166, SSUBBL I LhHhnL t petek, ll MDo Mit XUV. leto. .Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta.......m 12 — četrt leta ....... 6*— na mesec......_ 2*— velja: v upravruštvu prejeman: celo leto.......K 22 — pol leta........11 — četrt leta.......5*50 na mesec......, 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnaHova ulica si. S (v pritličju levo), telefon si. 34. Iskala Mik dam zvečer Isvseamal nedelfe ii lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. ' Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon st. 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto....... K 25*— pol leta • 13'— četrt leta...... » 650 na mesec ...... ■ 2'30 za Nemčijo: celo leto.......K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30 - Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravnlStvo: KnaHova ulica st. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon st. 85. Prof. Mosoryk o skupnem Jugoslovanskem klubu. Dunaj, 20. julija. Kakor je bilo pričakovati, tako Se je zgodilo. Slovenska napredna javnost, presenečena po nastopu primorske skupine in deloma tudi napačno informirana, je izrekla skoraj soglasno svojo sodbo o novem »Hrvaško slovenskem klubu«: Ne moremo smatrati te parlamentarne organizacije, v kateri je vsa moč izročena dr. Susteršieu kot reprezentantinje jugoslovanske enote, kakor smo jo na~ prednjaki želeli. Odpor politično zavednega slovenskega ljudstva ni naperjen proti jugoslovanski skupnosti sploh (to naj bo na tem mestu še enkrat poudarja-no), temveč proti načinu, kako se je skušalo to skupnost uresničiti. Tudi med slovanskimi poslanci se o dogodku precej živahno debatira in v naprednih parlamentarnih krogih se misel skupne Jugoslovan ske parlamentarne zveze sicer odobrava, način pa, kako se jo je hotelo uresničiti, smatra za ponesrečen. Imel sem danes priliko, govoriti o celi zadevi, ki je že postala afera, s poslancem profesorjem M a s a r y -kom, ki je gotovo kompetenten, da kot naprednjak in kot dobri poznavalec jugoslovanskih razmer, izrazi o stvari svoje mnenje. Ker sem od njega izrecno pooblaščen, priobčiti v »Slovenskem Narodu« najvažnejše točke njegovih izvajanj, jih v naslednjem podajam. Prof. Masarvk odgovarja na vprašanje, je - li skupnost parlamentarne organizacije vseh Jugoslovanov potrebna, v splošnem z odločnim da. »Po analogiji enotnega češkega kluba se da taka organizacija gotovo tudi ustvariti. Treba pa predvsem poudariti, da so iz kompetence češkega skupnega kluba izločena vsa strankarsko - sporna vprašanja: na moj in mojega bivšega tovariša dr. Drtine, je po pravilih E. C. K. prepuščena posameznim klubom, oziroma poedinim članom popolna svoboda ne le v gospodarskih, temveč tudi kulturnih, predvsem cerkvenih in nat.ozonskih vprašanjih. Poudarjam, da so ta pogoj sprejeli predvsem tudi naši Češki klerikalci. Delokrog enotnega kluba je torej strogo omejen na ona vprašanja, v katerih se vse stranke lahko odlo- čijo k skupnemu nastopu, ne da bi pri tem morale na ta ali oni način kršiti svoj specijalno strankarski program. To bi moral biti tudi predpogoj, po katerem bi se se smeli slovenski napredni poslanci odločiti za vstop v jugoslovansko enoto. Brezdvomno bi se dalo potom take skupne organizacije marsikaj doseči. Nje veliki pomen leži v tem, da bi zbrala vse jugoslovanske glasove ter preprečila, da se razbijajo in tako medsebojno paralizi rajo. Seveda pa enega ti i prezreti: analogija z enotnim češkim klubom ni popolna, ker je razmerje strank povsem drugačno kakor pri nas. — Mladočehi, agrarci, narodni socijalisti, pokrokovci imajo v našem skupnem klubu velikansko večino, ki je v bistvu napredna — klerikalci tvorijo le neznatno minoriteto. Pri vas je ravno narobe: naprednjaki ste v manjšini, klerikalci v večini. Bati se je torej, da skupna organizacija le še poveča njih moč ter pomnoži njih vpliv, zlasti v domovini. In pri tem je še poudarjati, da neklerikalni poslanci nikakor ne tvorijo skupine, ki bi bila programatično enotna. Od Smodiaka in Ravnikarja pa tja do Laginje in Ivčeviča je dolga pot. — Zveza z dr. Šusteršičem bi neoporečno z uprav privlačno silo vplivala na konservativne elemente, ki bi se na ta način od svojih, strogo naprednih tovarišev vedno bolj ločili. To so momenti, ki svare k podvojeni in pot rojen i previdnosti. Potrebno je bilo, da se v vaši politični javnosti vsi argumenti presodijo, da se narod žurnalistično za vprašanje zainteresira ter se ga popolnoma informira o potrebi, pa tudi o kaute-lah take skupne organizacije. Kolikor sem informiran, se je z vprašanjem obširneje bavi I le »Slovenski Narod«, ki je poudarjal principijelni pomen enotnega taktičnega postopanja cele jugoslovanske delegacije. Kaže o treznem in političnores-nem naziranju vodilnega slovenskega lista, da je navzlic vsej premoči slovenskega klerikalizma brez predsodkov razpravljal o stvari, ki je politično tako eminentnega nomena. Diskuzija bi se bila morala nadaljevati z ozirom na to, ker se je pokazalo, da bo poletno zasedanje državnega zbora zgolj formalno in da odpada vsak povod se z zadevo pren.tgliti. Šlo je za sedaj le za primerno zastopstvo Jugoslovanov v odsekih. To bi se bilo lahko doseglo tako, da bi se bili na nekak način organizirali jugoslovanski poslanci ad hoe brez vsake nadaljne obveze. Še le za jesensko zasedanje bi bilo postalo vprašanje skupnega kluba aktualno. Med tem časom bi se bila lahko izvedla potrebna pogajanja in — posito, da obstoja tudi na strani vaših klerikalcev prepričanje, da je skupna nestrankarska organizacija potrebna — našel bi se bil modus, ki bi bil omogočil parlamentarno zvezo vseh. Do jeseni bi se bila tudi slovenska politična javnost z razmerami spoznala in tudi za dalmatinske poslance situacija olajšala. To vse so primorski poslanci prezrli, ko so izjavili zadevo za tako nujno, da se mora takoj uresničiti. Prezrli so tudi, da mora njih samostojno ravnanje, za katero tudi od svojih volilcev niso imeli strogega mandata neprijetno dirniti zlasti ostale jugoslovanske kolege, ki z njihovim naziranjem za enkrat še niso mogli soglašati. In v svoji naglici so končno prezrli tudi, da so v takih slučajih clara pacta najnujnejši predpogoj uspešnega dela. Poznam vaše primorske poslance že dolgo osebno, so častivredni in zaslužni možje, katere je vodila gotovo najboljša volja. Domnevali so si, da ustvarijo s »Slovensko-hrvatskim klubom« organizacijo, ki se da, kakor hitro odpadejo za ostale izven nje stoječe poslance specijalni zadržki, združiti celo jugoslovansko delegacijo. Zmotili so se, in mesto da bi bili storili zaslužno delo, so se izročili oblasti klerikalcev, ker so pozabili poudariti svoje in ostalih jugoslovanskih poslancev pravice. Moja sodba o njih koraku je ta, da je bil v vsem prenagljen. Hrvat-sko-slovenski klnb v tej obliki, kakor so jo pomagali ustvariti primorski poslanci je kot skupna jugoslovanska parlamentarna organizacija nemogoč. Odpor v slovenski napredni javnosti kaže pravilnost tega nazora. Pogrešek je storjen. Treba ga popraviti. Slovenski napredni poslanci morajo uvideti, da so se prenaglili. In spoznanje je začetek zboljšanja. »Narodni klub« je šel predaleč — trebn storiti korak nazaj. Slovenska napredna javnost pa bi naj mirno in z upoštevanjem vseh argumentov presojala dejanje svojih poslancev, ki zaradi tega, da so storili napako, še nikakor niso izdali svojih principov.