Štev. 6.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
11. februara 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Na znanje. Hartner Geza samostojne stranke kandidat na vse kraje glasi, ka je na našo Kmečko Zvezo gor stopo i dela z g. Kleklnom vküp. To je laž. Ne dajte se zapelati. Našiva kandidata sta Klekl Jožef i Šiftar Geza. — Vodstvo stranke.
Samostojna.
Ta stranka se je rodila od najhüjše i veri najbole sovražne liberalne stranke, z veke dr. Žerjava i dr. Kukovca. Pred sodnijov se je posvedočilo, da so dobili od dr. Žerjava 300 jezero koron, naj razbijejo našo Krščansko Kmečko Zvezo. Mi smo šli v boj za autonomijo. Oni, naj nas zročijo, naj ljüdi od naše stranke vkraj odratajo, so tüdi obečavali autonomijo. A gda so prišli1 v Belgrad, so se prvi Odali Pašiči i glasali so proti autonomiji, obečavali so kmetom pomoč i zglásali so njim štirikrat vekše dače. Od kile soli po njuvoj dobroti plačaš sirota devet koron dače. Zato je tak draga.—Jedino naša Kmečka Zveza je zdignola glas proti tistomi divjem! ravnanji, ka so naše vojake božične svetke pozvali notri i, v .nezakürjenih vagonaj vozili t ko so si v vnogih kasarnaj kak z nemov živinov ž njimi djali; jedino naša stranka je zavolo teh krivic podignola tožbo proti Vojnomi ministri, ka bi ga sodili kak morilca, ar je zakrivo smrt večih rekrutov i samostojni poslanci so se etak zdirali nad našimi poslanci: ví laíete, ešče predobro se godi našim vojakom i za vojnoga ministra so glasali, ka se naj sodi ne izroči. — Gda sta našiva poslanca g. Pušenjak i Klekl podpirala predlog, ka se previsike ministerske plače znižajo, i te peneze dobijo invalidi, sirote, je zastopnik samostojne stranke glasao za Povišanje ministerske plače. — Naša stranka je spravila domo I. 1898. rojene vojake. — ..Slovenec'1 je pisao, ka gda so starišje tüdi od Samostojnih poslancov prosili pomoč za rešenje vojakov, je Pucelj odgovoro: „naj slüžijo domovini/* — Proti verskim šolam i proti sloboščini vere tüdi so samostojni dali votum v Belgradi, gda so zakon zglásali, ka bi svoje verske reči skoz ministerski rok pošilali svojemi višnjemi pastiri (kak odvézanje od grehov, prošnja odpüstkov itd.). Iz Srednje kmetijske šole so Verenavuk vő brsnola — Bogati so postali v trej letaj, na štok si hiže zozidali, imanje spoküpili da so šteti vu vrsto milijonarov. Vsaki delaven kmet si tere glavo, kak je to mogoče brez dela, gda on zfnajvekšimi trüdi komaj shaja. Odgovor je jeli lehek. Na to stranko je stopo gor Hartner Geza sobočki mlinar i večkratni Milijonar i jo hvali kak najbogšo stranko. I mi njemi damo prav: Za Hartnera bogše stranke ne, kak kšefte delajoča samostojna.
Podpirajte Novine!
Važen den-18 marc.
Že se nam bližajo drüge volitve v narodno sküpščine. Prve, štere so bile pred dobrimi dvema letoma so nam ne bile tak znane, kak zdaj te drüge. Zdaj se vršijo shodi za shodom. Kortešje i razni drügi agitatorje hodijo od vesi do vesi i ljüdstvo se lovi ne vseh koncih ino krajih. Pri nas v Prekmurji je nekše posebno življenje postalo. To prle ne bilo v navadi v mirnom Prekmurji. Volilcov nemamo ra vn od osla, liki kandidatov eli követov bi bilo rado dosta ljüdi. Vsakši bisamorad kandiderao ibio poslanec, čl je za to zmožen eli ne. Ljüdstvo samo je pa tüdi nekše oživljeno. Vsešerom se čüje gučati samo od politike. To vse pa kaže, da ljüdstvo že nekaj več zna od politike kak prle, zato se za njo bole tüdi zanima. Drügič pa vidimo od te velike agitacije, da bo se bio boj ino to hüdi politični boj za volitve 18.; marca.
