudeč jim ugodnost črtanja polovice dolga, saj daje večja obrestna mera možnost hitrejšega prebolcnja odpisanih dolgov. Dejstvo je namreč da želijo nekatere zadruge že izročene dolžnike nazaj od Privilegirane agrarne banke, ki pa tem njihovim željam ne more ustreči. Doslej je bilo plačanih na račun prvega obroka okoli 12 milijonov Din, kar predstavlja nekako tretjino dolžnega obroka, ki ga cenijo na 35 milijonov Din glede na okolnost, da plačajo dolžniki do 25.000 Din dolga obrok od že na polovico znižane glavnice, medtem ko plačajo dolžniki z nad 25.000 Din obrok od še nezmanjšanega dolga. Računa sc, da je teh večjih Nemčija namerava nakupiti naših vin V Vršac so prispele iz Bukarešte vesti, da prispe danes dopoldne z letalom iz Bukarešte na zemunsko letališče nemška delegacija- ki se bo v Beogradu pogajala za nakup jugoslovenskih vin. Z Nemci se bo sestalo več uglednih jugoslovenskjh vinarjev in vinogradnikov. V poštev bi prišla v prvi vrsti vina prihodnje letine in le v manjši meri stara vina. Sodi se, da se to sporazum lahko dosegel. Za izvoz vj-na v Nemčjjo se posebno /■^nimajo vinogradniki dunavske banovine, ki so že svoječasno svoj vinski pridelek po večini izvažali v Nemčijo, zlasti v Berljn-Pogodbo z Nemci bo lahko doseči tudi zaradi tega, ker obetajo vinogradi letos povečini odličen pridelek. Da bi se Nemci zanimali za V6a vina v Rimskih Toplicah' tem vlakom tudi godba, se je razvila lepa povorka od postaje do telovadišča med zvoki pesmi sokolskih legij. Po pozdravu državni zastavi» se je pričela telovadba vseh oddelkov in sicer je nastopilo pri prostih vajah ženske dece 28, moške dece 36, ž. nar. 8, mos nar. 12, članic 19- članov 28; na orodju je nastopilo 14 članov, priliko smo imeii nato občudovati z vajamj na skakalni desk j sijajen napredek moš. naraščaja br. društva Laško; moški naraščaj iz Radeč pa je nastopil s posebno točko, »Devetorica mornarjev«, za kar je žel istotako zasluženo pohvalo publi ke,. Vse točke so bile strumno in brezhibno izvršene in so zadovoljile tudi kritično oko marsikaterega izmed starejših sokolskih borcev. Nastop sam je -bi'1 končan s pozdravom državni zastavi in prepevanjem pesmi sokolski hlegij. Nato se je pričela prosta zabava, ki je potekla v bratskem razpoloženju in ponovno manifestirala globoko bratsko ljubezen v naših vrstah. BraJtje in sestre, ki ste prihiteli k nam, bratska Vam hvala za vso požrtvovalnost in dejansko pomoč. Vsa nasprotovanja, vse ovire niso zadržale našega poleta, z razprostrtimi krili hiti naš Sokol naprej v borbi za kralja ,za narod in mili dom! Neusahljiva, neomahljiva je naša volja za na.predek: le naprej ,brez miru za sokol-skim praporom — Tvršev duh, krepi nas, vodi nas v junaški boj! ★ Medžupni lutkovni odbor dravske banovine je na željo mnogih preložil lutkovni tečaj, in se bo vršil od 15. do 23. avgusta 1.1. Pozivam vse lutkovne odre, da svoje prijave pošljejo do 5. avgusta 1.1. na naslov: Me-Ižupni lutkovni odbor, Narodni dom Ljubljana. Tečaj bo letos izredno zanimiv ker bo veliko novih predmetov katere smo dobili iz Prage. arstvo dolžnikov okoli 10.000 od skupnega števila 54.000. , - Zdaj je razposlala PAB zamudnikom ze opomine za plačilo zapadlega obroka po davčnih uradih z grožnjo eksekucije, če ne plačajo obroka v desetih dneh. Nekaterim večjim posestnikom io stavili tudi daljši rok, na primer do 1. septembra. Res je obrok zapadel, dvomimo pa, da bi mogli naši kmetje zbrati zdaj sredi leta 25 milijonov Din, ki so jih dolžni za prvi obrok. Če je PAB že toliko časa čakala na plačilo, bo morala pač še odgoditi eksekucije tja v oktober, da proda naš kmet krompir, sadje, vino, hmelj in živino Seveda je treba takoj pripomnit?., da bo 15. novembra letos zapadel že drugi obrok, ki ga bo treba plačati do srede februarja drugega leta. Če bi gnala PAB svoje dolžnike prenaglo v rubežen in prodajo, bi s tem mogla zakriviti hudo nesrečo za vse naše kmetijstvo, ker bi bili dolžni kmeti prisMjeni ponujati in prodajati pridelke hitreje, kakor bi bilo po njih povpraševanje, in bi si tako sam;. zbili cene navzdol. Kakor smo dobili na pristojnem mestu zagotovilo, bo vendar PAB v neki meri upoštevala upravičene težave svojih dolžnikov, če bodo res pokazali vsaj z detonimi vplačili svojo dobro voljo, malomarnih dolžnikov pa seveda ne more ščit? ti noben zavod. Zato naj gledajo dolžniki, da bodo napeli vse sile za izpolnitev svojih dolžnosti. Jugoslaviji, nam vest ne pove. Veekako pa bi bilo potrebno- da bj se dala Nemcem tudi priložnost za pokušnjo drugih naših, na primer slovenskih vin. Ker imamo y Jugoslaviji najrazličnejša v.jna z najrazličnejšimi okusi, bi 6e ta prilika prav za prav morala izrabiti, da bi si Nemci lahko izbrali, kar j.jni najbolj prija. Tako bi potem lahko računali na stalen izvoz naših vili v Nemčijo. Gospodarske vesti = Prizad je kupil velike količin® pšenice in turščjee. V 6redo je Prizad kupil blizu 1G00 vagonov pšenice po neizpremenjs-nih cenah, dasj je bila tendenca na mednarodnih tržiščih zelo mlačna. Istega dne je kupil tudi 500 vagonov turščice, ki ji je znižal ceno od 100 na 99 Din za 100 kg. V Vojvodini so s ceno pšenici, ki jo je zad- va na Glavni trg. S tem se je začrtala nova gradbena linija v višini Narodnega doma ter je v gornjem delu prej zožena ulica dobila s tem svojo izenačenost z ostalim delom Tattenbaohove ulice. Ob 6tiku navedene ulice in Glavnega trga pa se bo uredil poseben prometni otok, s katerim se to reguljral promet na tem 9Ìlno fre-kventiranem, nevarnem križišču, saj je pripisati le skrbnost; policijskih organov, da ni v tej prometni hipertrofiji več prometnih nesreč jn človeških žrtev. Kolikor pa bo preostalo nezazidanega zemljišča do sosedne hiše (Pri zlatem konjičku), se ne bo menda tako hitro zazidalo, ker so mestni očetje mnenja, da mora stati na tej točki moderno poslopje, ki je pa zaradi pičle prostornosti nemogoča stvar, dokler se ne bi našel interesent, kf-bi dokupil še sosedno hišo in zgradil na tem vogalu reprezentativno poslopje. Tako dobiva novj Maribor, katerega preoblikovanju in modernizaciji je postavila čvrste temelje (s katerih ne more nikdo!) prejšnja mestna uprava pod vodstvom župana dr. Ljpolda, povsem nove obrise. V kompleksu smernic, ki Jih zasledujejo pri mestnem gradbenem uradu, pa bi bilo nujno sprožljivo vprašanje realizacije one prepotrebne transverzale, ki naj bi « prehodi -omogčila v postavitev direktne, najkrajše zvezne linije Oroinova ulica—Jurčičeva ulica—Kopališka allea. Sedaj, ko imamo že svojo velikomestno avenijo na Aleksandrovi cestj in ko se je tako posrečeno preuredila cesta ob Tomšičevem drevoredu, je prav gotovo na vrsti to vprašanje, ki bi se naj skušalo rešiti v hitrejšem tempu. „ V zadnjem času pa je stopjlo v ospredje vprašanje regulacije Glavnega trga, ki jo je sprožil in načel že prejšnji mestni svet. O tem smo že poročali te dni v zvezi s komisijskim ogledom. Nekateri hišni posestniki se puntajo protj nameravanemu regulacijskemu načrtu, zlasti enosmer- nosti prometa, proti kateremu se čujejo razni pomisleki. Za časa regulacijskih del naj bi se tržišče premestilo deloma na Slomškov, deloma pa na Rotovškj trg, nakar bi se po končani regulaciji zopet vrnil na Glavni trg, kjer ti ostal do rešjtve vprašanja nove mestne tržnice, ki jo v smislu sedanjih- načrtov nameravajo urediti na Vojašniškem trgu in ki bi 6e z odstranitvijo objektov bivše dravske vojašnice razširila tja do Pristana. Spričo vsega tega pa 6e vprašujejo Ma riborčani, ali ni morebiti dobro, da se vsa zadeva še malce premisli. Regulacija Glav nega trga je ob sedanjem stanju prometne bohotnosti, kj včasih prav nič ne zaostaja za velikomestnim gomazljitvim vrvežem, zares nujno potrebna. Vsiljuje pa se vprašanje, če ni morebiti bolje, da se pred tem 6proži vprašanje novega mostu» ki bj 6e naj zgradil na liniji Kopališka ulica— Tržaška cesta. Načrt je že star in so ga svojčas zavrgli samo zaradi tega. ker niso tedaj vladajoči nemški in nemškutar-ski mogotci hoteli, da bi šla vodilna pro metfla žila mimo Narodnega doma. Z regulacijo Glavnega trga bi ne bil namreč prav nič razbremenjen sedanji državni mos1 ki kmalu ne bo zmogel več tistih silnih prometnih obremenitev, kj jih mora danes nositi in ki bodo še nedosledno naraščale, čim bolj se številčno težišče mariborskega prebivalstva pomika na desnj dravski breg, kjer bo v < par letih vpostavljena naselje-Tiestna kompaktnost od državnega mostu do vznožja Pohorja. Nič si ni treba radi tega prikrivati, da se bo v bližnjih letih vendarle moral zgraditi nov moet na omenjeni liniii, ki bo izdatno razbremenil sedanji Bioat, saj pojde pretežno tujskega prometa ter k Dravskemu in Ptujskemu polju težečega prometa preko novega mostu im sai bi se s tem premaknila vodilna o$rčna prometna žila z ožin Gosposke in Vetrinjske ulice v širino Kopališke in Frančiškanske ulice, ki bosta lahko povsem na prav preprost način. Za prvo aio za» dos tu je ta dva posušena prašičja mehurja, ki jih povežete med seboj in napihnete t zrakom, če ae vleže nanje majhen »mor-narčič«, se bo čutil bolj korajžneg* in bo raje sled1! vašim navodilom za plavanje. Priporočljivi so seveda tudi atari zamaäki, ki jih nabeiete na »paternožter« in jih pritrdite nebogljenčkom pod ramena. Športne trgovine p« prodajajo za cenen denar razne druge plavalne pripomočke, ki so seveda tudi vse bolj lične zunanjost, kar* kor pa če jih izdelamo sami. Poudarjamo pa še enkrat: poskusite vse. da se bodo vaši vodni kandidatje priučili