« , HruuJko-slouenski kluti" Prejeli smo naslednje pismo: Slavno uredništvo! Vsled povsem neresničnega poročila lista »Jutro« od prošle srede o ustanovitvi Hrvatsko - slovenskega kluba« je bila slovenska javnost tako mistificirana, da je morala udobiti o mojem in mojih kolegov iz »Narodnega kluba« nastopu popolnoma krive vtiske. Ker so najbrž one neresnične vesti zakrivile tudi različne resnici ne odgovarjajoče trditve v člankih objavljenih o našem postopanju v vašem cen j. listu od srede, apeliram na vašo objektivnost z vljudno prošnjo, da objavite sledeča pojasnila o tej stvari. Nieden od članov sedaj ustanovljenega »Narodnega kluba« ni mislil na vstop v Šusteršičev klub. Ni torej res, da so to skuhali v Trstu in da so se tam neke merodajne osebe že pred mesecem ogrevale za vstop v omenjeni klub. Kar so omenjeni primorski poslanci nameravali, se vjema popolnoma s tem, kar je tudi vaš cenj. list v različnih člankih in posebno toplo še na predvečer ustanovitve »Hrvatsko-slovenskega kluba« priporočal, namreč zvezo vseh jugoslovanskih parlamentarnih skupin po vzoru skupnega češkega kluba in nemškega »Nationalverbanda«. Žalibog to vsled odpora dalmatinskih poslancev ni bilo mogoče. Omenjenih pet poslancev je zato smatralo za najprimerneje, da se konstituirajo v poseben klub. Ta klub pa ni bil samo začasno ustanovljen, temveč obstoji še danes. Ne odgovarja nadalje resnici, da je skupina, ki tvori ta klub, formelno vstopila v klerikalni Šusteršičev klub, temveč se je kot samostojen klub zvezala v svrho enotne taktike v narodnih vprašanjih s »Hrvatsko slovensko zajednico«. In tej oba kluba obsegajoči formaciji je bilo dano ime »Hrvatsko slovenski klub«. »Narodni klub« je torej ohranil svojo politično individualnost in je na ta način vsaj deloma uresničil namen stvoriti narodno zvezo po vzoru češkega kluba. Ni res nadalje, da je pri tem dr. Šusteršič izjavil, da sprejme omenjene hrvaške in slovenske poslance, da pa ne sprejme dr. Ravniharja. Ravno nasprotno so primorski poslanci izrecno poudarjali, da smatrajo za svojo prvo in najvažnejšo nalogo zvezo spopolniti s tem, da pritegnejo tudi ostale jugo- slovanske poslance, seveda ne v Šusteršičev klub, temveč v Zvezo. O sprejemu pa se ni moglo sklepati, ker ni bilo še nobene priglasitve za vstop. Ne odgovarja resnici, da sem se jaz s tržaškim škofom glede volitve ali sploh glede našega parlamentarnega postopanja pogajal aH celo sporazumel. Primorski poslanci so pri svoji akciji nastopali z najčistejšim namenom koristiti narodni stvari in so se glede potrebe skupne zveze razlikovali od dalmatinskih poslancev le v tem, da so to potrebo smatrali za nujno in aktualno, dočim so hoteli dalmatinski poslanci ustanovitev zveze odložiti na poznejši čas, ne da bi pa določili niti približnega roka. V ostalem pa so tudi dalmatinski poslanci, kakor tudi vaš cenj. list priznali potrebo take zveze. Dosledni svojim nazorom smo storili prvi korak za vresničenje naše ideje v nadi, da s tem olajšamo tudi ostalim jugoslovanskim poslancem odločitev. Nismo torej zaslužili, da se nas sedaj sumniči. Svojega prepričanja nismo spremenili in ga tudi nikomur na ljubo ne spremenimo. V nadi, da izvolite te vrste objaviti, bilježim z odličnim spoštovanjem Dr. Otokar Rvbar. Dunaj, 20. julija 1911. nikar fej cilj! Postopanje primorskih poslancev je v vseh narodnonaprednih krogih na Kranjskem — in menda tudi drugod — obudilo vihar ogorčenja. Ta nevolja je opravičena, ven-der pa moramo dvigniti glas in re.-no svariti: nikar čez cilj! Od vseh strani se namreč čuje in dobivamo tudi take dopise, da ljndje ne bodo več dajali za družbo sv. Cirila in Metoda. Nikar čez eilj! Resnica je, da naprednjaki vzdržujemo družbo sv. Cirila in Metoda. Napredni tisočaki gredo na Koroško, napredni tisočaki vzdržujejo slovensko šolstvo v Trstu. Resnica je, da ima družba sv. Cirila in Metoda večinoma napredni denar s Kranjskega na razpolaganje, kakor je tudi resnica, da bi bila narodno-napredna stranka na Kranjskem vse kaj drugega, če bi bila vse tiste tisočake in tisočake, ki so že šli na Koroško in v Trst porabila za svojo strankarsko organizacijo. LISTEK. Skuiniove Tomažu Krmežllflvcku. Šaljiva povest; spisal L. Šepetavec. (Konec.) Kar je Natalija želela, se je uresničilo, Tomaž ni bil v stanu zatr^ti stare ljubezni v svojem srcu in se je čez nekaj mesecev na veliko žalost različnih svojih znank z Natalijo poročil. Tudi zadnje skušnjave, ki ga je napadla, da bi namreč prelomil dano besedo in pustil Natalijo na cedilu, ni mogel premagati. Dolgo se je boril sam s seboj, a naposled je podlegel. Njegova ljubezen do Natalije je imela preveč globoke korenine, da bi jo bil mogel izruyati iz svojega srca, Natalija je bila preveč lepa in je znala tako goreče poljubovati, da bi bil mogel Tomaž poslušati glas svojega razuma. Skušnjava, dobiti Natalijo za ženo, je zmagala nad skušnjavo, pustiti Natalijo na cedilu. Prepozno je že bilo, ko je prišel Tomaž do spoznanja, da človek, ki se poroči, da bi imel lepo ženo, proda očetovo dedšci-no, samsko prostost, za skledo leče. Prepozno je tudi že bilo, ko je prišel Tomaž do spoznanja, da je ljubezen res slepa, zakon pa najboljši zdravnik za oči in davno je že bilo prepozno, ko je spoznal, da so ženske prisege o večni zvestobi zapisati samo v veter ali v deročo vodo. Iz svoje izkušnje je Tomaž s svarilnim glasom rekel Kozoglavn, ko se mu je ta predstavil kot ženin: »Ne zanašaj se nikoli na žensko zvestobo. Daj mački vsak dan pečenega kapuna na srebrnem krožniku, pa ti bo vender umazane miši lovila in bodi najboljši mož, na ženo se ne zanašaj.« »Beži, beži,« je menil Kozoglav, »vsak mož je sam kriv, če ni v zakonu našel tega, kar je iskal. Mož si mora ženo vzgojiti:« »Ah to vem že sam, da je treba ženo vzgojiti in kako je to storiti.« »Zakaj pa svoje lastne žene nisi vzgojil.« »Osel — ker se ne pusti!« Natalija se res ni pustila vzgojiti in kadar ji je Tomaž kaj očital, mu je hladnokrvno rekla. »Zakaj si me pa vzel! Ali sem mar za tabo letala t« »Nisi, nisi,« je po takih prilikah zavzdihnil Tomaž. »Ampak mišnica tudi ne leti za mišjo, pa jo vender ujame.« »Jaz te nisem ne iskala, ne lovila! Čakala sem nate, in ti si sam prišel.« »Čakala si, da, je že res, pa čakala si tako, kakor pajk na muho.« Tomaž je bil v zakonu postal kmalu filozof in se je tolažil z načelom svojega prijatelja Zeleznika, da je oženjen človek šele takrat popolnoma srečen, kadar ga žena goljufa in mu da s tem pravico, da tudi on njo goljufa. Tolažil se je toliko laglje, ker mu je bila sicer sreča izredno mila. Njegova veljava je rasla od leta do leta in njegovo premoženje se je množilo. Ko je umrl bogati župnik Melhijor Ocvirk, je Tomaž predložil celo vrsto izvrstno narejenih, od Melhijor-ja Ocvirka »lastnoročno pisanih« dokumentov in velik delež župnikove-ga premoženja mu je bil priznan in prisojen. Tedaj je zapustil službo in je postal član katoliške družbe za spekulacije na debelo, čislan in vpliven član, in je bil udeležen pri različnih velikih kupčijah in je spravljal v svojo blagajno velike, četudi navadno krivične dobičke in je bil v posebni milosti pri cerkveni gospodi. In ko so prišle deželnozborske volitve, je Tomaž sklical vse svoje duhovske očete in jim je prečital pisma, ki so jih pisarili njegovi rajnki materi ter jih je z energičnimi gestami in lepimi besedami prosil, naj ga priporočajo za kandidata. Postavljen je bil za kandidata in izvoljen je bil z navdušenjem in njegovo srce je bilo polno ponosa, da si je s spretnimi goljufijami tako daleč pomagal, da so ga proglašali za diko katoliške stranke. »Škoda, da imam tako neumno ime,« je modroval Tomaž tisti večer, ko je bil izvoljen za poslanca. »Rafael, Leonardo da Vinci, Alma Tade-ma, Kamilo Cavour — vsak Hoten-tot sliši iz teh imen imenitnost dotičnih oseb, ampak Šusteršič ali Matja-šič ali Krmežljavček, to so res preveč neumna imena. No, na srečo je nase dobro in verno ljudstvo z vsem zadovoljno. • • • Pa so zopet minula leta, Tomaž Krmežljavček je bil katoliški imenit-nik, petioen mož, debel in ošaben, a življenje mu je izčrpalo vso svežost duha, ves mozeg iz kosti, in pustilo mu je samo spoznanje, da je vsak človek deležen le ene same žličice prave in resnične sreče. Časih so pač prišli trenotki, ko so se Tomažu prikazovale sence izza mladih dni, izza časov, ko je trgal vetlice, ko je veselo praznil čaše polne kipečefra vinca, ko je bil pripravljen na vsako burko in razposajenost in ko je s sladkim razkošjem poljubljal dekliške ustne, a takih trenotkov ni bil nikoli vesel, naredile so ga vedno melanholičnega, »Skušnjave so minile,« je navadno rekel o takih prilikah, »in ž njimi vse, kar dela življenje lepo. Ljudje pač govore: velik je Alah, in Šusteršič je njegov prorok in Krmežljavček je prorokov namestnik, a vse to mi ne da ne enega trenotka sreče in zadovoljstva. Nažrta klerikalna kanal ja sem in ostanem. Fej in naprej!