Da, važen bo te den! Najvažnejši bo za nas Slovence i Hrvate. Mi zdaj ali dobimo svojo autonomijo, ali pa bomo hlapci srbskoga 
Vnogim je ešče ne znano, ka je to autonomija i zakaj je tak jako važna za nas. Tüdi je ne znano ka je to centralizem. Zato ščem popisati tevi dve reči najperle. Autonomija eli Samouprava je to, da bi se vsakša krajína naše države oprávlala sama. Tak pravimo, da bi Slovenija mela v Ljubljani svojo vlado, kde bi tüdi mi Prekmurci meli svojega zastopnika, doma pa bi meli vármegyegyü!és. Autonomija bi bila, da naše šole ostanejo zaistino naše, ne pa po-srbovalnice. Naši uradniki naj delajo med svojimi lüdmi. Naš vojak naj slüži na domačoj Slovenskoj zemlji. Naši davki naj idejo ta, Odked dobimo mi tüdi kakši hasek. Mi neščemo tüjega, ne blaga, ne človeka, a ščemo pa meti doma svoje blago i Želemo, da so doma naši ljüdje. Našteo bi ešše lehki) vnogo prillk, štere bi naj kazale, kak Važna, kak potrebna je nam autonomija, eli to že nam pokaže jasno, ka Ščemo mi ‘z autonomijov.
Kaj je zdaj centralizem? Te je pa ravno našim želam nasproten. Centralizem Šče, da bi najvekši gospodje bili v Belgradi, Belgrad bi naj -bio naše središče, pred Šterim bi mi klečali i šteri bi nam metao drobtinice iz svojega bogatoga stola. Uradnik bi naj bio njüv hlapec. Dnes je tű vütro ga dajo^v Macedonijo. Naši davki bi naj šli v Belgrad. Té naj bi se zidao, nam pa zapirale šole i bolnišnice (špitali); Belgrad bi naj bio bogat i kazao najvekšo sijajnost i razkošnosl, mi bi pa naj gledali brez svojih kulturnih zavodov skoz prste.
Ešče nekaj! Naše šole bi naj bile posrbo-valnlcel Tak? Dozdaj smo meli šole, gde so se naša deca pomadjarjevala, a zdaj naj bi se po-srblli I ? Kde so potem naše pravice ? Kda pridemo mi Slovenci do pravic, kda nam zasija na svobodno zemljo, svobodno sunce? Srbi radikali želejo ime za našo državo: »Srbija*! Oni želejo naj se piše vse v cirilici. Kakša zablod-jenost! Zakaj samo Srbija i ne tű imenüvanih Slovencov i Horvatov?
Zato se ide v prvoj vrsti. I Vidite, naši demokratarje so se še Odali pri prvij volitvaj Srbom. Demokrati l samostojneži njim načeli Kukovec i Pucelj sta delala za te srbski centralizem. Ali so ne bili téj ljüdjé izdajalci slovenskoga ljüdstva? Prvič se jim je posrečilo, da so zapelali par ljüdi. Pokazali so pa, ka ščejo napraviti iz Slovenije, iz slovenskoga ljüdstva i to ljüdstvo jim je napovedan boj, šteri se konča, da tej brezvestni ljüdje ostanejo brez volilcov i brez mandatov.
Proti tomi centralizmi se pa bojüje naša stranka, „Kmečka Zveza“ eli „Slovenska ljüdska stranka“. Ona zdrüžava v sebi poštene Slovence, šteri ščejo gospodariti na svojoj zemlji. Glejte, tevi dve reče moremo dobro premisliti: centralizem, autonomija. 18 marca se odloči eli zmagajo naši nasprotniki i nas odajo srbskomi centralizmi eli pa zmaga slovensko ljüdstvo, štero si želej svoje i da se tüdi samo sebe upravla. Za prvo se borijo samostojni z glavnim generalom Pucljom-Hartnerom i demokrati z zgübljenim dr. Kukovcom, šteromi se je odao tüdi naš g. Kühar. Za drügo, za autonomijo se bojüje naša stranka i naši pošteni poslanci, šteri so se borili že dozdaj kak najbole so mogli za pravice našega ljüdstva.	