plavanja. To je nujna življenjska zahteva, deca in njih starši bodo priznali vašemu prizadevanju velik napredek in vam bodo iz seca hvaležni. Na kopanju je treba paziti, da se deca solnči le postopoma. V društvenih knjižnicah boste našli gotovo kako priročno knjV go, kako je treba podvzeti pravilno skrb, da se deca zaradi prehitrega solne en ja ne razboli. Kjer pa take knjige še nimajo, jo dobe za majhen denar v vsaki knjigarni. Vsako leto bo prišla pravf V slabem vremenu, ko ne morete na kopališče. nikar ne opustite sestanka z vašo počitarško mladino. V slabem vremenu jo še bodj tare dolgočasje, ko se nima kam dati. odnosno zaposliti. Zberite mlade prijateljčke v kakem večjem lokalu, prazni šolski sobi, društveni zbornici ali telovadnici. Raznolike drrfabne -gre bodo zaposlile vso mlsdo družbo. Nič ne bo napak, če odprete tak dan tudi mladinsko knjižnico. Dajte mladini v roke knjige, in bo dovolj zaposlitve za nevšečne deževne dneve. Na zaupano mladino lahko vplivate zelo vzgojno, če si izberete primemo knjigo in jo citate vsem skupno. Potem pa obdelate prestano snov. Marsikoga boste pridobili na ta način, da bo postal in ostal vnet ljubitelj tiskane slovenske besede. Obravnava prečitanega naj ne bo preveč na šoJski način, ker je mladini vse. kar je šolsko, med počitn;cami močno odvratno... Zelo priporočani, da sežete v dnevih, ko ne morete mladino zaposliti na prostem, po berilu kakega pisatel ja, ki se je v bližin5. vašega okoliša rodil, tam živel, deloval ali umrl. V prostem razgovoru vzbudite zanimanje za iterata iz vašega okraja. Prepričan sem, da bo vaša počitniška literarna družrnica sprožila predlog: obiščimo rojstno hišo našega pisatelja. Če ste vzbu-diäi zanimanje za pisatelja, bo ostalo popotovanje in vr. ostali doživljaji nepozabno v duši vašega počitniškega gojenca. Tako imamo dovolj prilik, da izpolnimo počitnice naših mladih društvenikov v sončnih, pa tudi ob klavrnih dnev;h s pisa-'nim, plemenitim in vzgojnim programom. Notranjski javnosti! Slavnostno odkritje spomenika blagopo-kojnemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju na Rakeku se vrši nepreklicno dne 5. septembra t. 1. Zaradi tega prosimo vsa društva in organizacije, da na ta dan ne prirejajo ničesar, temveč čakajo na povabilo podpisanega odbora za na Rakek, da v slogi počastimo spomin Velikega kralja. Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. ■ Uedinitelju na Rakeku. MLADA LJUBEZEN Mesec je osvetljevat zemljo. Njegpm medla svetloba je drgetala v hladnem večeru. Toda zaljubljenca se za to nista zmenila. Prepirala sia se. Naposled pa se je njej zazdelo, da je prepira že kar preveč. Naslonita se je na njegove prsi in šepnila.' »Oh. Tone. kako trdo srce imašI* »Kaj? Srce? Saj je le moja doza za cigarete.* ZASLEDOVANJE Vratar ravnatelju norišnice: »Neki neznanec se fe oglasil, in vprašuje, ali ni kdo izmed naših norcev pobegnil.* Ravnatelj: »Zakaj pa vprašuje?* Vratar: »Pravi, da je nekdo ušel z njegovo ženo.* KAJ MU SE MANJKA »Ti si pa res osel. Samo rogovi ti 5e manjkajo.* »Kaj pa misliš? Saj osel nima rogov.* »No, potem ti pa sploh nič več ne manj-ka.« SREČEN DOGODEK V družini trgovca Smoleta so imeli srečen dogodek. Zdravnik: »Sestra, ali ste gospodu Smoletu že povedati, da je dobil trojčke?* Sestra: »Nisem, gospod zdravnik, ker se pravkar brije.* ustrezali sodobnim prometnim zahtevam. Tudi tinančna stran bi utegnila zanimati. Za regulacijo Glavnega trga- ki ga bo •treba izravnatj in ki bo treba iz njega preoblikovati kompaktno celoto, ne poide prav nič manj denarja, kakor bi ga potrebovali za novi most. In še dodatek: novi most bo treba slej ko prej vendarle zgraditi. Regulacijo Glavnega trga v sedanjem obsegu pia bi si lahko prihranili. To je seveda mnenje nekaterih mariborskih krogov, ki jih pa spričo tehtnosti razlogov ni mogoče apriorno omalovaževati, ampak iih bo treba resno proučiti. IV. Seveda pa ne sije nad Mariborom samo solnce. Tudj sence legajo na naše mesto. Kje jih ni? Tako se" je te dni zaključilo velikopotezno, energično čiščenje naše »betnavske džungle«, ki ie izdatno motila pobožno zbranost betnavskih katehi" stinj- ki imajo svoje bivališče v nekdanjem poletnem dvorcu mariborskih škofov na Betnavi. Polovili «o okoli 20 do 25 temnih elementov, ki so imeli v befaaveki goščavi svoje varno zatočišče- kjer eo vršili svoje temne posle fu od koder 90 delali rane podvige. Sedaj eo na varnem. Ze skrajni čas pa, j* da sledi temu Očiščenju »betnavske džungle« tudi čiščenje drugih »džungk. kakor n. pr. v Grajskem te gu in tamošnji okolici. V. Drugovrstno »čiščenje« pa vršijo aa re-♦r*ÌB. Odkar odloča dofcropočutje mariborskih meščanov no^i. občinska uprava. > 20 uradnikov fti delavcev, prdgove umlhw bilo odstranjenih iz mestne službe preko 20 uradnikov in delavcev, pretežno družinskih očetov. V Mariboru se te stvari ze lo komentirajo in bo o tem mogoče svoj-čas marsikaj zanimivega napisati. Vsekakor pa je zelo zanimivo, da ni prejšnja mestna uprava odstranila nit; enega uslužbenca. O prejšnji dobi pravijo, da je bila doba »diktature«;,-, Stanje kmečkih dolgov v Sloveniji Mariborski kalejdoskop Krivično b; bilo trditj- da ni v Mariboru podjetnosti. Marsikaj bi utegnilo dvomljivce prepričati ravno o nasprotnem. Vzemimo n. pr. kulturno življenje. Ä * " " i.^» A rl JI Pripravlja se dvoje pomembnih pobud. Kulturni teden naj prikaže stopnjo kulturne tvornosti ob meji. Mariborsko gledališče pa nas bo v teh Talijinim- težnjam pičlo naklonjenih časih prijetno presenetilo. Za novo sezono nam upravnik dr. Bren-čič ob lSIetnicj svojega upravnikovanja vpostavlja mariborsko opero. Kakor smo doznal. se bodo uprizorile v novi gledališki sezoni tri opere (med temi najbrž Lakme in Trubadur). Tudi personalno vprašanje ie že rešeno. Dirigentu L. Her-zogu bo pomagal novo angažirani pomožni dirigent prof. Simonjtti. Baritonske vloge bo pel novo angažirani baritonist C. Ka-mušio, dočim bodo ostale vloge zasedale s pritegnitvijo domačih mariborskih moči, ki so že svojčas sodelovale pr,j mariborski operi. Ne to v tej zvezi odveč pripomba, da bosta med drugim tudj Sancin in Igli-čeva s svojim opernim- stilom laihko povsem ustrezala. Gledališka uprava |je s tem dokazala svojo podjetnost, četudi moti morebiti stoodstotni status Quo v dramj 1er ie obenem nudila kulturni publiki dolgo želeno koncesijo- II. Manj razveseljiva je slika- ki nam jo kaže vadlianje okoli mariborskega gradu. Cela kopica interesentov je, ki bi si tam radi toplo pnstlali. Bilo je-intervencij.^ prerivanja in borbe, da so se komolci žulji:-Končno so po dolgem- počasnem razmišljanju vendarle pogruntali. da ne spada v grajskj kompleks ustanova, kakor je Študijska knjižnica, na katero je kulturni Ma- nje dni povišal Prizad, seveda zadovoljni, spodareka stiska neizpremenjeno huda, se zaradi tega pritožujejo. Zaradi višjih cen a v pasivnih pokrajinah kjer jo go-kruhu, kar bo hud udarec za siromašne pšenici se bo morala dvigniti tudi cena kraje. = Letina bombaža v Djevdjelijj. Površina. obdelana letos z bombažem v okolici Djevdjeljje, znaša okoli 500 ha. Povprečni pridelek na ha se ceni nä 1000 kg. To se pravj, da bo djevdjelijski srez pridelal letos pol milijona kilogramov sirovega bombaža. = Razstava konj. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kneza namestnika Pavla bo 11. in 12. septembra velika razstava konj. Vse potrebne priprave so že izvršene- V početku avgusta se bodo pa prjčela dela na terenu samem, na dirkališču dunavskega kola ja* hačev pri Carevi Čupr-ivi. Krediti za ta dela so že zagotovljeni ter se ie tudi že pričela izbera posameznih konj za razstavo po posameznih banovinah. To bo prva razstava konj iz vse države po rasah in iz vseh krajev. Pričakuje se z velikim zanimanjem. ker bo pokazala, s kakšnim konjskim materialom razpolagamo v naši državi. = Vloine knjižnice na svobodnem tržišču v Zagrebu «o se podražile. Vložne knjižice zasebnih bank, kj so pod zaščito, so že davno predmet trgovine. Prodajajo jih oni ki ne morejo čakatj na denar, a kupu-jeio jih tisti, ki imajo denar in ga žele na ta način plodno naložiti. Po gibanju cen tem vložnim knjižicam v zadnjem Času se da sklepati, da se vrača zaupanje v banke. ki so ppjšle v težkoče in so zdaj pod zaščito. Vse vložne knjižice na svobodnem tržišču v-Zagrebu so se podražile, medtem ko se knjižice Jugoslovenske udruže-ne banke, kakor kaže ne trgujejo več- ker jih ni v prometu. Dosegle so že ob koncu marca skoro stoodstotno vrednost. Borze 22. julija Na ljubljanski borzi so se avstrijski šilingi, ki so tudj danes precej oslabeli, trgovali po 8.45. V zagrebškem privatnem kliringu so bilj avstrijski šilingi po 8.40. grški boni po 29-38 in angleški nintj po 238, med tem ko so se španske pezete po nujale po 300. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.81, v Beogradu 12.75 in v Zagrebu 12.7550 (za konec avgusta 12.61, za sredo septembra 12.6250, za konec septembra in sredo oktobra 12.60 in za konec oktobra 12.59). Na zagrebškem efektnem tržišču se je Voinj škoda zaključila po 408. Zaključki so bilj tudj v 7% Blairu po 84 in 85.25. Devize Ljubljana. Amsterdam 2400-16 — 2414.75, Berlin 1749.02 — 1762.90, Bruselj 781.44 — 736.51, Curih 996.45 -— 1003.53, London 216-16 — 218.21, New York 4312.25 — 4348.56. Pariz 161.26 - 162.70, Praga 151.54 — 152.64- Trst 228.20 — 231.28- Curih. Beograd 10- Pariz 16.1250, London 21.72. New York 435.75, Bruselj 73-35, Milan 22.9750, Amsterdam 241, Berlin 175.60, Dunaj 82.65 (82.20). Stochkolm 112, Oslo 109.15- Köbenhavn 96-95, Praga 15.21, Varšava 82.70. Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državna vrednote: Vojna škoda 407-50 — 408.25, 4% agrarne 53 bi., 6% dalm. agrarne 75 — 75.50, 6% begluške 72 — 72.50 (drobni kosi), 7% stabiliz. 87 den., 7®/o invest. 89 dem. 7% Blair 84-75 — 85.25. 8% Blair 94 — 95; delnice: PAB 193 den., Narodna banka 7150 den., Gut-man 55 — 60, Šečerana Osijek 185 — 205-Osiješka livarna 200 bi.. Dubrovačka 365 den-, Oceania 280 — 300. Beograd. Vojna škoda 407 — 408.50, 4% severne agrarne 52.25 den., 6% begluške 76.50 — 76.75. 7% posojilo DHB 100 den., 7°/o Blair 85-50 — 85.75. 8°/« Blair 94.50 — 90, 7% invest. 90 den. (90.50), PAB 19S — 199 (198), Ni-odna ban«* 7150 den., 6% dalm. agrarne 74.75 — 75 (74.75). Blagovna tržišča SITO '+' Chicago (22._t. m.) Začetni tečaji; pše- n pšenica; za* jul. 146, za okt. 139, za dee. 135.25. 4- Novosadska blagovna borza (22- t. ni.) Tendenca 6labša; promet velik. Pšenica, nova: baška 179 — 182. sremska -in slavonska 176 — 179 banaska 175 — 182, baška lad ja Tisa in lad ja Bege j 188 — 190. Oves: baški sremski in slavonski 100 — 10150 Rž: baška 155 — 160. Ječmen: baški in sremski 64 — 65 kg, novi 120 — 125. Turščjca: baška in sremska 94 — 95. banatska 91 — 92. Moka: baška in banatska >0g< jn -Ogg« 270 — 280, >2« 250 — 260, >5c 230 — 240. »6« 200 — 210. »7« 176.50 — 17750, >8« 122-50 — 128, Otre-bi: baški 6remski m banatski, v jutaskih vrečah 90 — 95. baški, v jutastih vrečah, ladja 94 — »5. BOMBA* "+' Liverpool (21. t m.) Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za jul. 6.48 (prejšnji dan 6.69), za okt.. 6.48 (6.68), za dee 6.48 (6.67). + Budbnpeštanska termtaska borza (22. t m.). Tendenca prijazna. Promet živahen. Rž: za okt, 20.95 _ 20.96. Turšttca: za avg. 11.61 — 11.62, za sept, 11.94 — 11.96.. SIVINA r+' Ptujska sejma za govedo la svinje (22. t. m.). Na sejem za goved v torek je znašal dogon- 75 volov, 350 krav, 14 bikov, 29 juncev, 95 telic. 3 teleta. 131 konj. 12 žrebet, skupaj 709 repov. Prodanih je bilo; 33 volov, 188 krav. 8 bikov, 4 junci, 49 telic. 2 teleti, 32 konj, 8 žrebet, skupaj 432 repov. Cene za kilogram žive teže so bile: volom 4 do 7, kravam 2.7Ö do 4, bikom 3.50 — 4.25, juncem 3 do 4, telieam 3.50 do 4.50, teletom 4.25 do 5 Din. Konji so bili po 500 do 5000. žrebeta pa po 1200 do 2500 Din za glavo. V Avstrijo je bilo prodanih 7 konj. — Na svinjski sejem pa so pripeljali ®9 *vinj in 91 prascev, skupno 160 rilcev. Prodanih je bilo 34 rilcev. Cene so bile: prascem. od 6 do 12 tednov starim. Po 60 do 120 Din, pr-šutarjem po 6 do 6.50. pitanim svinjam 7 in plemenskim po 6 Din za kilogram žive teže. VestnSTZKD Za mladino v poletju (Nekaj programa za mladinsk' odsek v solnčnem in deževnem dnevu). V premnogih naših društvih sodeluje tudi mladina. Njim so namenjeni mladinski odseki, ali pa jih zaposlujemo kot nara-ščajnike ali deco. Zdaj ima vsa ta srečna mladež najlepši čas vsega leta: počitnice. Za mnoge starše pomenjajo počitnice novo nadlego in nove skrbi. V teku šolskega leta je bMa mladina zaposlena s posetom šole, ter z domačimi nalogami in učenjem. V mnogih krajih in mnogih družmah pa je mladina zdaj v počitnicah prepuščena sebi, starši imajo obilico drugega dela. Seveda si prizadevajo starši na vse načine, da zaposle deco tudi v domačem gospodarstvu ali gospodinjstvu; vsepovsod pa ni tako. Zato svetujemo našim društven;m voditeljem, naj razmislijo, 'kako bi zapos-lili društveno deco, da bi ji počitnice koristile v duševnem, moralnem pa tudi v zdravstveno-telesnem pogledu. Le poprimite se te naloge, res nehvaležne in zdaj, ko želi biti vsakdo le sproščen, tud: neprijetne. Pa enega požrtvovalnega člana bo zmoglo menda vsako naše društvo, takega člana, ki si bo vsak dan kako uro. ali pa morebiti le nekatere dneve v tednu pritrgal v dobro naše mladine, in seveda tudi za ugled in dobrobit društva. Vedite, da vam teh ur, ki ste jih žrtvovali tekom počitnic ■za najmlajše, ne bodo pozabili niti mladci in mladenke, niti njihovi starši. Toliko lažje pa bo, če se znajde v društvu več dru-štvenikov, ki bodo s skupnimi močmi izvedli majhen program, kako razvedriti in zaposliti naše najmlajše društvenike. Ne pozabimo pa: počitnice so namenjene v prvi vrsti razvedrilu m okrepitvi telesa. To naj nam tudi služi za izhodišče. Preskrbimo naši mladini žogo. pa čeprav za nogomet, ki ga mnogi ne obrajtajo» pa ga ceni mladina nad vse. Drugod bodo pa potegnili mrežo za odbojko in splanirali potreben prostor. Vedite, da je to ena najbolj hvaležnih in mirnih iger. Zberite mladino k šaljivim telovadnem igram m tekmam! Skoki v vrečah, zbijanje lonca, tekme po hodaljkah so enostavne, pa zelo razgibane igre. Niti ni treba, da jih gojite na domačem telovadišču ali na prostoru, kjer se vrse običajne igre na prostem. Koliko bolj prjetno je, če povabite ob prostem popoldnevu vso mladino na skupno kopanje. V tem primeru je treba posvetiti vso pozornost njihovi varnosti. Ugotovite, kdo je vešč plavanja, takemu pustite več svobode v vodi. Vsem ostalim prepovejte spuščanje v globoko ali deročo vodo odnosno sploh kopanje na nevarnih mestih! In ne pozabite temeljnega pravila za poletje: vsak kopalec se naj uči plavanja. Pričnite s tistimi, ki še ne znajo plavati, vadite gibe najprej na prostem, potem jih spustite šele v vodo. Pri teh vàjah naj vam pomagajo starejši fantje plavači ali dekleta, ki so že vajeni plavanja. Iznajdljiv voditelj mlad-'nskega odseka si bo izdelal sam ali pa bo naročil večjim fantom, da mu napravijo nekaj rešilnih pasov. Teh seveda ne bo namenil za hude nezgode, na tako z van ih rešilnih pasovih se bodo učili plavati bolj bojazljivi kopalci. Take pripomočke smo si svoj čas izdelali ribor* lahko ponosen in jki bo sedaj menda vendarle dobila možnost širokopoteznega zamaha, ko ji bodo prepuščeni vsi ostali prostori v prvem nadstropju Kaz:ne (dvorani, gledališfka pevska soba), dočim bo dobilo gledališče kompenzacijo z nadziidavo sedanje pritlične hiše v Slovenski ulici, kjer se nahajajo gledališki pjsarniški prostori in blagajna. Študijski knjižnici, ki so ji bili dosedanji prostori spričo 20.000 zvezkov pretesni, je sedaj v njenem razvoju po dolgem cincanju končno vendarle ustreženo. Potrebno ti bilo le. da se dotacija za nove knjige v mestnem proračunu knjižničnemu vzvišenemu in^ pomembnemu poslanstvu primerno zviša, da bo lahko v vsem dosegla stopnjo najmoder neje opremljenih knjižic. III. V podobi Maribora se javljajo nove konture. Stari Maribor v centru mesta izginja. Na mestu, kjer je še lanj stala tista pusta hišica na vogalu Gospejne in Slovenske ulice, stoji, danes krasna, najmo. derneje urejena dvonadstropna-hiša, prav za prav palača g. Schmidta. Tudi tisto pritlično hišico nasproti gledališkemu pisarniškemu poslopju v Slovenski ulici so izravnali z zemljo- Mesto nje bo na novi gradbeni liniji stala tamkaj dvonadstropna hiša dimnikarskega mojstra Krkleca. Z razrušenjem obeh teh hišic se je gornji del prej čudno zverižene in zongavljene Slovenske ulice na široko odprl in bo, dokončno urejen, tvorjl celoto s široko razgledno Gosposvetsko ulico. Prj tem motj le polževska počasnosti s katero napredujejo ta dela. Padla je tudi vogalna hiša Tattenbacho-ve in Vetrinjske ulice. Tamkaj urejujejo že gornji del Tattenbachove ulice, ki se zli- ž- »njTKö« it. w 6 Petek. 23. VIL 1937. v znamenju linde vročine V Chicagu ob Michiganskem jezeru je v poletnih dnevih takšen vrvež, kakor bi si ga človek ne predstavljal spričo teh nebotičnih zgradb Japonci si osvajajo Brazilijo Obljubljena dežela za izseljence rumene rase — Azijska mesta v Južni Ameriki Japonska se bori z vsemi pripomočki, da bi svoj ogromni previšek prebivalstva nekje spravila. Prilagodljivosti japonskega kmeta na često zelo trdo podnebje Man-džukuoa pa so postavljene gotove meje. Zato si išče Japonska drugih dežel, ki bi bile primernejše za njene ljudi. Neprestano se selijo njeni državljani n. pr. v Brazilijo. Tu ne spreminja ničesar dejstvo, da je ta država v zadnjih letih izdala neke omejitve za priseljevanje. Kvota, ki je določena Japonski, se izkorišča v polnem obsegu. Ta trenutek stoje stvari tako. da je v Braziliji že kakšnih 270.000 Japoncev, od teh samo v državi Sao Paulo 140.000. Japonci so si v tej deželi zgradili svoja mesta, v nji imajo okrog 12.000 zemljišč in obratov. Tudi Japonsko priseljevanje v Brazilijo ima svojo zgodovino. Prvi rumeni priseljenci so dospeli 1. 