« Tudi Natalija se je časih spominjala svoje mladosti, a še redkeje, kakor Tomaž. Povsakdanjila se je hitro. »Naj kopriva še tako hrepeni, da bi postala roža, ne doseže tega nikoli,« tako ji je nekoč rekel Tomaž. Nekajkrat je poskusila postati roža, nekajkrat je pokazala, da je kopriva, potem se je povsakdanjila in je postala dolgočasna. S Tomažem sta hodila po poti življenja, a vender s popolno hladnostjo v srcu. Natalija je govorila o deklah, ki so nemarne in uhajajo, o otrokih, ki ne ubogajo, o učiteljih, ki so krivični, o pericah, ki vse strgajo in o prikladan, ki jih dajejo mesarji, Tomaž pa je govoril o svojih kupčijah in o politiki. Tako sta živela drug poleg drugega. Vsega sta imela v iz obilju, a skušnjav nista več poznala, vse njiju strasti so ugasnile, nič soln-oa in nič cvetlic ni bilo več v njiju življenja, nič lepih sanj in nič sladkih iluzij, nič luči in nič npanj. In če de nista umrla, se dolgočasita še danes. Zahvala za te trajne in velike hrve ni izostala, ne iz Koroške, ne iz rrsta. AH to vse nas ne sme zadrževati, da bi ne ostali zvesti družbi sv. ^irila in Metoda in ji posvečali svoje moči kakor doslej. Politične razmere -*e menjavajo, družba sv. Cirila in Metoda pa ni ustanovljena, da bi delala samo za trenotek in z ozirom na trenotne razmere. Prosimo torej in apeliramo na vse slovenske napredne rodoljubkinje in rodoljube, da ohranijo družbi sv. Cirila in Metoda svojo naklonjenost' m jo podpirajo kakor doslej. Družba no sme trpeti zaradi politike gg. Grafenauerja, dr. Ore-gorina, prof. Mandiča in dr. Ry-bafa. Sicer pa bi gg. dr. Gregorin in dr. Rvbar sedaj lahko prav izdatno nlajftam družbi sv. Cirila in Metoda izpolnjevanje njenih nalog. Od vseh strani kličejo družbo na pomoč, iz vseh ogroženih krajev se obračajo na družbo, naj pomaga, a njena sredstva ne zadostujejo, da bi vsem -ustregla. Naj bi gg. dr. Gregorin in dr. Rvbar zastavila svoj vpHv, da bo »Slovenska straža« prevzel« vse kar vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda z denarjem slovenskih naprednjakov v Trstu in da bo »Slov. straža« povrnila dnribi. kar je ta investirala. Tako bi bHo družbi zelo olajšano njeno delovanje, ne da Hi slovenska stvar v Trstu trpela. Upamo zanesljivo, da bodo gg. dr. Gregorin, prof. Mandič in dr. Rvbar to stvar srečno uredili in da bo »Slov. straža« dobila lepo polje koristnega delovanja v Trstu, Cirrl-Metodova družba pa svoj denar. Na vsak način pa je častna dolžnost slovenskih naprednjakov, da kakor doslej podpirajo še dalje družbo sv. Cirila in Metoda, ne glede na politične razmere in ne glede na za-•hvalo. ki jo žanjejo za svoje žrtve, saj ne delujejo za to. da bi želi zahvalo, ampak da koristijo slovenstvu. Torej ne čez cilj streljati! Politična kronika. Predsedstvo državne zbornice ho imelo sledeče člane: predsednik dr. Svlvestcr. podpredsedniki: dr. German. Pernerstorfer, Ždarskv, dr. Conei, Romancznk, Pogačnik in Jo-ekel. a a a Cehi baje brez vladne protikon-eesije ne bodo dopustili rešitve bančne predloge. Zahtevajo enega češkega člana v generalnem svetu avstro-ogrske banke. Nemci se tej opravičeni zahtevi z vso silo upirajo. * * Ki*ščansko-socijalna zveza se je včeraj posvetovala o predlogih in interpelacijah, ki se bodo danes vlomile. Med temi so predlogi poslancev Sehoiswohla. Pantza in Prisehinga, naj se zabrani prodajanje samostojnih kmetskih posestev v speknlaeij-^ke svrhe. Posl. Wagner in tovariši bodo pa predlagali, naj se predloži zbornici zakonska predloga o uvedbi obi iga to r i en ega za v a rov a n ja pr ot i elementarnim škodam. * * * Samostojni nemški poslanci, med tenri Heilinger in Pollauf, dunajski napredni poslanci in vsenemški poslanci so v s vrbo varstva svojih parlamentarnih pravic sklenili z ru-sinsko zvezo taktičen dogovor v svr-ho, da dobe zadostno zastopstvo v posameznih odsekih. Neposredni vzrok za ta korak je bil ta, da večje zveze niso hotele priznati divjakom zastopstva v odsekih. Poslanci Hock, Ku-randa in Ofner se niso pridružili temu stališču. Iraški socijalni demokrati Pitto-ni, CHiva in Battioli ter rusinski socijalni demokrat posl. Wytek so se pridružili kot hospitanti nemškemu socijaldemokrat ičnemu klubu. * ■ * V ogrsko-hr vaškem državnem zboru opozicija s taktično opozicijo zavlačuje debato o bančni predlogi. O vsaki najmanjši zadevi morajo po •imenih glasovati. a * * Najvišji turški poveljnik v Albaniji Thorgut Sefket-paša poroča, da je število domov se vračajočih Malisorjev od dne do dne večje. Ker vsled tega ne zadošča več kredit, ki ga je dovolila turška vlada za podpiranje teh domov se vračajočih Malisorjev, je Thorgut zahteval nadalj-nib 15.000 funtov, na kar mu je vlada nakazala 5000 funtov. Generalni štabni major Riza je šel na črnogorsko mejo v svrho ugotovitve meje, toda ni dobil tam črnogorske komisije. — »Kolnische Zeitung« poroča, da so albanske čete obkolile mesto Valono in nameravajo napasti ondot-no garnizijo. Neka vojna ladija je dobila povelje, da bombardira mesto, Če bi čete napadle garnizijo. a a Najvišja šolska oblast v Srbiji se je baje, kakor poročajo »Novosti«, izrekla za obligatorično uvedbo nemščine kot učni predmet na višjih učnih zavodih v Srbiji. Turška vlada je, kakor poročajo ruski listi, odkrila v Carigrada zelo razširjeno zaroto. Središča te skupno pripravljene protirevolucije staro-turške stranke so v Albaniji, Carigradu in Siriji. Aretirali so aedem staroturskih voditeljev v Carigradu in Jedrenu. Vsled tega so tudi mobilizirali v Carigradu vojaštvo. Obsedno stanje v Carigradu so poostrili. Vlada je dobila v roke zelo obremenilno korespondenco nekaterih staroturskih poslancev. a e a Rusija ne bo mirno gledala dogodkov v Perziji, poroča »Novoje Vremja«. Ruska vlada bo morala storiti vse potrebne korake v varstvo svojih interesov. V političnih krogih smatrajo to izjavo kot nekak opomin in naznanilo, da bo Rusija začela z vojaškimi operacijami ob per i meji. Pristaši perzijskega eks-šaha se zbirajo v smeri proti glavnemu mestu. V Teheranu sploh ni vojaštva razveu ruskih kozakov. — Ruska brzojavna agentura poroča iz Astra-bada: Bivši šah Mohamed Ali je do-šel v Osmlšali, ki je kakih 20 vrst oddaljen od Astrabada. — Več poslancev in bahtijarskih khanov je sklenilo, oponirati bivšemu šahu Mohamedu Aliju. Državni zbor je imel izvanredno sejo. v kateri sta min. predsednik in zbornični predsednik med splošnim odobravanjem naglašala. da je potrebno enotno postopanje. Parlament je poveril vlado, naj se preki sod v porablja na najstrožji način. Posebna ekspedicija, obstoječa iz 500 Bahtijarev. 500 jezdecev in večjega števila prostovoljcev, je odkorakala proti eks-šahu. V Teheranu so zelo radovedni, kakšno stališče zavzame Anglija, ki je podpisala protokol z dne 25. avgusta 1903. v katerem je Rusija obljubila, preprečiti politične agitacije bivšega šaha. Rusko zunanje ministrstvo izjavlja, da se bo Rusija vmešavala v notranje perzijske razmere edinole, če bodo interesi ruskih podanikov v nevarnosti. Stalersko. Smešno in nepotrebno hujskanje. Dobro uspeli sokolski zlet v Središče ne da miru — kar je značilno — mariborskim klerikalcem in — ptujskim nemškutarjem. Znani brez-častni ptujski hujskač si je v »Gra-zer Tagblattu« privoščil Sokole zaradi neke malenkostne afere na ptujskem kolodvoru. Dva ptujska Nemca sta se čutila zaradi par »Na zdar«-klieev ob prihodu Sokolov na ptujski kolodvor »užaljena«. Zato napada »Grazer Tagblatt« na nesramno predrzen način dr. Fermevca in ptujske Sokole in grozi s ponovitvijo septem-berskih dni iz leta 1908! Tako skrbe gotovi nemškutarski hujskači za narodnostni mir na Spod. Štajerskem! Kako otročji je skribent »Grazer Tagblatta«, kaže trditev, da je »Središče natančno vzeto, gospodarsko skozinskoz odvisno od dobrodušnih Nemcev.