Prekmursko ljudstvo, na tebe je tüdi ležeče dosta od toga. Bomo li voliti Kühara-Hartnera, šteriva sta nas kak hlapca Kukővca-Puclja, le naprej odala tomi centralizmi, eli pa vblimo nalo stranko, štera nam nájveč lehko spravi s našov autonomijov. Mislim, da ne med nami nikoga, ki bi ešče kaj premišlavao, ka naj veli, nego vsi smo jajc. da zmaga naša stranka I z njov autonomija. živela autonomija f
—r,—
Naši shodi.
Dneva 26 toga meseca je bio shod naše stranka v Velkoj Polani. Shod je otvoro predsednik K. Z. Ivan Zver Iz Polane. Gučali so aaS g. poslanec, za njimi g. poslanec Žebot iz Ma-ilbora. Ljüdstva se zbralo nad sto, šteri so poslüšali govprjnaših poslancov I jim odobravali. Oglasila sta se tűdi dva Radičeva Iz Hotize, u. Žebot jiva je pa Včasi zavrno, da sta mučale, kak žemlja. V Poljani se je pokazalo, da so ljüdje popolnoma zadovoljni z delom naše stranke, šteroj so dali zavüpnico. — Istoga dneva po poldnevi se je držao shod v Beltinci. Gučala sta tistiva poslanca kak v Polani. Tüdi tű je bilo dosta ljüdi, Štefi so pazljivo poslüšali lepe govore poslancov. Naš g. poslanec so dali račun od svojega dela v parlamenti. Po zakljüčo shoda so se Tjüdie razšli z najvekšim zadovoljstvom do naše stranke.Teden je bio tüdi shod v Bogojini, šteroga je otvoro g. pleb. Bašša. Gučao je več kak dvestoglavnoj množici ljüdstva g. poslanec Žebot, šteri je opisao vse grehe prvešnle liberalno-radikalske vlade i opisao borbo naše stranke i Jugoslovenskoga kluba. Vsi zborovali so glasno vzklikali našim poslancom I se zahvalili za odločno delo v prvešnjem parlamenti. .
Dne 27. t. m. je bio shod naše stranke v M. Soboti. Tüdi tű so napunili zborovalci do zadnjega kota vse prostore gostilne Peterka. Shod je otvoro g. Cipot. Na to je govoro g. poslanec Žebot. V jedrnatih rečeh je povedao naš gospodarski i politični položaj. Gučao je od dela posameznih strank. Povedao, kak krivično so delale za naše ljüdi. Nato je oHsao delo naše stranke. Shod se zakljüčo' z »Živio" krik! našim poslancom i stranki. Te shod v Soboti je pokazao, da g. Kukovec nema nikše zaslombe v Soboti. Naša stranka stoji kak najbolše v Soboti. — 31. januara so meli naš poslanec shod v Čentibi. Vküp zbranomi madjarskomi prebivalstvi so naznanili program Kmečke zveze, šteri se vsem dppao izvzemši štiri komuniste, ki so en čaš proti gučali, a gda so njihovi Ugovori bili vsi dolpobili Ž cela občina bila za našo stranko, so z sramótov mogli povrčti Občinsko büo.
2
NOVINE
11. februara 1923
NEDELA.
III. Predpepeonična. Ev. sv. Lukača 18. Jezuš ozdravi Slepca. Vsaka čüda Jezušova tak tüdi ta dvoje svedoči i dvoji namen ma: 1) ka je on Bog i Ž) ka je prišo za našo volo z nebe na zemljo, naj 1) v njegovo božánstvo verjemo i 2) ga za dobrote ljübimo. Slepec denešnjega evangeliuma je .hvalo* Boga. To je tüdi naša dužnost. Hvaliti moramo Boga, ka nam je odpro oči düše po. pravoj veri i za hvala stoji v tom, ka verno- spunimo vero Jezušovo.'
Trpljenje Gospodovo.