1908. in so se razdelili preko kavnih nasadov Sao Paula. Tri leta pozneje so prišli novi prevozi, ki so jih poslali v Minaes Geraes. Poskusi s temi priseljenci so se obnesli tako dobro, da so tako pianta žniki, kakor vlada ukrenili v Tokiju vse potrebno, da bi poslali od tam nove ljudi. Takrat je Japonska svoj previšek pošiljala še v Zedinjene države. Do L 1924., torej do trenutka, ko je vlada severnoameriške Unije izdala stroge ukrepe ►roti japonskemu priseljevanju, so rumeno-:ožci Brazilijo skoraj popolnoma ignori- F k« Cerkveni predstavnik Kitajske V Oxfordu zboruje te dni kongres krščanskih cerkvenih občin iz vsega sveta. Odsotni so samo predstavniki rimsko-katoliške cerkve. Na sliki vidimo cerkvenega predstavnika Kitajske, dr. J. Z. Kooja rali. Odtlej pa je odpotovalo 50 odstotkov Japoncev, ki so si iskali izven Azije novo domovino, v Brazilijo. Danes v Braziliji ni pokrajine brez pripadnikov tega ekspanzivnega rodu. Celo v Mattu Grossu imajo večjo naselbino pod imenom Campo Grande, ki šteje 2000 duš in ki se prav dobro razvija. Skoraj vsi japonski priseljenci se bavijo bodisi s pridelovanjem kave, bodisi s pridelovanjem mate ja in riža, z živinorejo in lesno industrijo. Večina med njimi stremi za tem. da bi dosegla neodvisen položaj. Tudi ob brazilskih rekah in morskih obalah se bavijo z ribištvom in prodajajo svoj plen številnim brazilskim mestom, vasem in naselbinam. MEDICINSKI IZREKI So mazači, ki so v resnici škodljivi ma-zači, so pa tudi možje in iene z visoka ne-umljlvo nadarjenostjo, ki jih imenuje samo zakon mazače, ker niso nikoli študirali medicine. Navzlic temu so ti možje in žene ozdravili že neštete ljudi, med tem ko so neštete druge ljudi diplomirani, z doktorskim klobukom okrašeni šušmarji spravili v grob. Zakon skrbi pač za to- da ubijajo ljudi le tisti, ki imajo za to po vseh pravilih izdano koncesijo- — Felixg Saiten. Zdravnik, ki zdravi, je narava. Vsaka rana se ozdravj sama, če le skrbimo za to, da ostane čista. — Paraceleus. Bolezen je bolečina, smrt pa v splošnem ne. — Hocke. Zdravniki ne bd smeli reči: tega sem ozdravil: temveč: ta mi ni umrl. — Lichtenberg. Dan. v katerem se nismo smejali. }e popolnoma izgubljen. — N. Chamfort. Marlena Dietrichova v Parizu S francoskim prekomoniikom »Normandiec se je pripeljala iz Amerike v Francijo Marlena Dietrichova, ki se je izkrcala v Le Havreu skupno z ruskimi junaki poleta čez Severni tečaj Čkajlovom, Bajdukovim in Beljakovom. Vsi so se pripeljali v Francijo, da si ogledajo svetovno razstavo v Parizu Po teh provincah škilijo Japonci % • r » « k U.R.S.S; Ou/sn-Bstor. (Ovrga) • LZA"TcHBßntorb;rr . MONGOLIE EXTERI EURE ^ u«OUrr' \ Des e rt dr Gobi n jKouq' Vladivostok i GObi jgfßf'06l.on.Nor A S» ; % v s : f/CITh Kokonor \ *—\ : S va / TJ A UN E. Zemljevid sporne Interesne sfere med Japonsko in Kitajsko Gradbena nesreča ■ na Dunaju Katastrofa pri podiranju stare pivovarne v Hernalsu pive bi j V Hernalsu na Dunaju so podirali staro ovamo, Stat« stavba pa ni počakala, da i jo porušile človeške toke, temveč se je zrušila med delom sama. Pri tem so njeni zidovi ubili delovodjo in težko ranfli nekega ključavničarskega pomočnika. Tragično je, da je delovodjo. Fraroza Feilerja. zadela nesreča baš nekoliko minut potem, ko je postal dedič velikega imetja. Pred dvema letoma ki pol je umrla na Angleškem neka njegova teta, ki je imela tam več hotelov. Feiler je dobro vedel, da je napravila oporoko v njegovo korist, toda te oporoke ni60 mogli nikjer najti. Dve leti in pol so jo zaman iskali. Te dni je pa njegov odvetnik v Londonu oporoko odkril in je to brzojavno sporočil njegovi sestri. Vsa vesela je ta poklicala brata, ki je vodil podiranje stare pivovarne, po telefonu. Lahko si mislimo, kako je vest učinkovala nanj. Odložil je slušalko in vzkliknil: »To se bomo zdaj dobro imeli! Kupil bom sam staro hišo in jo dam podreti Vseh skrbi smo rešeni!« Potem se mu je zamračH obraz in je dejal: »Zdaj imam samo še eno skrb: da bi bil steber že podrt!« S hitrim korakom je stopil te male gradbene pisarne in zapovedal delavcem odločilni naskok na staro zidovje. Zaman so ga svarili, naj pazi. »Steber mora past:,« je odgovoril. Nekoliko trenutkov pozneje so začeli sikati avtogenski rezilci, načeli so steber — in v naslednjem trenutku se je ugodila katastrofa... Slama ima bodočnost Nov postopek za pridobivanje celuloze v Nemčiji Slama, ki velja kot manjvreden ostanek žita za simbol neumnosti, kaže v novejšem času, da bo imela veliko bodočnost. Zgodovinarju in pisatelju Carlu Leystu je baje uspelo, da je odkril nov način predelave te sirovine. Z novim postopkom je ?z slame mogoče pridobivati celulozo, in to po poldrugourni bleditvi. Ker daje odpadna voda po slami vrhu tega tudi dobro gnojilo, bi slamo lahko izkoristili do zadnjega ostanka. Nadalje je danes iz slame že mogoče izdelovati vlakna, ki jih bodo posebno v Nemčiji primešali drugim tvorivom za tkanine. Podobni nadomestki za tkiva so nam sicer Rumunski prestolonaslednik dovršil 5« gimnazijo Iz Bukarešte poročajo, da je rumunski prestolonaslednik Mihael položil izpite za peti gimnazijski razred. Po izpitu je odšel s sošolci na pokopališče, kjer so polo-žili venec na grob nekega tovariša, ki je bil umrl med šolskim letom. Mesec dni svojih šolskih počitnic bo princ prebil v Italiji. Težak novorojenec Na porodniški kliniki v Vigevanu je povila žena pomožnega delavca Migliorinčja iz okolice Milana svoje šesto dete, ki je tehtalo ob rojstvu 6 kg in poL Novorojenec je meril, v dolžino 61 om. Prejšnjih pet otrok delavčeve žene je imelo povsem normalno težo in velikost. Tragična smrt ostrostrelca Ostrostrelec ameriške filmske industrije Georg Daly je umrl po zelo tragičnem naključju. Imel je tako sigurno roko, da se ni tresel noben filmski igralec, ki je z njim sodeloval v filmu. Pred dnevi pa je »stati-ral v vojnem filmu iz življenja francoskega vojaka. Streljal je s puško na svojega nasprotnika. Poleg njega na tleh ležeča granata se je medtem vžgala in Dalyja raztrgala na kose. ....... Tam-tam na svetovni razstavi v Parizu fllliiiililli .- - - v spominu še iz časa svetovne vojne. Posebno nadomestnih jermenov za čevlje, ki so jih izdelovali iz slame, a so se pretrgali že pri prvem močnejšem potegu in ki niso prenesli nobene vlage, ne bo nihče pozabil, ki se je z njimi kdaj jezil. A tudi poskus:, da bi iz slame izdelovali časopisni papir namesto iz lesa, so v novejšem času dobro napredovali. Polarni letalec Gromov se že 22 let bavi samo z letalstvom ter instinktivno takoj občuti nedostatke v aeroplanu Polkovnik Mihael Mihajilovič Gromov, ki o njegovem rekordnem poletu iz Moskve preko Severnega tečaja v Kalifornijo govori ves svet, šteje danes 39 let. Že 22 let se bavi samo z letalstvom. Je sin malega podeželskega zdravnika. Navzlic odporu svojega očeta se je posvetil letanju. Prvi korak k temu je storil, ko si je iz — dežnikov sestavil nekakšno jadralno letalo in «e 1 to primitivno pripravo, ne ozirajoč se na padec, spuščal z vseh mogočih višjih točk v globino. Potem je stopil v neko pilotsko šolo in v svojem 19. letu je že sam učil druge osebe letanja. Šolsko letalo, ki mu je bilo na razpolago, je bil star Farmanov aparat iz lesa in platna, ki ga je v svetovni vojni preluknjalo nešteto krogel. Praktična novota Angleške matere vodjo na svojih kolesih tudi otroke s seboj na izlete. V ta namen jim rabi izvrstno sedež nad zadnjim kolo< som V žrelu Etne Trje dijaki univerze v Catanijl so se pred dnevi podali v spremstvu hišnika observatorija v Barbagalki v žrelo ognjenika Etne. Imeli so s seboj naprave za merjenje globine in plinov. Ker je pihal jugoza- !adnik, so si nataknili tudi plinske maske, 'ako opremljeni so odkrili krasne subli-macije in stalaktite. Napravili so 18 mer-jenj in fotografirali več fumato!, potem pa so se srečno vrnili med ljudi. Te dni otvarjajo v Parizu belgijski paviljon. Na sliki vidimo belgijsko godbo, korar kajočo po Place de la Concorde V 27 letih 27 otrok in 22 vnukov M rs. Kerry, rodom lika. se je pred 28 leti omožila in odtlej je vestno izpolnjo-vala materinske poklic: vsako leto je darovala življenje enemu otroku. Pet otrok ji je umrlo, ostali žive. Novinarjem, ki so jo nedavno obiskali ter jo pobarali, katerega kna najrajša, je dejala, da ljubi vse v enaki meri. Od 22. ki so ji ostali žfcvi, je danes pet poročenih in imajo tudi sami že 22 potomcev. Vremenska poročila za polete čez Ocean Francoski zavod za meteorologijo je opremil ladjo »Carimare* za proučevanje vremenskih razmer med Bermudi in AzorL Ladja bo stalno križarila v teh vodah in bo letalom na razpolago za vremenska poročila Z ladje bodo vsak dan spustili v zrak balon, v katerem bodo: tlakomer, vodomer in toplomer, poleg tega pa še avtomatična naprava za oddajanje radijskih vesti. Balon bodo spuščali vsak dan v stratosfero in se bo vrnH z majhnim padalom nazaj. Shakespearovo gledališče v Londonu Angleška prestolnica doslej ni imela gledališča, kjer bi igram specialno dela velikega dramatika Shakespeare®- že več nego 30 let se Je trudil posebni odbor, da bd uresničil idejo takšnega gledališča, sedaj pa mu je vlada sporočila, da mu odstopa v ta namen posebno zemljišče ▼ Cromwell-Gardensu nasproti Albertovemu ta Viktorijinemu muzeju. Tako dobi LoJV dom posebno Shakespeaireovo gledališče. Tu bodo nastopali naznamenitejši igralci ta igralke samo r ulogah velikega dramatika. Istočasno poročajo, ds namerava najslovitejšlh angleških igralk, SybUTborn-dykeova, uresničiti svoj načrt, ki je T londonskih gledaliških krogih povzročil te mnogo debat. Ore za to, da bi se ožtvo» tvorila stara angleška gledališka tradicija, ki sega do Shakespeareovih časov ta še nazaj: za uprizarjanje Shakespeare», vili del r gostilnah. Za premiero, ki se to -vršila t kratkem, Je Tharadjykeova odkrila gostitoo, ki Je stala ie Ob Shake-spaereovam času ob Tesnzl ta ki so jo, kakor pišejo stare kronike, Se tedaj uporabljali za gledališke predstave. Po neftdh prenovitvah, ki naj kraj po slogu ta ako-Vju prilagodijo nekdanjemu času, bo to nenavadno gledališče tauefto prostora sa 800 gledalcev. Vsi sodelujoči, ta sicer n« samo igralci, temveč tudi pomožno ooob-Je, bodo oblečeni v note Shakeapeareovo. ga Pred enajst'mi leti se je Gromov prvič proslavil pred svetom, ko je v treh dneh obletel Evropo m postavil vsega upoštevanja vreden rekord. L. 1934. je dosegel svetovni rekord v nepretrganem poletu na veliko razdaljo. Bavi se pa v glavnem s tem, da vodi nova letala na prvih poletih, stvar, ki je bila tudi posebnost nedavno tragično preminulega švicarskega letalca Mittel-holzerja. V zadnjih šestnajsti letih ni bilo novega aparata iz slovitega sovjetskega aerodinamičnega osrednjega zavoda, ki bi ga ne bil Gromov vodil na prvem poletu, pa naj so bili to najmanjša lovska letala ali ogromni osemmotomiki, kakršen je » Maks hn Gorki«. Tupolov, glavn'. konstrukter omenjenega zavoda, je nekoč dejal, da občuti Gromov nagonsko vsak nedostatek novih aparatov. Drugače spada Gromov tudi med najboljše rudke strelce in o njegovi veliko moči govori dejstvo, da dvigne še danes 6to kilogramov s prosto roko. Njegov spremljevalec na polarnem poletu, drugi pilot major Ju maše v, ima svetovne rekorde za višinske polete otovorjenih letaL Tudi Jumašev jo orjak in celo za glavo višji od Gromova. Bratec in sestrica Grški prfstoiOTiftfflfilf1*!