« A — Nemcev v trgu sploh h i. Gospodarsko so pač odvisni mnogi ormoški nemškutarji od dobrodušnih Središčanov in ako bi ti hoteli na hujskarijo »Grazer Tagbiatta« primerno odgovoriti, bi trpeli največ škode »nemški« Ormožani. »Grazer Tagblatt« velja za najneumnejsi list na Avstrijskem, ampak za ponatis takih oslarij ga doslej še nismo smatrali zmožnega. Celjski odsek Savinjske podružnice S. P. D. se udeleži v nedeljo, dne 24. julija 251etnice šentjurske Ciril-Metodove družbe, ki se vrši pri »Cestnem Jošku«. Zbirališče ob 2. popoldne pred celjsko pošto. Odhod točno ob pol 3. popoldne. Vsi, ki so odseku naklonjeni, so vabljeni, da se njega izletov v večjem številu udeleže, kakor tudi, da pristopijo kot člani k savinjski podružnici S. P. D. — Obenem še enkrat opozarjamo, da so izleti vedno potom lepaka v izložbenem oknu »Zvezne trgovine« in ne več potom časopisja javljeni. Planinski pozdrav. Odbor. Čebelarska shoda, V G r i ž a h se vrši v nedeljo, dne 23. julija ob 3. popoldne čebelarski shod s predavanjem in razkazovanjem, h kateremu so vsi savinjski čebelarji vljudno vabljeni. — V Dobo v i se vrši v nedeljo, dne 23. julija čebelarski shod v šolskem poslopju po rani maši. — Predaval bo gosp. nadučitelj A. Lili ozar iz Ljubljane. O stanju hmela v Savinski dolini poroča vodstvo južnoštajerskega hmeljarskega društva: Vsled suše trpijo vsi hmeljniki; slabotni so glede rasti popolnoma obtičali in tudi pri krepkih se kažejo neugodne posledice suše na ta način, da rumeni listje do poldrugi meter visoko. Ako ne bo v najkrajšem času zdatno deževalo in ako ne bodo noči toplejše nego dosedaj, potem bodo tudi lepi nasadi občutno trpeli. Golding prehaja v kobule. Množina hmelja bo sigurno manjša ko lansko leto. Iz Vojnika. Našo tri razredno »nemško« ljudsko šolo je obiskovalo minulo šolsko leto, kantor je m venski Narod« poročal, celih 67 otrok. 64 jih je bilo katoliških, 3 protestantski. Ker je sedaj precej otrok izstopilo, nekaj jih p* odide v slovensko šolo, ki je boljša in tudi višje organizirana, bi bila prihodnje Šolsko leto naša ljuba ponemeevalniea skoraj brea otrok. Naši nemškutarji so študirali in študirali, od kod dobiti nov »materijal«. Priskočila jim je na pomoč »Siidmark«, ki hoče v trg naseliti 20—30 nemških sirot is Zg. Štajerja. Nekaj bi plačevala »Siid-marka«, nekaj dotične nenslke občine — največ pa vojniški Nemci. — Dvomimo pa zelo, da bi tudi na ta način šlo! Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju priredi meseca septembra v celjskem »Narodnem domu« veliko ljudsko sla,vnosi. Radi velikega obsega slavnosti, je neobhodno potrebno, da začnemo takoj s predprapravami. Zatorej prosimo vse cenjene dame in gospode, kateri hočejo sodelovati, da se sigurno udeleže sestanka, kateri se vrši v petek, dne 21. julija ob 8. zvečer v celjski čitalnici. Drobne novice. Imenovan je za avskultanta v področju graškega nadsodišča pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Celju gosp. Adal-bert Hočevar. — O toči v ptujskem okraju poročajo: kakor smo že »Slovenskemu Narodu« poročali, jc v ponedeljek, dne 17. julija hudo razsajala toča v spodnji ptujski okolici, zlasti v Zgornjih Halozah. Najhuje so prizadeti vinogradi v Vareji. Tam je letošnji pridelek popolnoma uničen. Tudi sadonosniki so uničeni. Kmetje in meščani trpe veliko škodo. — Iz Slovenjgradca nam pišejo: Te dni je poskušal vlomiti v trgovino Franca Penša neki Pajer iz Smartnega. Trgovec pa se je zbudil vsled ropota in Pajerja vjel na podstrešju. Orožniki so Pajerja izročili sodniji. — Zmešalo se je gostilničarju Jakobu Šalamunu iz Spod. Hoč med zdravljenjem v mariborski bolnišnici. Spravili so ga v graško opazovalnico. — U m r 1 je v Ptuju ključavničar Scheichenbauer, star 53 let. Bil je načelnik zveze obrtnih zadrug za mesto Ptuj. — Rogaško Slatino je obiskalo po zadnjem izkazu kopaliških gostov z dne 9. julija 1285 strank z 1868 osebami. — Ogenj. Iz Brežic poročajo: V Za-kotu so zažgali otroci posestnika Gerjoviča pri igri domač hlev. Zgorela je tudi hiša in se hlev soseda Verstovška. Verstovškovo hišo so ogujegasei iz Brežic rešili. Gerjoviču je zgorelo 8 svinj in vsa krma ter že spravljeno žito. Škode je okrog 14 tisoč kron. — Umrl je pri Sp. Sv. Kunigundi nad Mariborom gostilničar Franc Kajbič. Pogreb je bil v sredo ob 3. popoldne. — Iz Petrove poročajo »Straži«, da so neznani zlikovci porezali posestniku Karlu Kudru 18 drogov hmelja. List seveda kar dolži »liberalce« tega čina. Prav po katoliški morali! — Šoli Ciril - Metodove družbe na M u t i je daroval gosp. A. Godec, učitelj v Limbušu pri Mariboru devet lepo nagačenih ptic. Za ta koristen dar se mu v imenu šole lepo zahvaljuje nadučitelj A. Hren. — Društvene prireditve v Ljutomeru. Dne 6. avgusta priredita obe Ciril - Metodovi podružnici v Sršenovem logu veliko ljudsko slavnost s sodelovanjem »Slovenskega pevskega društva«, murskega »Sokola« in dr. Dne 20. avgusta priredi »Podporno društvo Franc Jože-fove šole« v Kukovčevi dvorani šolar sko razstavo. Dne 27. avgusta priredi »Slovensko pevsko društvo« velik koncert s sodelovanjem gosp. Fr. Serajnika, učitelja v Središču v Kukovčevi dvorani. — Prostovoljna požarna hramba v Šmartnem ob Dreti priredi dne 6. avgusta, ob priliki blagoslov-Ijenja gasilnega doma in brizgalne veselico z zanimivim sporedom. — V Slov. Bistrici so zaprli nekega Alojzija Zorka, ker je nabiral rudarje za neki ogrski rudnik in pri tem izvršil več goljufij. — Zopet k o n-kurz v s 1 o ve n j b i s triškem okraju. Mariborsko okrožno sodišče je dovolilo konkurz za premoženje Edvarda Mayerja, peka in gostilničarja na Pragerskein. Začasni upravitelj konkurzne mase je dr. Urban Lemež, odvetnik v Slov. Bistrici. »Grazer Tagblatt« in sorodni listi lahko sedaj napišejo globoko-umne razprave o — nemških polomih na Spod. Štajerskem. — Pomožna akcija za Zgornje Haloze. V torek je posredoval deželni poslanec Ornig pri štajerskem namestniku Clarvju za posestnike v občini Vareji, katere je tako hudo prizadela toča. Namestnik je obljubil, da si bo prihodnje dni ogledal poškodovane kraje. Haložani bodo hudo občutili, da ni več dr. Ploja. Njihovi klerikalni »voditelji« jih poznajo samo — ob volitvah. — Iz Šmarja pri Jelšah nam poročajo: Kmet Anton Kaimenšek je skupil na sejmu za tri vole 1800 K. Denar je shranil v suknji. Na potu domov se je viegel in se pokril s sufc-njo pred solncem. Ko se je zbudil, ni bilo več denarja. Orožniki tatu zastonj iščejo. Nesreča pri delu. V gozdu okolici Svinca je padlo na preddelav-ca Florijana Rieglerja drevo. Zlomilo mu je obe roki, poleg tega pa je dobil težke notranje poškodbe. Umrl je še pred no so ga pripeljali domov. Radi volilne goljufije so ovadili nemškega klerikalnega župana in njegovega sina pri Sv. Štefanu pri Volsperku. Poslala sta volit več oseb ki nimajo volilne pravice. Dala sta jim legitimacije in glasovnice, katerih niso mogli dostaviti. Požar v Vkovah. V noči od srede na četrtek je izbruhnil v Vkovah požar, ki je v par urah vpepelil SO hiš in 21 gospodarskih poslopij. Kako je ogenj nastal, še ne vedo. Sumijo pa, da je nekdo nalašč zažgal. Pogorela je med drugim pošta, vojaška baraka, gozdarsko ;>oslopje, ostale pa so hiše okrog šole. Gasilo je vojaštvo in več požarnih bramb, vendar je bilo gašenje otežkočeno radi pomanjkanja vode. Ponesrečil se ni nikdo. Zgorelo pa je zelo veliko drobnice in prašičev. Govejo živino imajo ljudje sedaj večinoma na planinah. Zgorelo