Lehko si mislite, kakše veselje bi vživao v svojem življenji Baltasar krao, koga so na njegovoj kraljevskoj posteli z groznim bodalom vmorili, če bi od svojega detinstva mao stalno vido pred sebov vöpotégnjeno orožje, štero bi njemi melo- srce prebodnoti ? Siromaški Sisara, če bi on vsikdar mogo pred sebov gledati tisti cvek, šteri njemi pri Cison potoki senci prevr-taol Ubogi Abimelech, če bi on vedno tisti ka-men ’ várao pred sebov, z šterim bi se njemi pod thebeskim törmom mogla glava razklati! — Kristuš je pa lehko pravo od sebe, da je njegovo življenje tak bilo zravnano. »Moja bolečina se mi je mleta vsikdar pred očmi.* Ja, vsikdar, vsikdar! Sam bio gor, ali spao, sem sedo ali hodo, vsikdar sem vido svoje trpljenje pred sebov. Zato je ponavlao on telikokrat te bo-1 lestne reči: „Sovrainiki moji me razbijejo celi den* (Ps. 55, 3.) »obdajajo me celi den." (Ps. 87, 18.), norčarijo se z mene celi den.* (Ps. Í01. 9), „celi den Preklinjajo moje reči* (Ps. 55, 6), na sebe je vzeo lehko tüdi te reči: ,Bičali so )ne'celi dem" (Ps. 72, 14.) Ali ka pravim? Je mogoče Jezušovo pravo bičanje celi den trpelo? Ono se niti ne po dnevi vršilo, nego proti jütri. „Rano v gojdno so me začeli strahüvati" (Ps.) Ka drügo zato je nameno on s temi rečmi naznaniti, kak da je on vsaki den svojega življenja v svojem dűhi tüdi čüto tiste velike moke, štere je denešnji den edno za drügim mogo prestati ?
Zato misli več očakov, da so strah, trepet, omedlevanja i strašne borbe, štere je Kristuš v Ogradi prenášao, nikaj novoga i zvünrednoga za njega ne bile, nego da so ga te v njegovom življenji Pogostoma i z takšov močjov napadnole da bi vsele krvavi znoj ž njega stiskale, če nebi, njim z višpštűov mu banov močjov, ž šterov je on takša , čütenja mogo zbüditi i je páli pomiriti, zabrano, naj nedo premučne, ka do zato tem duže mogle trpeti. Se vam ne vidi to za dugo trpljenje i vmiranje, če je tritreseti let preživo v samom čakanji trpljenja i smrti?
Pa jaz sem li še ne zadosta povedao od tiste bridke bolečine,. štero je tritreseti let prenášao, gda je vido gosta razžalenje svojega nebeskoga očé, štera so podežgala njegovo zameni i gorečnost i gda je spoznao človeče nevole, štere so ga do sočütja i suz genole.
Nekda je izmed vseh ljüdi Noe bio odebran, da na strhljuvoj bark! vesla proti občinskomi potop! i preplava tisto neizmerno morje, štero se je steklo iz odprtih nebeskih žlebov i je bilo z potapljajočim se človečim rodom napunjeno;
a sv. Pismo nam svedoči, da je Bog okno barke z lastnov rokov zapro, naj notri zaprtoga Noeta žalosti ne povekšava s tem, ka bi gledao kak ide vse na nikoj, gospod ga Je od zvünaj zapro notrí, naj* (Gen. 7, 16.) kak zlato-vüstni sv. Janoš pravi: zgledanjom Mašine igre se ešče bole ne zbarka* (Kom. 27. in Gen. 1.) Jezuši so se pa vsa- vrata, vsa okna düše odprla i je naprej vido premagale svojih najlübših prijatelov i nikaj ne je mogo svojega pogleda obrnoti, da se ne bi.potekno v suzé ali krv, v smrt ali nevole, štera eiče od same smrti hüjša bila. I če je pri pogledi na grob jedinoga Lazara teliko znamenj žalosti odkrio, da je ne samo odihavao i se skuzio, nego celo glasno ječao, ka mogo te prestati, gda si je zmislo na moke vnogih mantrnikov, štere so zavolo ljübezni do njega vmarjaš na falate rezali, žgali?
Glasi.
Slovenska Krajina.
Küpšinci. Na shod .demokratske stranke v našoj občini, od štere je 5. št. Novin poročala, je zaupnik demokratske stranke pozvao shod potom občinskoga slugo, ne pa župan,. Ludvig Nemec, Ludvig Bencik. (Občinski sluga brez županovöga dovoljenja nikaj ne sme naznanja!, odgovoren je župan,. Če je pa včino brez vednost! župana, naj ga župan pozove na odgovornost. Tak je pravica. Vr.)