^ princ Pavel, Id so ae o nJem nedavno širile vesti, da si Js izbral zaročenko tat vrst grškega meščanstva, čemnr pa njegov bra^ sedanji grški kralj, odločno nasprotoj* Štiriletna bolgarska princesa Marija Luiza ■ svojim mM1"1 bratcem, prestolonasledni* kom Simeonom ANEKDOTA V kulosrih francoske poslanske ribomice «e debatirali nekoč o vrednosti parlamentarizma. Slučajno je bil navzoč tudi Poincaré. Zavzel je odločno stališče proti par. fernen tarmno. xPoslaooi«, je dejal, »ne ljubijo svoje domovine. Vsak izmed njih ljubi samo svoj volilni okraj.« VSAK DAN ENA »Kaj, nov klobuk bi rada imela? Kje ps na) vzamem denar zanj?« »Dragee, to me niti najmanj ne zanima « (»Söndagsnissa Strix«) »JUTRO« št". 163 Monografija o Mihi Malešu. Bibliofilska založba v Ljubljani je izdala izbor iz dola slikarja in grafika Mihe Maleša z uvodno Studijo Emila Schauba-Kocha (Firenze). Prvotno v »Umetnosti« izišla študija je tu ponatisnjena v francoskem izvirniku in slovenskem prevodu. Slovenski prevod popravlja nekatere trditve švicarskega kritika, ki piše na pr. »Or Miha Maleš est un peintre religieux. . .«, kar je v slovenskemu prevodu bistveno spremenjeno: »Miha Maleš je deloma tudi nabožni slikar.« Izbor iz Maleševega dela obsega primere izza vseh njegovih razvojnih stopenj in vseh tehnik, vendar je velik del slik in risb znan iz prejšnjih knjig ter iz reprodukcij v raznih slovenskih revijah, zlasti v »Umetnosti«. Knjiga je opremljena tudi z barvasto prilogo (monotipija »Poljske rože). Zdi se, da ima ta izdaja predvsem propagandni namen: ne samo za Maleša, marveč sploh za sodobno slovensko umetnost, ki naj bi imela po E. Schaubu-Kochu v Mihi Malešu svojega predstavitelja. Ni dvoma, da knjiga dobro predstavlja g; Maleša, ali pa tudi reprezentira vso sodobno slovensko likovno umetnost, nje stremljenja in slikarsko višino, to naj dožene objektivna umetnostna kritika. Pri tem se bo naši kritiki nudila prilika, da premotri izvajanja odličnega švicarskega kritika, ki se je v tem primeru menda prvič srečal s slovensko umetnostjo in ki mu moramo biti za njegovo zanimanje samo hvaležni, vendar pa vseh njegovih sodb. ne bo mogoče pavšalno sprejeti!.. Vsekakoje knjiga o M.--Malešu zanimiv pojav v naši dokaj siromašni literaturi o likovni umetnosti. . Kaj pripravljajo nasi založniki: Umetniška propaganda je pravkar izdala v celotnem slovenskem prevodu svetovno znani spis pokojnega švicarskega •» seksuologa, zdravnika in filantropa dr. Avgusta Fo-rela »Spolno vprašanje« (352 strani). Ista založba izda v kratkem spis »Prostozidar-stvo« v knjigi velikega formata s 400 stranmi vsebine in s 40 celostranskimi ilustracijami. — Prav tako pripravlja Umetniška propaganda prevod spisa češkega znanstvenika, univ. prof. dr. K. Velenov-skega »Psihizem« (z razpravami o ani-mizmu, okultizmu in spiritizmu). Slovenska zbirka poljskih novel. Goriška »Luč« (Unione Editoriale Goriziana) je izdala med letošnjimi publikacijami zbirko »Poljski pripovedniki«. Prireditelj in prevajalec tega izbora iz sodobne poljske no-velistike Ivan L e s j a k je opremil prikupno knjižico s kratkim uvodom, v katerem z zgoščenimi potezami označuje najpomembnejša imena v novi poljski literaturi. V knjižici so zastopani — slehern z eno novelo — Mihael Balucki, Viktor Gomuli-cki, B. Czerneda, Ostoja, Marija Rodzie-wiez, Henrik Sienkiewicz, Kazimir Przer-wa-Tetmajer, Wladislav Stanislav Rey-mont, Stefan žeromski in Julij Kaden-Ban-drowski. če pridružimo tej zbirki še nje predhodnico — zbirko poljskih proletar-skih novel »človečanstvo« (izdala Delavska založba), — vidimo, da je poljska no-velistika že dokaj lepo zastopana v naši prevodni literaturi. Ne dvomimo, da bodo čitatelji sprejeli z odobravanjem novi izbor poljskih novel ip, tako pokazali, ne le il zanimanje ?a.,poljskQ».kniiževnostK marveč-jj tudi za sàmo novelo, ki. jo je roman po kri-h vici potisnil v ozad je' slovstvene aktualnar ' sti. Nov zvezek »Proteja«. Pravkar je izšel 5./6. zvezek našega priljubljenega časopisa za poljudno prirodozfianstvo »Proteus«, ki ga izdaja v redakciji dr. Pavla Grošlja Pri-rodoslovno društvo v Ljubljani. Obilno ilustrirani zvezek prinaša članek dr. Ivana Rakovca »Geološki izprehod na šmarno goro«,, mikaven uvod v geologijo dela ljubljanske okolice, dalje člartek Rafaela Ba-čarja . »Ptičje selitve« in dr. Edvarda Paj-niča prispevek »Naraiiče in limone« (s po- Deo ignoto tično ime in preide v bron, naj se izgubi v pozabi njegovo obširno in zanimivo literarno delo, ki bi ga prej kakor šele 20 let pò smrti izdal slehern narod, kateremu je kaj do prestiža lastne kulture. . . Kdor pozna vrednost, pomen in vpliv Ma-toševega dela za hrvatsko literaturo mora z bridkostjo v srcu sprejeti na znanje Vilovičeve ugotovitve. Izpopolniti jih je treba z enako slabimi izkušnjami, ki jih je imel pesnik Ljubo Wiesner z Matoše-vim zbornikom, pietetno izdanim ob dvajsetletnici smrti mojstra mlade hrvatske literarne generacije. Z njim je začel Wie-snerjevo biblioteko in z njim svojo zasnovo upropastil, dasi je sam kolportiral knjige in sam trkal na vrata hrvatske gospode. Ta gospoda, ki finansira marsikak-šno akcijo, gleda s prezirom na kulturno akcijo, na akcijo literatov, četudi stoji v znamenju hrvatstva. Tu smo v samem jedru stvari. V znamenju hrvatske kulture prirejeni kulturni teden v Zagrebu je s svojimi poraznimi številkami potrdil vse take tožbe in obtožbe. Prazne koncertne dvorane in predavalnice so govorile drugačno, težjo in odkritosrčne jšo besedo, kakor je beseda raznih samohrvatskih agitatorjev. Tu se zopet in zopet vračamo k dejstvom, ki jih je v svoji knjigi »Kako sü umirali hrvatski književnici« nagrmadil mladi kritik Vladimir Jurčič. K dejstvom, ki pričajo o krivičnem odnosu med kulturo in politiko, o hrvatski kulturni Pepelki, o težkem boju talentov za priznanje in včasi za golo življenje v okolju, ki agitatorjem tako obilno in potratno reže kruh. In vendar je kulturno delo tisto, ki narod neprestano oblikuje; v njem se odraža narodna duša in meri narodna tvorna sila in sposobnost. Primeru Ante Kovačiča se pridružuje primer A. G. Matoša — in koliko jih je še ? Ni naša zadeva, da bi opozarjali hrvatsko javnost, kam vodi enostranski politični šovinizem, ki dela krivice celo domači kulturi; mi pojave samo ugotavljamo in opozarjamo na njihovo značilnost. Ti primeri so dovolj svarilni. Plit-vost, filistrstvo, nezanimanje za duhovne vrednote, zgolj zabavne zahteve do literature, miselna lenoba i.t.d. — vse to so znaki, ki naj bi vzbujali občo skrb, če se pojavljajo v toliki meri, da ovirajo kulturni napredek nas. Teh pojavov je v nemali meri kriva šovinistična hrvatska politika, ki neguje strasti in domišljijo, zanemarja pa hrvatsko kulturno zavest in odgovornost za duhovne vrednote. V najnovejši številki beograjske »Javnosti« je izšel članek znanega hrvatskega pisatelja in solàstnika zagrebške založbe iBinoza« Gjura Vilovlča: »Deo ignoto (Spomenik nepoznatom piscu«), članek sodi s svojimi težkimi ugotovitvami med ona, ki jih ne sme prezreti kronika idej, literature in nravi; prav bi bilo, da- bi se ob takih ugotovitvah, ki so dejansko tožba in obtožba, razvila širša diskusija. Kaj torej ugotavlja Vilovič? Izločimo iz njegovega članka v »Javnosti« šamo najbistvenejše: rNa Hrvatskem zbirajo prispevke za spomenik A. G. Matošu. Spomenik naj bi stal v Zagrebu. Medtem ko se zbirajo prispevki za ta spomenik v zna-, menju političnih tendenc, je velikemu delu hrvatske javnosti, zlasti še mladini, Mato-ševo delo sploh neznano. Dosedanje izdaje,-izvz^mši to, kar je objavila v zadnjih letih sBinoza«, so razprodane in se ne dobe niti v antikvarijatih, takisto ne v javnih knjižnicah." Tako Matoša pozna le malo Hrvatov neposredno po njegovem delu. Založba »Binoza« je začela 1. 