pa je 80 posestnikom vse imetje in vsi letošnji pridelki. — Skoda je zelo velika in le težko bo vas to katastrofo prebolela. Utonil je v Milstetskem jezeru znan graški notar dr. Franc Klimeš. Podrobnosti o nesreči še niso znane. Požar v Ukvah. Kakor poročajo iz Malborjeta, je izbruhnil predvčerajšnjim ob 11. ponoči v Ukvah požar, ki je uničil 100 poslopij in napravil pol milijona kron škode. Ponarejeni petkronski tolarji. V Celovcu krožijo že skoro cel mesec po mestu ponarejeni petkronski tolarji. Posnetek je prav dober in ga je težko ločiti od pravega denarja. Posebno dosti ponarejenih tolarjev se odda na trgu okoličanom, ki pri-neso na prodaj svoje pridelke. Primorjko. Novi voditelj gozdnega in do-menskega ravnateljstva v Gorici. »Slovenski Narod« je med brzojavkami priobčil premeščen je dvornega svetnika Schrutka, voditelja gozdnega urada v Gorici v Solnograd ter da pride na njegovo mesto dr. Tru-brig. Ta je znan kot zagrizen nemški nacijonalec. Gozdni urad v Gorici je že tako zavetišče za »Sudmar-kovce« in »Schulvereinovce«, sedaj pride še za šefa urada zagrizen nemški nacijonalec. V Gorici se sedaj Nemci že precej šopirijo. Menda prav nalašč pošiljajo v Gorico nemške zagrizence, kamor le morejo. Porotna razprava radi »Banke pepolare« v Gorici leze le počasi naprej. V sredo so začeli zaslišavati priče. Zaslišani so bili: Ernest Ver-nig, conte Mistruzzi, sluga Pavšič in Chiurlo; prvi trije so bili člani bančnega upravnega sveta. Vernig ni vedel, da se igra, Mistruzzi tudi ne in Chiurlo isto tako ne. Vemig je povedal, da je podpisoval pisma v banki kot upravni svetnik }X> turnusu, ne da bi jih bil poprej čital. V ravnatelja Colleja je imel popolno zaupanje. Izgubil je v banki 10.000 K. Mistruzzi je nekoč glede nekega pisma vprašal Colleja, če gre za igro in kako, ali dobil je pojasnilo, da so to le dobri klijenti banke. Pozneje je izvedel, da so igrali Cosolo, Pontotti, Naglas in Luzzatto. On je mislil, da je vse v redu, seje so bile redke. Luzzattu je rekel, da se boji, ker je toliko izgub, ali ta ga je potolažil. Sluga Pavšič je povedal, da so skoro vsi upravitelji podpisovali pisma, ne da bi jih čitali. Chiurlo je povedal, da mu je neka oseba, katere imena ne more povedati, meseca julija 1908 razodel a, da se igra in da je Confortijevega dolga do 600.000 K. Ona oseba mu je tudi povedala, da znašajo izgube do takrat 600.000 K. Za to, da se banka resi, so rekli, da je dosti 200.000 K, podpisal je tudi on, ali po škadenci je videl, da je šlo za 500.000 K in ne za 200.000 K. On zavrača vso krivdo na Colleja. Branitelj dr. Pangrazi mu pove, da je podpisal 6 pisem za igro v znesku 160.000 K, pa ni nič čital. Kdo je ona oseba, ki mu je vse zaupno povedala, tega pa ne izda. — Državni pravdnik in tudi branitelji so zahtevali, da mora naznaniti ime one osebe, ali on je rekel, da tega ne stori na noben način. Sodni dvor mu ima danes naznaniti sklep. Iz finančne službe. Finančni komisar dr. Oskar Held je imenovan za finančnega tajnika v okrožju finančnega ravnateljstva Trst. — Za finančna tajnika sta imenovana finančna podtajnika Mark Granzer pri finančnem nadzorstvu v Banjaluki in dr. Dušan Sijan pri namestništvu v Sarajevu. Iz poštne službe. Poštni adjunkt Josip pl. Kuhnevič v Trstu "»e ime- novan za poštnega asistenta in premeščen v Koper; postni adjuntk Fr. Pet rak v Opatiji je imenovan za pristava in ostane na svojem dosedanjem službenem mestu. Uradne številke, ki sicer nimajo pravice, da zahtevajo zase priznanje resničnosti, izkazujejo za Trst in okolico izmed 230.704 prebivalcev 190 tisoč 900 domačinov, od katerih je 9689 Nemcev, 142.113 Italijanov, baje 37.063 Slovencev in 1422 Hrvatov. Goriško - Gradišćansko šteje po tej statistiki 260.269 prebivalcev, med njimi 249.502 domačina, in sicer 4488 Nemcev, 93.143 Italijanov, 151.167 Slovencev in 180 Hrvatov, Istra pa šteje med 403.550 prebivalci 386.483 domačinov in 11.725 Nemcev, 147.429 Italijanov, 57.576 Slovencev in 166.756 Hrvatov. Že samo površni pogled na te številke nam jasno pokaže njih verodostojnosti. Po tej statistiki bi bilo todaj na celem Primorskem 25.902 Nemca, 382.685 Italijanov in 414.164 Slovencev in Hrvatov. Res, velika milost, da so priznali v številkah ščavom vsaj skromno večino! Kolera. Zdravstveno stanje malega Viktorja Marianija se je včeraj ?roti večeru nekoliko zboljšalo. Velik del oseb, ki so bile v bolnišnici pri Sv. Magdaleni internirane, so izpustili kot nesumljive. — Ob 10. dopoldne je priplnl Llovdov parnik »Semiramis« pod poveljstvom kapitana Martinolicba. Na parniku je 70 potnikov I. razreda, 20 potnikov II. razreda, 23. potnikov III. in 15 potnikov IV. razreda ter 100 mornarjev. Tudi natakar Dufeka in ostalih 9 oseb, ki so jih imeli v Miljah v bolnišnici v preiskavi, je na ladji, ker se je izkazalo, da Dufek ni zbolel za kolero. Povožen. Včeraj ob V46. popoldne je prevrnil v ulici Medica v Trstu tovorni voz nekega devetletnega dečka in ga povozil. Otroka so prenesli takoj v bližnjo lekarno, kjer je zd ravnik dr. Markovich konstatirah da je nastopila smrt vsled težkih notranjih poškodeb in da je otroku počila črepinja. Voznika, ki je kriv na tej nesreči in ki je bil hitro izginil, so še tekom večera izsledili v osebi 461etnega Santa Rampogna, stanujo-čega v ulici Molino a vento št. 66. Povoženega otroka je ob 11. ponoči spoznal njegov oče, ki stanuje v ulici sedmih studencev št. 254. Otroku je bilo ime Martin Ukmar. Egiptski finančni minister Ju-suf Saba paša, je dospel iz SoJnogra-da v Trst in se nastanil v hotelu »Excelsior«. Včeraj opoldne je nadaljeval z Llo vdovi in parnikom »Bo-heinia« svoje potovanje v Egipt. Iz deželne sanitetne službe. Višji okrajni zdravnik dr. Gvidon pl. Beden je poklican v sanitetni departe-ment namestništvu v Trstu in imenovan za nadzorstvenega zdravnika. Vročinska kap. Vsled vročine je zadela kap včeraj šestletnega Kajetana Davina v Trstu. Rešilna postaja je spravila malega k njegovim staršem v ulico Farneto št. 29. Javna dražba. Jutri, v soboto ob 10. dopold. prodajo v tovornem skladišču II. c. kr. priv. južne železnice v Trstu v II. nadstropju nedvignje-ne tovore. Predmeti se oddajo najboljšemu ponudniku, ki jih mora takoj odpeljati. Pod izklicno ceno, ki je razvidna v vest i bul u osebnega kolodvora, se ne prodaja. Speča straža. V sredo ponoči je zapazil nadzornik finančne straže v Pulju v salinah pri Fasani spečo stražo. Nadzornik je zaspanca zbudil, ter ga pozval, da naj se javi k raportu. Straža pa je trikrat ustrelila proti nadzorniku, ki je zbežal. Med begom pa je padel nadzornik v neki jarek, vojak pa je mislil, da ga je ustrelil in ustrelil nato sainega sebe. Iz šolske službe. Za pravega učitelja je imenovan suplent na višji realki v Banjiluki Pero Popovič. Dnevne vesti. -f- »Hrvatsko - slovenski klub« Na drugem mestu prijavljamo pismo, katero nam je pisal poslanec dr. Ry bar. V tem pismu pojasnjuje dr. Ry-bar nagibe, ki so vodili njega in njegove primorske tovariše iz »Narodnega kluba«, da so se združili s Šu-steršičevimi klerikalci. Dr. Rybar, kakor tudi včerajšnja »Edinost«, polagata posebno važnost na formelno stran tega združenja, namreč na to, da se je »Narodni klub« kot organizacija združil s Šusteršičevim klubom v novem »Hrvatsko-slovenskcm klubu«. To je pa docela brezpomembno, kajti avtonomija »Nar kluba« je omejena na zadeve volilnih okrajev dotičnih primorskih poslancev, v vseh drugih stvareh pa se morajo člani »Nar. kluba« pokoravati večini H rva tskoslo venskega kluba, torej dr. Šusteršiču in njegovim klerikalcem. Dr. Rvbar poudarja, da so primorski poslanci s tem hoteli položiti temelj organizaciji, ki bi obsegala vse Jugoslovane. Ne gre nam v glavo, kako si more misliti dr. Rybaf, da je skupna organizacija na taki podlagi in v ta- kem okviru sploh mogoča. Hrvatsko-slovenski klub je organizacija, ki je pustil primorskim članom ali