1935 s široko .akcijo za izdajo Matoševih .zbranih" spisov. Trideset agilnih agentov je prehodilo vso deželo, 60.000 letakov in-prospektov je opozarjalo . na to izdajo, ki bi bila — to lahko mirno pripomnimo — v čast in korist né samò založnici, marveč tudi vsej hrvatski kulturi. — tudi ozko poj-niovani hrvatski kulturi. "Rezultat: Ko je izšel prvi zvezek, je bilo zbranih 413 naročnikov. Z vztrajnim delom se' je število povišalo na 780. Po enoletnem prizadevanju je ostalo okrog 500 plaču-jočih. med njimi nad 100' naročnikov iz Beograda in Srbije. Naposled pa se je pokazalo, da tudi teh 500 ljudi ne želi Ma-tosevega celotnega dela; le kakih 200 je vztrajalo v zvestobi do A. G. M. Nekateri so vračali knjige z značilnimi opazkami,' ki kažejo v pravi luči moralno višino in literarno kulturo današnjega povprečnega čitatelja med Hrvati. Zaradi tega poraznega neuspeha z Matošem je izdajanje njegovega dela zastalo. Ob istem času, bi mi pripomnili, nastopa A. G. M. na odru kot dramatski junak in pomaga širiti tragično občutje Hrvatov v tej državi; ob istem času širijo o njem legende in zbirajo denar ja kljubovalni spomenik v Zagrebu: spomenik Matošu v imenu izključno hrvatske politike. Pri tem je pozabljeno, da je A. G. M. našel zatočišče v Beogradu, da je bil prijatelj .Tanka Vcselinoviča in drugih, da se je razvijal tudi pod vplivom srbske kulture. V trenuku. ko naj zmaga Matoš kot poli- Premaknjfrne slike bodo skoro Imele ceno redkosti, fcajtf novi gumb na oklopu »KODAROVEGA JUNIORJA* 62« omogoča tudi daljša trenutna snet j a iz roke — a vendar nepremaknjena! čudovito praktično: obe roki držita, aparat, pogled skozi iskalo, kot sam od sebe's« znajd« kazalec na gumbu — lahen pritisk — ln slika je Vašat Sedaj lahko snlmate tudi v rokavicah. Kodak mor Različne izvedbe ! Zahtevajte ponudbe od Vašega fototr-govca ali naravnost KODAK ZAGREB, ILICA 21 ^--grezali v neizogibne primanjkljaje, je Ljubljana trenirala v počasnem tempu, zbirala svoje moči in se notranje pripravljala za start v jesen. Sedaj je treba videti na teremu uspeh tega parmesečnega dela. Ne »me se zgoditi, da bomo šli v jesensko borbo z de-fektnim moštvom, ki bi zatajilo takrat, ko bi bilo treba zastaviti največjo silo. Po načrtu je moštvo igralo že par tekem, sedaj gre za. to. da se zbere skupina igralcev za od prilike poldrugo moštvo, ki naj se sčasoma zlije v zanesljivo enoto in ki naj prevzame v bodoči sezoni nase breme predstavljanja našega nogometa v najmočnejši naši konkurenci. Dve tekmi s KAGo-m sta kot nalašč z» to. Treba si je poklicati v spomin, da - j« naše moštvo na -lastnem- še nedav- no klonilo pred drugim celovškim moštvom Avstrijo. Proti KACu je torej treba popraviti z ene strani nedavni malo slavni rezultat, po drugi strani pa pokazati, kaj je vse v SK Ljubljani sposobno, da se zbere v družini prvega moštva. Gledali bemo tedaj dve skoro popolnoma različni tekmi, dasi gresta obe pod eno in. isto firmo. sebnira ozirom na domače nasade v Jugoslaviji). Dr. Oskar Reja je avtor daljšega, statistično podprtega članka o umetni klimi (klima naše obleke, našega stanovanja in naše naselbine). Ivan Molinaro nadaljuje svoje razglabljanje osnov relativnostne teorije; v tem članku razpravlja o principih klasične mehanike. V rubriki Drobne vesti čitamo zanimive podatke o novi vrsti podzemeljskih polžev izpod Gorjancev (L. Kuščer), J. H. članek »Ali morejo ličinke muh povzročiti obolenje človeških prebavil«, L. Dolar-Mantuanijeve prispevek »Ali se je posrečila umetna tvorba diamantov«, G. članek o ultracentrifugi, R. R. donesek »Rak in prehrana«, nakar sledi daljša vrsta krajših zapiskov-, na pr. o vlogi živčevja, t. j. o bioloških in psihičnih činite-Ijih v imuniteti < glede na spis biologa Me-talnikova), o deblini bliska, o iglavcih pozimi, o proteju v postojnskem grbu, o želodčni favni naše divje koze i. t. d. S sleherno novo številko dokazuje skrbno ure-jevani »Proteus«, kako potreben nam je tak časopis za smotrno popularizacijo pri-rodoznastva. Z druge strani je opaziti, da »Proteus« vzpodbuja vedno več naših znanstvenikov, da poročajo v poljudni obliki o izsledkih prirodnih ved. »Proteus« se naroča na naslov: Prirodoslovno društvo v Ljubljani. v platonizmu in -ima nad seboj skrivnostno nebo misticizma; na njegovo usmerjenost niso ostali brez vpliva zlasti velik' angleški pesnikLvizionarji. Literaren teoretik se bo z užitkom predal čitaniu te, po svojih osnovnih pogledih problematične, . vetidar pa miselno vzpodbudne knjige o Muchi in o temnih .problemih etvarialimstj^ „ ^NaWf|n"Ta.';'zanimiva publikacija, fe * vrste' ,;ie VačIava Černeaa VEsej o basnitkčm ba-, :roku« (izšla v zbirki 'Arsi 'ki jo izdaja*»Orbis« v Pragi, 1937, str. 148), - Dr. -Vaclav Cern£ je eden največ obetajočih čeških kri-lan in široko razgledan teoretik napad»!-1'kov mlade generacije. romani6tično izšo-nega temperamenta in velike delavnosti. »Esei o pesniškem baroku« je posebno aktualen v čeških kulturnih razmerah- kje'1' se vprašanje baroka nepreslano pojavlja v raznih podobah in iz raznih namenov; še lani ie razpravljal o baročnem pesništvu F. X. šalda in ugotovil v sodobni češki književnosti vrsto pesnikov in pisateljev baročnega značaja. Cemy razpravlja o ljubezenski mistiki baročne dobe, o pogojih postanka baročnega mišljenja in čustvovanja, o krizi občutja gotovosti, o rojstvu baročnega duha. o Torquatu Tassu kot katoliškem baročnem pesniku, o Johnu Miltonu kot- predstavitelju protestantskega tipa baročnih pesnikov. Nato podaja pregled ostalih. pomembnejših pojavov tega stila v evropskih literaturah verske in posvetne sme ri, razglablja preciozito kot pojav nazadovanja baročne poezije in karakterizira z vrsto primerov^ iz francoske, španske, italijanske' angleške in nemške poezije baročni pesniški izraz. V zgoščenem obsegu svojega eseja je V. Cerny nagrmadil mnogo spoznav in bistro orisal poglede na probleme baročnega duha v Evropi- Slovanski institut v Pragi je izdal v svoji zbirki Rukovéti zajetno knjigo: Evžen Lja-ckij, Historicky, prehled ruske literaturv. Čast I. Stare ruske p*smenietv/ (404 str. vel 8°, z mnogimi ilustracijami). Ta izdaja je izšla kot izvrnik (prevedla jo je iz ruščine Ž. Pohoreckà) in je namenjena češki, a tudi ostali neruski- javnosti. Evg. Ljackega poznamo kot pisca esejev o novejših ruskih pisateljih (izšli so pred dvema letoma pri Srpski književni zadrugi). S svojim >Zgodovinskim pregledom ruske literature« bo dal delo, ki ga zapadno-slovanske literature že dolgo potrebujejo priročnik spričo katerega bo lahko slavist pogrešal nemško zgodovino ruske literature. tem. bolj ker najde v'! knjigi Ljackega itudi najnovejšo bibliografijo, v samem tekstu pa so strnienj. izsledki novih, nam večidel nedostopnih raziskavanj v sovjetski Rusiji. Ljackij ' vidi smisel takih pregledov v tem- da vzpodbujajo k prostovoljnemu proučevanju in čitanju literature. Književ nos-t mu je umetnost, ki. je od ostalih področij znanja vidno ločena: ^Umetnost obstoji v poetizaciji življenjskih pojavov- spre jemanih s čustvi in s človeško zavestjo. Vse, s čimer živi pisateljeva doba., je predmet n.iegovq §tvaT.jalné .reprodukcije, ki jo ocenjujemo predvsfcm z zrelišča njegove umetniške občutljivosti in tehnične popolnosti. Restlica in prèvi realizem resničnosti sta -pisatelju zgolj vzpodbuda k novemu ustvarjanju druge pesnice, resnice umetnosti, , ki daje ;.niej|0vim slikam le pot o _ in 'smisel,'-Lepota, dajanja duhovnega smisla resničnosti' je: najvišji smoter pisateljevih stvarjateib; teženj. : :< Ljackij; obdeluje v tej. krfjigi-rusko literaturo .— odnosno njena - najpomembnejša dela — od polovice 11. do začetka 18. stoletja. Ogromna podoba ruske duhovne tvor gosti z ;vso poezijo ruskih' monàstirov in i veličaštjem ruske politične' rasti,' >'temo''ln lučjo» z lepoto in grozo,'jè^v tej.knjig}, k! odpira široke poglede v _ »ve.cno Rusijo« Zagrebška Concordia v Mariboru. V nedeljo 1k> gostovala v Mariboru . zagrebška, Concordia, ki 1*> odigrala proti SK Rapidu prijateljsko nogometno tekmo. Concordia se je obvezala, da l>o nastopila 6 koihplct-nim liginim moštvom. Tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo Maribora posameznikov se prične danes v petek ob 16.30 na stadionu Železničarja ob Tržaški cesti. Trkmovanje bo nadaljevalo v soboto ob 16. in se bo zaključilo v nedeljo dopoldn"1. SK Ljubljana. Poftave moštev, ki nasto. pijo v solK>to in nedeljo, so razvidno na običajnem mestu. SK Svoboda. Danes ob 17. strogo obvezen trening, ob 18. trening tekma z Ljubljano. člaimski sestanek po tekmi na igrišču. S. K. Zalog. V soboto ob 20. obvezen članski sestanek pri Torniču. Važno radi nedeljske tekme. SK Mars. Vsi igralci drevi ob 20. gotovo in točno na sestanek pri načelniku. Sušaška Viktorija v Ljubljani 4. Gozzo (T) 3:11.3. Točke: Triestina 39, Ilirija 88. Štafeta 4X50 m prosto ženske: 1. Triestina (Lokar, Ziska, Prekop M., Ruzzier) 2:17.9, nov italijanski rekord, 2. Ilirija (Bradač, Fine, Kržan, Groschel) 2:26.2. Točke: Triestina 49, Ilirija 44. Štafeta 4X200 m prosto moški: 1. Ilirija (Schell, Mihalek, Cerer, Fritsch) 9:59.8, 2. Triestina (Luxoro, Bacchi, Schipizza, Vesel) 10:17.6. Končno stanje točk v plavalnem dvoboju: Triestina 55, Ilirija 54. Podrobnosti s tekme glej še na 2. strani! mrijani v Trsta V svoji včerajšnji drugi izdaji smo objavili rezultate plavalnega dvoboja med Ilirijo in Triestino za Jadranski pokal. Za čitatelje naše prve izdaje ponavljamo danes te rezultate. Z veliko smolo je iliri-janska plavalna ekipa podlegla Tržačanom s 54:55. Tudi v waterpolu naši niso bili uspešni. Zmagali so Tržačani s 3:1 (1:1). O poteku plavalnega in waterpolo tekmovanja bomo še objavili podrobno poročilo. 400 m prosto moški: 1. Schipizza (T) 5:16, 2. Mihalek (I) 5:23.7, 3. Pestevšek (I) 5:33.7, 4. Ascoli (T) 5:54. Točke: Triestina 6, Ilirija 5. 100 m prsno ženske: 1. Werner (I) 1:36 (!), boljše od italijanskega rekorda. 2. Fine (I) 1:39.9, 3. Prekop Mafalda (T) 1:41.8, 4. Prekop Hilda (T) 1:42.5. Točke: Diri ja 13, Triestina 9. 100 m hrbtno moški: 1. Schell (I) .1:17, 2. De Zucco (T)" 1:18.3, 3. Angeli (T) 1:19, 4. Pestevšek (!) 1:24.6. Točke: Diri ja 19, Triestina 14. 100 m prosto ženske: 1. Ruzzier (T) 1:16, 2. Lokar (T) 1:16.1, 3. Keržan (I) 1:22, 4. Groschel (I) 1:23. Točke: Dlrija 22, Triestina 22. 