če hočete »Nar. kl uhu« le minimum svobode in samostojnosti, sicer pa je Nar. klub popolnoma v oblasti dr. Šusteršiča in so po principu majori-te V6i njegovi člani vezani služiti Šu-steršičevemu klerikalizmu. In da bo dr. Šusteršič tako moč izrabil z vso brezobzirnostjo proti napredni stranki, o tem pač ni nobenega dvoma. Kar se tiče zatrdila dr. Rvbafa, da se o tej zadevi ni nič dogovarjal s tržaškim škofom, mu to brez zadržka verjamemo, sicer pa smo mi le konstatirali, da je bil dr. Rvbaf pred volitvami pri škofu tržaškem in da so duhovniki zanj delali, in dalje da se naši klerikalci sploh niso vtikali v volitve v Istri in v Trstu, dočim so v daljno Dalmacijo metali najhujše bombe . . . Končno pa je vsaka debata o tej stvari nepotrebna I ozirom na izjave tržaške »Edinosti«, da člani ^>Nar. kluba« sploh niso izvoljeni na naprednem, marveč na narodnem programu. Ker pa dandanes noben program ne more obsegati edinole nacijonalne postulate, marveč mora vsak kandidat imeti tudi svoje prepričanje v različnih gospodarskih, kulturnih, socijalnih in tudi cerkvenih vprašanjih, si »Edinostine« izjave ne moremo drugače tolmačiti, kakor tako, da primorski poslanci v vseh teh vprašanjih ne stoje na naprednem stališču, da jih torej pravzaprav nič ne loči od Su&teršičevih klerikalcev. Ce je tako, potem smo bili seveda v veliki zmoti, ki je pa opravičljiva, kajti vsa preteklost dr. Gregorina. prof. Mandiea in dr. Ky-nara je taka, da smo jih smeli šteti za naprednjake, ki pa seveda kot zastopniki nacijonalno ogroženih okrajev posvečajo vso pozornost narodnim zadevam in puščajo na stran vsa druga vprašanja. Izjava »Edinosti« Tiam seveda zadostuje in nam tudi vce pojasnjuje. -p Prezgodnje veselje. »Slovenec« je kar iz sebe veselja aaradi druženja primorskega »Narodnega kluba« s Šusteršičevim klubom. Naj-ix>lj ga pri tem veseli, da bo dr. Kavni har med jugoslovanskimi poslanci •popolnoma osamljen. S »Slovencem« vred se radu je jo tudi Xemci in izrekajo v »Tagespošti« že upanje, da propade narodno-napredna stranka. Pa vse to veselje je prezgodnje in vse te nade so prazne. Še dolgo nismo ram, kjer hi nas radi videli klerikalci in Nemci. -f- Justitia fundamentum regno-rum. Ljubljanski škof je na nesramen način v uradnem pastirskem listu razžalil napredne državnozborske kandidate. Na to škofovo nesramnost so napredni kandidatje odgovorili s tožbo zaradi žaljenja časti. Vedeli smo seveda vnaprej, da bodo različni mogočniki nax>eli vse sile, da obvarujejo škofa Jegliča obravnave in obsodbe. Kdaj je bil pa v Avstriji še kak škof obsojen? Se nikoli! Komaj *e bila tožba vložena, se je začel dirin-daj. Telegrami in ekspresna pisma so švigala sem in tja, akte so pošiljali gror in dol in škof je vlagal prošnje in ugovore. Konec je bil ta, da je niš je deželno sodišče v Gradcu ustavilo vsako postopanje proti škofu. Višje deželno sodišče je iztaknilo, da skof v svojem pastirskem listu premalo označil tiste kandidate, ki jih ima v mislih, da torej napredni kandidatje ne morejo tožiti škofa, ker ni čisto jasno, da je škof ravno te nndidate žalil. Sicer je vsak kmečki pastir vedel, koga misli škof žaliti, a v išjemu sodišču se vender zdi, da to škof ni dosti jasno povedal in zato je u/ibo uničilo. Škof je rešen in bo lah-ko nadaljeval svoje delo. Slovenska kivnost pa ima nov dokaz, da je v Avstriji praviea temelj države. -f- Klerikalna zvestoba. Bivši narodnjak, kogar so zvabile v klerikalni tabor sladke obljube volilcev, je prišel v velike stiske: narodnjaki so zapustili uskoka, klerikalci mu ni-o spolnili obljub, ker so volitve minile. Tako je obležal med dvema sto-''ima v obupni bedi nesrečni zapel junec in z njim trpi njegova lačna družina. V skrajni sili jame trkati na vrata tistih, ki so se mu preje aaj-ijolj dobrikali in zavzemajo med škofovimi izvoljenci odlično mesto, med Ljubljančani pa veljajo kot prvaki v - kvantanju. Prvi »svetnik« se mu nniiče, drugi »svetnik« se inu je odrekel, tretji »svetnik« pa pravi, da je prebogat in da mu je prošnjikova beda taka bagatela, da se mu ne zdi vredna pozornosti. Tako plačujejo nesramni klerikalci svoje sužnje. -j- Promocija. V soboto 22. t. m. bo na češkem vseučilišču v Pragi promovirana za doktorico modroslovja ,r*Je. Anica Jenko, hči tukajšnjega zdravnika g. dr. Ljude vika Jenka. Čestitamo! •+- Imenovanje. Delovodja na tukajšnji c. kr. umetnoobrtni šoli Adolf Dolak je imenovan za strokovnega učitelja. Lokalni ogledi v Idriji, ki jih je na številne prošnje v stavbnih zadevah glede i^boiišapv1 Dok»c za raz- širjenje vodovodov in javne razsvetljave odredilo županstvo se ne vrše 23., 25. in 26. t. m., kakor se je pomotoma poročalo,, marveč dne 22., 24. in 25. t. m. vselej s pricetkom ob 2. uri popoldne. Po tem naj se vsi prizadeti ravnajo. Čebelarski shod v Dobovi ob Savi se vrši v nedeljo 23. t. m. v ondotni šoli ob polu 8. uri zjutraj za vse sosedne kraje iz Kranjske in Štajerske. Na shodu bo predaval g. nadučitelj Likozar o umnem čebelarstvu. Na Begunjseiei so našli damsko vrhnjo jopo sive barve, katero dobi lastnica pri načelniku podružnice S. P. D. g. L. Fursagerju, trgovcu v Radovljici. Cirkus Strassburger obuja še vedno veliko zanimanja s svojim izbornim nastopom in izbornimi močmi in elegantno dresiranimi živali-mi. Včerajšnja predstava je bila zopet popolnoma razprodana. Posebno lep spored se nam obeta danes, ko priredi ravnatelj specijalitetno gabi predstavo, I najizbranejšimi točkami na sporedu . Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 9. tlo 15. t. m. se je narodilo 13 otrok, mrtvo rojen je bil 1, umrlo pa je 22 oseb, in sicer 6 za jetiko, med njimi 3 tujci, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 2 in 1 vsled samomora. Med umrlimi je 10 tujcev in 11 oseb iz zavodov. Ciganska nadloga. Pri posestnici Jeri L. na- Hauptmanei je pred osmimi dnevi nek cigan izvohal lepo, 300 kron vredno kobilo, katero je hodil toliko časa ogledovat in »tadlat«, da se je L. začela z njim pogajati za kup. Ko jo je cigan imel že preparirano, ji je dal neko mršavo kij u se, ki ni £a nobeno rabo, ji pridal 80 K in vjel kobilo, katero je potoni prodal nekje na Posavju. Seveda je opeharjena po-sestniea šele potem opazila, da je prišla ciganu v zanjko, ko je ta s konjem že odšel. L. je cigan oškodoval za 220 kron. To naj bode v svarilo, da se s cigani ni varno spuščati v kupčijo. Z vozička ukradel je včeraj v neki veži na Mestnem trgu kupčevalki i železjem Heleni Nachtigalovi iz Viča nek uzmovič 10 K vredne suknene čevlje, 4 dolge nože, za 1 K T)0 v suhega mesa in za 20 v graha. Aretovan je bil zaradi postupan i« leta 1893. na Slapu rojeni in v Vipavo pristojen brezposelni delavec Viktor Cehovin. Ko so mu natančnejše preiskali obisti, so prišli tudi nato, da je Čehovin že od lanskega leta preganjan ▼ policijski tiralici zaradi prestopka tatvine. Zaradi prepovedanega povratka sta bila aretovana sla-boglasni. tujemu imetju nevarni Jakob Kopač roj. 18S6 v Slapah ter pristojen v Medvode in leta 1851 v Mo-zelju rojena ter v Kočevje pristojna Neža Glicbe. Oddali so jih pristojnemu sodišču. Dober tovariš. Dne 17. t. m. je nek čevljar kupil od svojega tovariša 371etnega čevljarskega pomočnika Vida Hercegonje iz Pregrade na Hrvatskem žepno uro in jo spravil v sobi. Na to je čevljar poslal Heroego-njo v svoje prejšnje stanovanje po neko omarico, da mu je prinese. Ta je res omarico vzel, katere pa ni prinesel tovarišu, marveč je šel z njo k starinar jem ter jo tam prodal. Pri-šedši domov, je ukradel še preje omenjeno uro. potem pa popustil delo in delavsko knjižico in pobegnil v Zagreb. Stroj za drva zagati je bil včeraj ukraden pri Trnovskem mostu drvarju Matiji Benčini. Post festum. Neki Frančišek P., ki sicer bivališča nima, se sedaj nahaja zaradi nekega delikta v zaporu pri okrajnem sodišču. Med tem pa je bila zopet vložena ovadba, da je ukradel posestnikovemu sinu Albinu Hrastarju štiri metre dolgo verigo, vredno 15 K, za kar dobi za prejšnji delikt od sodišča še nameček. Usodna šala. Ko je včeraj v Šolskem drevoredu mesarski vajenec Iv. Leni tam 461etnemu stoječemu žga-n jar ju Ivanu Žab jeku v šali potisnil klobuk na čelo, je ta zgrabil za mesarski nož in vajencu z njim prebodel desno roko. Lenija so takoj za silo obvezali in odvedli v bolnišnico, Žabje-ka je pa policija aretovala in izročila deželnemu sodišču. Saje so se unele včeraj popoldne v dimniku Deghenghijeve hiše v Še-lenburgovi ulici. Na lice mesta došli oddelek reševalnega in gasilnega društva, je takoj spravil goreče saje iz dimnika. Škode ogenj ni povzročil nobene. Pobegnil je dne 14. t. m. 141etni Jožef Sever. Dečko jo je popihal go-loglav, je za svojo starost dovolj močan, ima črne lase, rjave oči, oblečen je pa v rjavkasto temno obleko, ima čevlje na zadrgo in je nekoliko gluh. Izgubila je ga. Marija Kaševa denarnico, v kateri je imela čez 20 K denarja. — Šivilja Hedvika Juretiče-va je izgubila srebrno zapestnico. — Vdova Marija Peruškova je izgubila v robcu zavezanih 12 K. »Slovenska Filharmonija« kon-certira jutri, v soboto pod vodstvom g kapelnika Talicha v hotelu »Tivo- li«. Spored: 1. Sortzing: ouvertura »car in tesar«; 2. Čajkowsky: »Chant sans parolis«; 3. Delibes: »intermezzo iz baleta Naila«; 4. Nedbal: Pravljica o Janezu, potpouri; 5. Rubinstein: »Svadbeni pohod«; 6. čozarja tem potom »gospode turiste, da se poslužujejo podružnične koče (Vilfanove koče), ki je letos izborilo oskrbovana. Gg. turiste se prosimo, da naj ne rujejo planink s koreninami, ter da kolikor mogoče varujejo planinsko floro. Gledališko društvo na Jesenicah priredi v nedeljo, dne 23. julija ob 3. popoldne v restavraciji pri »Sokolu« na Jesenicah predavanje. Predaval bo gosp. Hinko Nučič, režiser slovenskega gledališča v Ljubljani o zgodovini gledališča in njegovem pomenu v razvoju kulture. Ker bo predavanje velezanimivo in poučno, naj ga nihče ne zamudi, ki se zanima za slovensko gledališko umetnost. Prosveta. Dramatična šola slovenskega gledališča se otvori v nedeljo, 23. t. m. ob 10. dopoldne v gledališki dvorani. Pouk se bo vršil ob nedeljah dopoldne in ob delavnikih zvečer ter bo obsegal teoretska in praktična navodila. Poučeval bo režiser g. Hinko N u č i č. mm sodišča. Kazenske razprave pred okrajnim sodiščem. Odmev Šusteršičevega poloma v Šiški. Za sramoten fiasko, ki so ga doživeli klerikalci s svojim generalom Šusteršičem ob priliki shoda S. L. S. dne 11. junija v Šiški, se hočejo ti ljudje na vsak način vsaj nekoliko maščevati. Pred sodišče je tiral do-hroznani zapečaten klerikalec Ore-hek, uradnik klerikalnega vzajemnega podpornega društva v Ljubljani, Franca Kavčiča, kleparja na državni železnici v Šiški. Obdolžil ga je prestopka lahke telesne poškodbe, ki jo je napravil baje s tem. da ga je udaril s palico po glavi. Orehek je namreč res dobil takrat precej gorkih, saj je vendar izmed klerikalcev najbolj priljubljen in v tistem razburjenju se je marsikdo izpozabil ter ga malo pobožal. Tudi po glavi je dobil udarec. Zdravnik piše v svojem poročilu (dr. Zaje) da ima Orehek na glavi dolgo plavo liso. Orehek je rekel zdravniku pri preiskavi, tudi, da ga še nekje drugje v glavi boli — toda zdravnik ni mogel najti za to bolečino nobenega vidnega znaka. Orehek je pripeljal s seboj 4 priče, ki pa vsi skupaj niso nič vedeli, in ni mogel klub vsemu prizadevanju Orehkove-ga zastopnika (pisarna dr. Pegana) nobeden potrditi, da je Kavčič res udaril Orehka s palico po glavi. Ti iunaki reševalci so Janko Babnik, asistent tobačne tovarne, ki je videl samo zeleno kisli in otročji plahi obraz Orehka, ki je iskal glavo in poleg njega na tleh zlomljeno palico, Ivan Pis, čevljar v Šiški, ni videl drugega kot to, da je Kavčič vzel Ore liku kos papirja, ki naj bi bil po Orehkovem zatrdilu zapisnik Esele-sov, ga zmečkal in vrgel na tla. Josip Arhar, posestnik v Šentvidu, ki je prišel tudi pogledat ta »špas« v Šiško, je videl veliko rok in palic, ki so grozile zgrevanemu Orehku med sumnimi slavospevi fuj, fuj, ven s ta črnimi! Kavčiča pa še videl ni. In ravno tako je tudi četrti, Mat. Jeko-vec, delavec tobačne tovarne, rekel, da ne more vedeti, kdo je udaril Orehka. Zagovornik Kavčiča (pisarna dr. Tavčarja) je nato predlagal dM§ priči, ki bi dokazali, da je bil Kavčič v trenotku, ko je razjarjena množica tega klavernega klerikalnega junaka potisnila v vežo in ko je padel udarec, najmanj deset korakov od Orehka oddaljen. Sodnik seveda ni bil o krivdi še uverjen, ke niso te priče prav nič povedale. Zato pa je predlog zagovornika zavrnil in zaslišal pod prisego Orehka samega. Ta je potrdil svojo blamažo in milo izjavil, da so ga vsi tepli. Najhujši udarec pa je bil oni s palico, in tega je dobil od Kavčiča. Kavčič opetovano odločno zanika krivdo in nudi kot dokaz za neverjetnost Orehkove izjave, dejstvo, da je pozneje letal po hiši Orehek kot norec in ljudi povpraševal, kdo ga je udaril takoaieusmiljeno po glavi. Zagovornik ponudi še enkrat dokaz, da je bil Kavčič takrat oddaljen od Orehka najmanj deset korakov. Toda sodniku se je menda Orehek smilil, ker ga je tako milo gledal in zdelo se mu je verjetno le to, kar je izpovedal Orehek. Dasi to ni bilo nobeno pravo dokazovanje, kar je zagovornik Kavčičev opetovano poudarjal, je sodnik edino le na izpoved Orehkovo obsodil klub toliko nasprotnim momentom, Kavčiča na dva dni zapora. Zagovornik je prijavil vzklic glede krivde in kazni, in radovedni smo, če bo vzklicno sodišče upoštevalo tudi le samo izpoved Orehka kot tožnika. S tem je bil odigran prvi akt te drame. Orehek pa je tožil tudi še g. Seidla, katera obravnava pa je bila preložena, tako da l>odemo imeli še priliko videti, s kakimi sredstvi se bode pralo umazano klerikalno šišensko perilo. Razne stvari. * Nezgode pri vojaških vajah. V sredo se je dogodila v Stari Boleslavi velika nezgoda, ki pa k sreči ni zahtevala človeške žrtve. Na vojaškem vežbališču se je vež bal 7. dragonski polk. Vsled prahu so morali dragonci večkrat med dirjanjem zapreti oči in v takem trenotku se je zgodilo, da je padel en konj v prvi vrsti, čez njega pa še 20 drugih konjev in jezdecev, drugi dragonci pa so jahali naprej in deloma tudi čez svoje tovariše. Mnogo dragoncev je bilo le lahko ranjenih, nekaj pa jih je bilo tudi težje ranjenih in so jih morali prenesti v bolnico. Nevarno ranjen je le dragonec Winter, ki je dobil udarec s kopitom na glavo. • Nesreča italijanskih al p i nov. Pri Gemoni je zašlo četrt stotnije i ta-janskih alpinov na nedostopne skale, tako da niso mogli ne naprej, ne nazaj, ker se niso mogli obrniti. Pri tej priliki je padlo več vojakov v globo-čino in eden je obležal mrtev, dva pa sta težko ranjena. * Nesreča v kamenolomu. V Car-rari je podsulo kamenje 14 delavcev. Pri rešilnih delih so izkopali 4 ranjene in 8 mrtvih. Dva delavca ležita še pod kamenjem in ni nobenega upanja, da bi živela. * Trini ili jonski legat. V Odesi je umrla sestra člana ruske dume Suchomlinova in je zapustila legat 3 milijonov za ustanovitev, agronomskega instituta. * Boj na tramvaju. Iz Petrograda poročajo, da so preiskali redarji na električni železnici, ki pelje v Zgerš, tri sumljive osebe. Med preiskava-njeni so ti ustrelili na redarje ter enega ustrelili, enega pa ranili ter ranili tudi dva pasažirja, nato pa skočili z voza in ušli. Skočili so potem na službeni voz tramvaja, ki pelje v Lodz in z revolverji prisili voznika, da je z veliko naglico vozil. Med potjo so potem poskakali z voza in izginili. Telefonsko h Brzojavna poročila. Razkritje volilnih sleparij v Benko-v i cevem volilnem okraju. Celje, 21. julija. V Benkovičevem volilnem okraju so se razkrile velikanske volilne sleparije. Proti kaplanu Tratniku v Rajhenburgu je vložena kazenska ovadba na državno pravdništvo. Prizadetih je tudi več