100 m prosto moškli 1. Fritsch (I) 1:03, 2. Schipizza (T) 1:04, 3. Battitori (T) 1:05.5, 4. Ziherl (I) 1:05.6. Točke: Triestina 27, Dlrija 26. 100 m hrbtno ženske: 1. škerlj (T) 1:30.6, 2. Ziska (T), 1:35.3, 3. feradač (I) 1:36.1, 4. Fine (I) 1:39. Točke: Triestina 35, Dlrija 81. 200 m prsno moški: 1. Cerer (I) 2:58.2, 2: Eertetti m 3iQ0s3t 3, gribac £11 3:02.3, Dvakrat Ljubljana : KAC "Jutri in v nedeljo bo preskusilo tehnično vodstvo- SK Ljubljane svoje moštvo v dveh tekmah s celovškim. KACom. Preskusiti je trebà ne samo običajnih enajšt igralcev, temveč skoro dve kompletni moštvi Preko poletja so prilike dozorele do tega položaja. Videli smo v spomladanskih ligaških borbah, koliko je bilo moštvo potrebno , i sprememb i spopolnitev. V zadnjih treh tekmah se je posrečilo z osredotočenjem vseh sil in energij rešiti knč-ljiiv položaj v prilog nadaljnjega obstanka v ligi. Nujno je kazalo ozreti se po ojačanjih, pravtako nujno pa je bilo potrebno po^ve titi vsem igralcem dobre volje primerno pozornost glede tehnične spopolnitve. Dočim so ^rugod preko poletja igrali in se P&fttanl In ostani Clan Vodnikove d mibe! »JUTRO« št. 169 8 Petek, 23. OT. 1937. Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. z. nudi za vloge popolno varnost In jih obrestuje po 4% do 5% po dogovoril. Nove vloge so vsak čas v celoti na razpolago. — Miklošičeva cesta 7 DAJE TUDI KRATKOROČNA POSOJILA PO NIZKI OBRESTNI MERL Rafael Sabati*. 17 MORSKI KRAGULJ carski rom? Izkušal se je potolažiti z mislijo, da je sir Oliver iz trjega lesa, mož, ki nikoli ne izguibi oblasti iiad seboj. A potem so ga izncva obšli dvomi. Nazadnje ima vsaka človeška odpornost meje. In če se to zgodi, kaj bo tedaj z njim? Ni si upal dati odgovora na to vprašanje. Zdaj, ko je toliko časa molčal, mu ne bi inihče verjel. Njegova obsodba, in to sramotna obsodba, bi bila torej neogibna, zakaj, kakor hitro bi Oliver izpregovoril, bi bil izgubljen. In spet mu je šepnil izkušnjavec na uiho: kdo ti je porok, da Oliver ne bo izpregovoril? Iziprva so se oglašale te misli le kdaj pa kdaj, a počasi ga je jel strah goniti kakor jelena, in tudi ko je mrzlica ponehala in je bila rana zaceljena, je ostal bled in vdrtih oči. Ves živčen je postal, ob najmanjšem šumu se je zdrznil, taval je okrog v večnem nezaupanju do Oliverja, ki se je razodevajo v nenadni razdiraženosti pri najbolj čudnih prilikah. Ko je Lionel nekega dne stopil v obednico, je našel brata spet v tisti vrtajoči zamišljenosti, str-mečega v ogenj, s komolci oprtimi na kolena in z obradkom naslonjenim v dlani. V njegovi preraz-diraženosti se mu je zdelo to nem očitek. »Kaj ždiš zmerom-' pred ognjem kakor stara babnica?« je zagodmnflai. Sir Oliver se je začuden ozrl po njem. Nato je vrgel oči po visokih oknih: »Dežuje.« »Prej te vendar dež ni naganjal h kaminu, zdaj je pa zmerom enako, naj zunaj dežuje ali naj sije solnce. Sploh se več ne ganeš izpod strehe.« »Čemu pa?« je vprašal sir Oliver, še vedno s prejšnjo mehkobo, a vendar tudi z rahlo zavzetostjo v izrazu. »Mar meniš, da se je prijetno nastavljati tem prežečim pogledom? Gledati, kako ljudje stikajo glave in skrivaj preklinjajo?« »Aha«, je vtročelkirvno vzkliknil Lionel, in vdrte oči so se mu zaiskrile, »tako daleč svi že, da me obsiplješ z očitki?« »Jaz? Z očitki?« je strmel sir Oliver. »Vsaka tvoja beseda je očitek. Kaj meniš, da ne opazim?« Sir Oliver je počasi vstal in trdno pogledal brata. Nato je zmajal z glavo in se nasmehnil: »Lal, Lai, tvoja rana ti je zmedla razum. Kdaj sem ti še kaj očital? In česa iščeš za mojimi besedami? Če mirno premisliš, moraš vendar izprevideti, da se izpostavim, ako grem z doma, samo novim prepirom, kajti moje potrpljenje je postalo nekam kratko, tako da ne prenesem ne šušljanja ne čemernih pogledov. To je vse.« Stopil je k bratu ter mu položil roke na ramena. Lionel je povesil glavo in lahko zardel. »Ti ljubi norček,« se je pošailil sir Oliver, »kaj ti neki je? Bled si, samemu sebi nisi več podoben. Veš kaj! Ladjo opravim, pa odploveva v moja stara lovišča. Tam je življenje — življenje, ki ti bo spet dalo moč in cilj, meni pa nemara tudi. Nu, kaj meniš?« Lionel je pogledal kvišku, oči so se mu zasvetile. Nato ga je pa prešinila misel, tako nizkotna, da mu je sram iznova pognal rdečico v lica, adi misel se ni dala prepoditi: če odplove z Oliver jem, bodo ljudje mislili, da je deležen krivde, ki jo prisojajo bratu. Iz raznih besed, ki se jkn ni uprl, je vedel, da je bilo po deželi razširjeno mnenje, da so dogodki v Godcilphin Courtu izkopali med njim in Oliverjem nekakšen prepad. Njegov bledi obraz je podpiral prepričanje, da mu bratova krivda moreče leži na duši. Imeli so ga za krotkega in prijaznega, v vsakem oziru za živo nasprotje bojevitega brata. Zato je raslo sočutje do Iionela, in vsak mu je kazal prijazno lice. S tem, da bi sprejel Oliverjevo ponudbo, bi vse to mahoma izbrisal. Jasno se je zavedal nizkotnosti. teh presodkov in se sovražil zaradi njih, toda zavrniti jih ni mogel, ker so bili močnejši od njegove volje. Oliver, ki je videl njegovo obotavljanje, a si ga je napak razlagal, ga je potegnil h kaminu in ga potisnil v naslanjač. »Poslušaj me,« je rekel in se spustil v stol nasproti njega; »v morski ožini pod Smithickom je zasidrana lepa ladja. Gotovo si jo ž eopazil. Lastnik, neki Jasper Leigh, je nepoboljšljiv pustolovec. Vsako popoldne sedi v Penycumwicku v beznici. Poznam ga že davno in ga lahko vsak čas naja- mem z ladjo vred. Na prodaj je vsakomur, z dušo in telesom, samo da pdača dovolj visoko ceno. Želodec Jasperja Leigha vse prenese, če je le dobiček dovolj obilen. Torej bi bila ladja ln ladjar najdena; vse drugo, to je, moštvo, orožje in strelivo, bodi moja skrb, in konec marca bova lahko gledala, kako se Ti^ma Lizzardski rt za hrbtom pogreza v morje. Nu, kaj meniš, Lai? Prav gotovo bi bilo bolje, kakor klavrno ždeti pod domačo streho!« »Da... premtólil bom še,« je Lionel za jecljal, a njegove besede so zvenele tako brezčutnoi, da je navdušenje ara Oiiverja takoj ugasnilo in ni nikoli več omenil tega načrta. Lionel pia nikakor ni pozabil tega razgovora. Naj ga je Oliverjeva ponudba po eni strani še tako odbijala, ga je po drugi vendar tudi dražila. Vsak dan je jahal skozi Pemiycumwick in se tam kmalu seznanil z drznim, brezvestnim pustolovcem, ki mu je bil sir Oliver pravil on jem; prisluškoval je čudesoin, ki je ta mož poročal o njih vsakovrstnim drznim dejanjem na daljinih morjih, ki so bila dosti prečudna, da bi mogla biti resnična. Nekega dine mu je pa Jasper Leigh prišepmil čisto drugačno zgodbo, novico, ki je pregnala iz Lkmelovega duha vsako zanimanj za kapitanove pustolovščine na španskem morju. Mornar je bil spremil Lionela pred vrata male krčme ter obstal, ko se je plemič zavihtil nla konja, zraven njegovega stremena: »Nekaj bi vam rekel na uho, spoštovani plemič Tressiiüan. Ali veste, kaj se tu kuha zoper vašega brata?« MALI OGLASI Kam pa,kam ? Beseda 1 Din. davek 8 Din. ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za izlete 7-sedežen odprt avto Vam nudi šušteršič, Frankopan-ska 22, telefon 31-67. 18442-38 Službo (lobi Beseda 1 Din, davek 8 Din. ta šifro »II dajanje naslova S Dio. Najmanjši metek 17 Din. Manufakturistka izvežbana podajalka v m-nufaktnri, z nepretrgano službo, nemš£ine zmožna, dobi mesto v manufakturm trgovini v Ljubljani. Stalna služba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra s točnim opisan dosedanjih služb pod »Samostojna prodajalka«. 18448-1 Čevljarskega pomočnika za vsa šivana in zbita dela sprejme takoj za stalno Adolf Žlindra, Litija. 1840.2-1 Trgovsko pomočnico izufeno v trgovini z mešanim blagom, izvežbano v vseh trgovskih poslih, ki se razume nekoliko tudi na pisarniška dela, sprejmem takoj. Vpoštev pridejo samo poštene, zanesljive in samostojnega dela zmožne. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobro mesto 777«. 18466-1 Pomožno moč I sobaric' sp-ejme Hotel štrukel. takoj 194884 Manufakturist star do 32 let, izvežbana, zanesljiva moč, z dobrimi referencami nemščine zmožen, se sprejme v večjo manufakturno trgovino na prostoru s prvim septembrom. Ponudbe z izčrpnim opisom dosedanjega službovanja pod »Zmožen in zanesljiv« na ogl. oddel. Jutra 194JÖ-1 Služkinjo pridno in pošteno sprejmem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Poštena služkinja«. 18470-1 Strokovnjaka za reklamo in propagando, sposobnega, od slučaja do slučaja iščem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Uspešna reklama«. 18474-1 Službe išče s /saka Deseda 60 par, (torek 8 Din, u šifro «U dajanj* naslova 5 Din; najmanjši enesek 12 Din. Gospodična iz boljša rodbine stara 21 let, želi zaposlenja kot natakarica ali pomoč v trgovini. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Vsestranske poštenost 22«. 116404-2 Natakarica simpatična, solidna, poštena, zmožna, stara 33 let z kavcijo išče službo. Ponudbe ne ogl. oddel. Jutra pod šifro »Prvovrstna«. 18467-2 Bojler na električni tok, ugodno naprodaj. Informacije v pisarni Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 22. 18433-6 K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks» suha drva I. Pogačnik BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59 INSERIRAJ V „JUTRU"! Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo znamke za 3 din. Prodam Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prodam rabljen gradbeni materijal kakor: opeko, strešnike, angleški škrilj, kamen, okna, vrata, stenske obloge, električni in instalacijski materijal, straniščne školjke, vodovodne izpuste in stično po ugodni ceni. Vprašati v pisarni »Stavbne družbe« d. d. v Ljubljani, Tyrseva cesta 17. 