županom, Državni zbor. Dunaj, 21. julija. V današnji seji državnega zbora so se vršile volitve predsedstva, zapisnikarjev in rediteljev. Seja je skoro polnoštevilno obiskana. Takoj v začetku seje so podali hrvaški pravaši državno pravni ugovor, na to so bili vloženi še nekateri novi protesti proti volitvam. Med njimi tudi protest proti izvolitvi koroškega poslanca Pongratza. Kot prva točka dnevnega reda je bila v postavi jena volitev predsedništva. Z veliko večino je bil pri poimenskem glasovanju izvoljen za predsednika dr. Svlvestor. Za podpredsednika >■»<> bili izvoljeni krščanski socijalec Ju-ckel, Italijan Conei, češki agrarec Zdarskv, slov. klerikalec Pogačnik, socijalni demokrat Pernersdorfer, Rusin Romanczuk in Poljak Ci ciman. Z izvolitvijo slovenskega klerikalnega poslanca Pogačnika M prelomili klerikalci dogovor, da se v pod predsedstvu menjajo klerikalci z drugimi jugoslovanskimi strankami. Sicer pa je ta kandidatura izmed vseh klerikalnih še najsrečnej-ša, ker je poslanec Pogačnik zaradi svojih osebnih lastnosti izmed vseh klerikalnih poslancev še najbolj priljubljen. Dunaj, 21. julija. Ob po! 3. je bila seja državnega zbora za pol ure prekinjena. Načelniki strank so se srest ali n konferenci, da .se posvetujejo 0 predlogih glede delavnepra reda parlamenta. Socijalni demokrati zahtevajo, da pride kot prva točka na dnevni red predlog o mestni bedi. Tej zahtevi so se pridružili tudi č» š-ki poslanci. Vlada hoče kot prvo toč ko bančno predlogo in ima zato tudi že zasigurano večino. Zatrjuje se. da bo imela zbornica sejo tudi v ponedeljek popoldan. Program državnega zbora. Dunaj, 21. julija. Program državnega zbora za poletno zasedanje je sledeči: V soboto in ponedeljek ni seje, v torek se prične debata o bančni predlogi, katero prekinejo nami dan ob 4. popoldne. Od 4. ure naprej pridejo na vr.vto nujni predlogi in sicer pred vsem vprašanje uvoza argentinskega mesa in olajšave uvoza srbskega mesa. Ce bodo ti nujni predlogi rešeni, pride na vrsto debata o drohobiški aferi. Iz poslanskih krogov se čuje, da. bodo vsi ti predlogi končani že v petek, tako, da bo državni zbor šel že v soboto na počitnice. Nemški National verband. Dunaj, 21. julija. Nemški National verband je imel danes sejo, v kateri je razpravljal o statutu nove organizacije nemških alpskih poslancev. Statut je bil odobren in ima organizacija edini namen posvečati jugoslovanskim zadevam posebno pozornost, kar pomeni toliko, kakor da je bojna organizacija proti Slovencem. Nemškrposlanci in Rusini v skupnem klubu. Dunaj, "21. julija. V parlamentu se muogo govori o dejstvu, da so se Vsenemci in dunajski rFberalni poslanci ter oba krščansko socijalna po> slanca Neunteufel in Heiliiiger pri družili Rusinskemu klubu, da tvorijc ž njim taktično enoto. Nemški poslan c i so storili to samo za to, da si zasi garajo mandate v odsekih. Razpravlja liri jezik zbornice. Dunaj, 21. julija. Nemški radikalni poslanec Miihhverth je stavil v zbornici predlog, tla naj se zakonit c določi nemščina kot edini razprav 1 jalni jezik zbornice. Samo v slučaju da kak poslanec ni zmožen nemščine naj ima predsednik pravico, mu do voliti govoriti v kakem drugem je ziku. Argentinsko meso. Budimpešta, 21. julija. »IHkmv pešti Hirlap« poroča baje iz dobrega vira, da je ogrski poljedcLski mini ster pripravljen privoliti v nadarjiii uvoz argentinskega mesa, seveda sa 1110, Če da avstrijska vlada ogrski za to dovoljenje posebne kompenzacije. Kakor znano, je bil uvoz svoj ča^ prepovedan na podlagi tajne po god be, sklenjene pod ministrstvom Boek in Bienerth z ogrsko vlado. Pri tej tajni pogodbi so prizadeti tudi kr ščansko - socijalni ministri, zlasti p# dr. Weisskirchner. Vsled tega je na stal v krščansko-sociami stranki nov. se hujši raz por. Trst, 21. julija. Parnik »Austria A meri kana« »Atlania« je z veliko množino argentinskega mesa že na potu v Trst. .Vojna nevarnost na Balkan n. Carigrad, 21. julija. Listi poročajo, da je v turškem vojnem ministrstvu pripravljeno že vse na vojno s Črno goro. Tudi detajlni l>ojni načrti so že izdelani. Deset ministrov na Bolgarskem. Trnovo, 21 julija. Narodno sobranje je sprejelo člen 161. državne ustave, ki določa, da naj ima bolgarsko carstvo 10 ministrov. Izdajatelj ln odgovorni uredniki vValenfei Koj*ar. • ©mrl! so v Ljubljani: JK oVeželni bodici: Dne *I7* junija: Antonija Novak, mostna uboga, 83 let.. — Stanislav. Lustrek, deJavoev sin, 5 in pol leta. Mnenje gospoda cesarskega svetnika zdravnika bolnišnice v Slivnu. Gospod J. SeiTavalio « 1 Trst. Čiast mi je Vam naznaniti, da sem tekom štirinajstih let preizkušal y svoji privatni praksi in v bolnišnicah različne izdelke kinove skorje v raznih oblikah. Bober okus, čistilen in okrepčujoč vpliv, ki sem ga imel priliko konstatirati v bolnišnici prvo vrste v Slivnu. Serravallovega kina-vina z železom, vse to mi potrjuje njegovo nadviadje nad vsemi krepil-nimi pomocki. Dosegel sem najboljše uspehe pri rekonvalescenti h po nalezljivih boleznih, pri malokrvni šibkosti, izhajajoči od malarije, pri želodčnih boleznih, povzročenih po prenapornem delu v vročih poletnih dnevih, pri oslabljen ju valed starosti, pri rfiseptreaorh deklicah m malokrvnih ^eiiakah. Sfivno, 22.;oktobra 1909. D. Kambosev. Borzna poročila. L|abl|ao*ka »Kreditna banka ? Ljubljani*. toiii kirti dittjsie »trte 21. julija DtMdi 1 92-251 92-15 1 oi-in ♦•.'« majeva reata . . • . -¥2V« srebrna renta« . • 4*f9 avtrtr. luouska renta . **•/» ogr. m „ . -4*/« kranjsko deželno posojilo 4% k.o.*dtte dež. fcmKc . SCCOK U I. 1860 % . w m m ibm** • . tiske - *Jm- m v zemeljske l. izdaje IL m a •*a „ ogrske hipotečne . n dan. komurmine m avetr. kreditne . . M Ijabljanske . . . ^ a vrti. rdeč. krila . * ogr. u h • ■ • j m tMuenfka . . ^^L^ m tnrike . . . Ljabllanske kreditne banke Avstr. kreditnega zaroda . Dunajske bančne dražbe . J u ine železnice r ^ Dilavae acftcsaicc • '4 • Alofaie-Montsn . . Ceske iladkornc družbe Zltuosteuske banke. * * i »v Lire * . * » Žitne oene v Budim 94-50 422 — 600-— 307-50 294 — 280-— 252*— 498-50 503-25 84 — 7175 4775 36*25 24*50 476'-658-50 549*— 121*60 745-50 821-20 308*— 280-50 11-36 117-40 95*05 94-55 253-50 1911. BtlgOTTli 92-45 96*15 92^35 91 30 95-50 94- 65 434*— 612*— 319-50 300-286 — 25S-— 508 50 513-25 90 — 77-75 53-75 40-25 251*50 480--65950 550 — 122 60 746-50 822-20 308 50 281-50 11-39 117-60 95- 15 94*75 254-50 Dne 21. fulira 1911. Termin.. P§enica za oktober 1911. Rž za oktober 1911 . . Koruza za avgust . Koruza za maj 1912 . . Oves za oktober 1911 . Effakttt. Trdno. za 50 kg 11*05 za 50 kg 901 za 50 kg 7-55 za 50 kg 716 za 50 kg 802 Meteorolosično poročilo. nad atrlem 306*2. SrcAfl'l zratri tlak 730-1 aa j*4 "s 20. 21. Ćas Opazovanja Stanje barometra v mm 5 S 2. pop. 9. zv. 7. zj. 740- 4 74P3 741- 8 230 18-3 161 > o > Nebo s!, jjvzh. 'sk. oblač. si. jvzh. j oblačno slab j lig , megla Srednja včerajšnja temperatura 19*4#, norm. 19-9'. Padavina v 24 urah 2*0 mm. z dvema prostoroma se odda na Kongresnem trgu št. 13; 2502 odda se tudi stanovanje Z dvema sobama in kuhinjo. Vprašati Je v trgovini istotam. Zirgi „Pri nizki ceni" 2508 od 22. t m. daljo nasproti tedanje trgovine. 1 2437 samostojno dobre delavce sprejme mila Bittazzoii & Ventartni ▼ Mostaru (Hercegovina). Stalno mesto, placa 50—65 vin. na uro. Prode se pod zelo ugodnimi pogoji v Drnovci blizo Vač, ielezniaka postafa Zagorje ob Savi, obsegajoče 63 oralov njiv, travnikov, vrtov, gozda, z dvema hišama, obširnimi gospodarskimi poslopji; redi se lahko do 200 glav živine, ovac in pre-Šičev; komaj nekaj minut od posestva nahaja se mlekarna. Pojasnila daje pisarna dr. Frane Poček- odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. 2451 Za ueenl^o 2504 se sprejme deklica katera ima veselje do modistovske obrti. Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. _fl/\A_OOThMi^nV^ h^*ii*ii*>^i