18477-6 Kolesa Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslov« 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Kolesa prvovrstna ženska in moška poceni naprodaj pri »PROMET« (Nasproti Križanske cerkve). 1846841 RAZPIS POKOJNINSKI ZAVOD ZA. NAMEŠČENCE V LJUBLJANI razpisuje ODDAJO vseh gradbenih, t. j. zidarskih, tesarskih, krovskih, kleparskih, mizarskih, steklarskih, ključavničarskih, pečarskih, soboslikarskih, pleskarskih in parketarskih del, dalje napeljavo vodovoda, sanitarne opreme, elektrike in strelovoda ter fresko slikarije na fasadi za gradnjo stanovanjskega poslopja na Jesenicah s končnim dogoto-vitvenim terminom 15. novembra t. 1., oziroma 1. avgusta 1938. Vsi razpisni podatki, proračuni, gradbeni pogoji m načrti objekta so interesentom na razpolago in vpogled pri gradbenem oddelku zavoda od dne 23. t. m. dalje, kjer morejo interesenti dvigniti vse razpisne pripomočke za Din 200.— za kompletni izvod, posamezne izvode pa po Din 75.—. Ponudbe je vložiti samo na popisih, ki so bili sestavljeni in dvignjeni pri zavodu, i. s. skupno za vsa dela ali pa tudi deljeno v obliki zmanjševalnega popusta na enotno uradno proračunane cene. Rok za vlaganje ponudb je dan 29. julija 1937. opoldne, prav tako vadi ja v znesku 10% od preračunanih vsot, ki se polaga pri zavodu proti reverzu. Obravnava dospelih ofert ni javna in si pridržuje zavod pravico oddati dela komurkoli izmed ponudnikov. V Ljubljani, dne 21. VH. 1937. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE . i - v Ljubljani. — Zahvala Ker smo spregledali v posmrtnici pok. Ivana Lengerja zahvalo g. dr. Ernestu Demšarju v 2ireh, za njegovo skrb in trud, se mu tem potom najtoplejše zahvaljujemo. žalujoče rodbine LENGER in KAVCIC. w • •:•:• • .vv -.•.•-. •.v."-. . .•. -""n, • - . ' \ a~w.v.v "• a- < \7 Vsi športniki, amaterji in profesionalci so prišli do spoznanja, da jim Wrigley gumi za žvečenje pomaga pri tekmah. (čitaj rlgli) WRIGLEY krepi, osvežuje, pomirjuj« živce, drži v formi.' Zavojčki po 1 in po 2 dinarja se dobivajo povsod. Gen. zast. in tvorniško skladišče: ALBERT OZMO, ZAGREB, Vlaška 72a. Tel. 52-80 Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. G. Th. Rothman : VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine 58 Hinko mora biti po tem takem res preklican grešnik! In kralj Storžislav hoče enkrat za vselej storiti njegovemu početju konec! V ta namen zgrabi za velik cingelj, ki stoji zraven njega, in jame zvoniti, kakor da bi bil učitelj in bi klical otroke k pouku. Res smo radovedni, kaj bo. rmrni Beseda 1 Din davek 8 Din. za Šifro «il lajanje naslova Din. NajmanjSi cneoek 17 Din. Hranilne vloge kupite ali predaste potom moje pisarne najboljše RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. 18400-16 Lokali Beseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje nasiera 5 Din. NajmanjSi enesek 17 Din. Delavnico na velikem dvorišču »e takoj odda za Din 330.— Celovška cesta št. 60. 1848&-10 Beseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tneaek 17 Dia. Nova hiša na Sušaku, s pogledom na morje, ki nosd čisto TU naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra pod štev, 18. 18490-20 Med mestom in deželo posreduje »Jutrovf mal) oglasnik Beseda 1 Din. davek 8 Din. sa šifro ali dajanje naslova S Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Trisob. stanovanje komfortno v centru mesta oddam s 1. avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18479-21 Enosob. stanovanje dvema osebama taikoj oddam v štr..kljevi 9. 18480-31 Dijaikt sobe Bosni» 1 Dui davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. NajmanjSi enesek 17 Ito. Stanovanje s kompletno oskrbo po možnosti z inštrukcijami išče četrtošolec i* boljše družine. Bonudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Zanesljiva vzgoja«. 18472-02 S oko odda. Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Opremljeno sobo lepo, v centru mesta oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18485-33 Sostanovalko mirno gospodično sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18*81-23 Sobe išče Sobo t vso os—>0 in uporabo klavirja, iščem za 15. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »■Reden plačnike. 18166-23a Beseda 1 Din. davek 8 Din. ea šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi enesek 17 Din. Preklic. Podpisani preklicujem, kar sem govoril o g. Rodiču, ker je vse neresnično. Pu-šnik Ivan. I846ö-3a Dvignite dospele ponudbe: 1 avgust 1037, Bodočnost, Bodočnost zasigurana, Blaga dušo, C. S. 1037, Centar, Dobra moč, Do 10 I porabé, Dodosna in krasna, Gotovina, po dogovoru. Hitro, Hvaležen 1S84, Hitro, Julij 19Ö7, Iskrena, Kjerkoli, Lepa lega, Lepo ravnanje in dobra vzgoja, Ljubi otrok, Lepa prilika, .Uirje, Jtit rt. soln<-e. Mir. o-- ginalna cena, Od 40 let dalje, Priložnost, Pot do cilja, Plačam v gotovini, Poštenost, Resno 834, Reorgani-zator, Resno znanje, Sigurna stalna eksistenca, Sodelovanje, Snežnik, Stalna, Sodar, Sigurna varnost, Skromna, Strogi center, Ljubljane, Simpatična 23, Sotrudnik, 1 september, Sporazum, Simpatija, Takojšnja ženitev, Treznost, Takoj brez posredovalca. Trezen, Trboveljska usoda, Varna naložba, V vseh strokah dobro verziran, Vida, Veleeksport, Vrtnar, Upeljano 90, Zmožen in agi. len, Zelo ugodna investicija Zmožna in delovna, želim 67, 36, 10.000, 996, 500.000, 1300 Din, 100. Beseda 1 Din, davek 8 Din. ea Šifro ali dajanje naslova G Din. Najmanjši enesek 17 Din. luretl sr in vsa lat letna oblačila ' elegantni izdelav nudi ceneno PRESKER, |Sv. Petra cesta 14 lllllllllllll!)UIIIIIIII!llllllllll»llllllllllllUIIIIII!l!illlll!|l!lllll' KLIŠE1E ENO IN VEČBARVNE SV.PETRA NASIP ST. 23 miiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii'mHiiiiiiiiiiiiiiin g RADIO Petek, 23. julija Ljubljana 12: Odmevi iz naših krajev (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, ob vestila. — 13.15: Virtuozi i igrajo (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19: Cas, vreme> poročila, spored' obvestila. — 19.30: Nac. ura: Naši pravni spomeniki: Vti-nodolski zakonik iz 1. 1288. (prof. dr. Al. Solovjev). — 19-50: Zanimivosti. — 20: Koračnice (plošče). — 20.10: Ženska ura: Žena in sport (gdč. Iva Pregelj). — 20.30: Za kratek čas. Sodelujejo: g. Vilko Skok (citre), Jožek in Ježek, vmes plošče. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. 22.30: Angleške plošče. Sobota 24. julija Ljubljana 12: Pester glasbeni spored s lošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: as, spoied, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14; Vremenska napoved. — 18: Koncert ruskega seksteta. — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19.30: Nac. ura; Krašo Kova-čič (iz Zagreba). — 19.50; Pregled sporeda. 30: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Počiiniška idila (pisan večer). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15; Lahkih nog na okroe: (plošče). Beograd 17.20; Narodne pesmi. — 18: Orkester. — 19.50; Operetna muizika. — 21: Prenos Wajinerjeve opere »Lohengrin«. Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20; Klavirski koncert. _ 20.30: Plošče. _ 20.45; Kakor Beograd. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.35: Piskačkova opereta »Slovaška princesa«. — 21.05; Plošče. 21.25; Pester glasbeni program. — 22.20: Plošče. — 22.35: Ciganska kapela. — Varšava 19: Lahka glasba.— 21.05; Koncert orkestra. — Dunaj 12: Koncert orkestra— 15.15: Komorna glasba. — 16.15; Lahka glasba s plošč. — 18; Koncert orkestra. — 20: Koncert, dunajskih simfonikov. — 22.40; Lahka in plesna muzika s plošč. — Berlin in vse ostale nemške postaje 16; Preno« Wagner je ve opere »Lohengrin« iz Bayreuth a. — 22.30; Lahka in plesna muizika. — Stuttgart 24: Orkestralen koncert in plo-85®.__ Ob vsaki prilik! -se spomnite da w patron- J*al offa*' * Stormi jI aajospeinejta, Mi- ecoejfa lo aaJMtrePa poocodo nlaMa » riatta mfc ml m prodaje ia atkaf mh stvari, n npwltnlss. lotete. podjot}*. kapital, te-altro te m «oo Naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubljeni brat, stric in svak Nikola PfeSer INDUSTRIJALEC NA REKI po kratkem, težkem trpljenju v 60. letu starosti preminul. Zemeljski ostanki predragega pokojnika bodo prepeljani na Reko, kjer bodo položeni v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. MARIBOR, 22. julija 1937. ŽALUJOČI OSTALL Snoči nas je nenadoma zapustil naš dobri soprog in skrben oče, gospod Alojzij šiSrer TRGOVEC IN GOSTILNIČAR Pogreb dragega pokojnika bo v petek 23. julija ob 16. uri pop. iz hiše žalosti na domače pokopališče LAPORJE, 22. julija 1937. ŽALUJOČA ŽENA IN OTROCI. ZAHVALA Ob težki izgubi dobrega soproga in skrbnega očeta Leopolda Boléta NADZORNIKA PROGE DRŽ. ŽEL. izrekamo prisrčno zahvalo čč. duhovščini, predstojnikom in stanovskim tovarišem, postajnemu in kurilniškemu osobju Borovnica, delavcem in vsem, ki so darovali cvet]e in spremili pokojnika na zadnji poti, g. govorniku in pevcem, ki so se poslovili ob preranem grobu, prijateljem in vsem, ki so na«n pomagali in nas tolažili v težki uri, Bog plačaj! BOROVNICA, 23. julija 1937. ŽALUJOČA SOPROGA IN OTROCI. ' i re ju je Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnftar. ~ Za Narodno tiskan» 4 d. kot üskaraarja Fran Jeram — Za faueratnl del Je odgovoren Aloji Novak - Vel * Mnblj«*,