Beltinci. G. Dr. Kolarš Zdravnik so odišli na tečaj v Maribor, Od 12 pa do 22. febr. jih te da ne bo doma. Na mesto njih bodo betežnike sprimali vsaki četrtek t nedelo ob 1 vüri g. Zdravnik Brandieu iz M. Sobote.
Gospodi okrajnomi glavari Dr. Lipovšeki. Po vašem navodil« i naročili smo v »Novinah" objavili vaš razglas, da prekmurski vojaški begunci, ki so odskočo prek meje ali na Madjarsko ali v Austrijo, se naj povrnejo domo i se zglasijo vsaki pri svojem kadri na vojaško slüžbo, či to samo voljno včinijo, ne doleti jih nikša kazen zvün toga, ka do svoj vojaški rok mogli redno obslüiití. Mi sami gda smo mogli i meli priliko smo nagovarjali njihove stariše, naj je pozovejo domo. Včinoti so i vojaki so prišli domo ‘cilo z madjarskih vesnic iz Lakoša, Gjertjanoša i Petešovec je je prišlo več. Redno so se glasilipdi na vojaško slüžbo. Ali Zdaj ne smemo pozabiti to, da; so teh beguncov starišje i njihovi ostali že prle bili kaznovan od naših oblastevs tem, da so vkraj vzeli njim podeljeno zemljo. Zdaj, da so Se nešterni begunci vrnoti domo, so njihovi starišje vložili prošnjo na agrarni urad v M Soboti, da bi se njim odvzeti žemlja nazaj' dala, a* njihove prošnje so bije odbite. Gospod okrajni glavar, Vaša sveta dužnost je zdaj. da vržete ves Vaš vpliv na to, da tej sirmaški Lüdje dobijo nazaj svojo zemljo, v drügom slučaji bi skakali ljüdje Vaše reči za neresnic, da begunci ne bodo kaštigani, če se prav-časno povrnejo domi). Ali je to ne kazen i zadosta velika, dá ne dobijo zemlje, štere so tak jako potrebni njihovi doma ostali ? Ljüdstvo je nezadovoljno zaloga voljo i pravi, da ste je varali. Mi smo Uverjeni in se vűpamo, da okrajni
glavar včinijo potrebne stopaje, da se tem ljüdem odvzeta žemlja nazaj dá 1 Drügač! je vse vüpanje ljüdstva do Oblasti zgübljeno!
Knjižnice v Prekmurji. V 4. št. Novin (28. jan. t. l.) sem naznanil, da imam zbranih 10 zabojov najrazličnejših knjig, ki so namenjene za Prekmurje. Oddam jih najraje posebnemi odbori, ki bi osnoval na enem ali več krajih ljudsko knjižnico. Zaupanje bi imel tudi do že obstoječih društev. (Izobraževalna društva Orli). Knjige, ki so tu zbrane, sicer niso bogvekaj. Vmes je mnogo nevezanih letnikov raznih časopisov. Veliko jih je iz založbe Družbe sv. Mohorja, pa tudi drugih, tako da je za začetek vsekakor dovolj, četudi bo z njimi še veliko podrobnega dela. — Knjige so namenjene, da služijo k izobrazbi vernega mi prekmurskega ljüdstva; da ga bodo pomagale kulturno dvigniti in narodno utrjevati. Kdor ima resen namen v Prekmurju v tem smislu delati in bo prosil za knjige, mu jih izročim. Dobil sem že nekaj prošenj. Ker se bo mogoče še kdo javil, bom počakal do konca meseca februarja (1923.) in potem oddam knjige tistemu, ki bo najbolj odgovarjal pogojem kot so zgoraj označeni. Že zadnjič sem opozoril častito duhovščino (tudi bogoslovce! in katoliško narodno zavedno učiteljstvo. Jako želim, da bi mi sporočili nasvete in svoja mnenja. Prevoz knjig bi lahko tudi jaz preskrbel. — Ljubljana, 4. februara 1923. JOS. GODINA bogoslovec Ljubljana, Tabor 12.
Sv. Jürij. Naš sokolski vučiteo Tone Lazar je v disciplinarnoj preiskavi (fegyelmi vizsgálat), vleče ¾ svoje vučitelske plače čeravno ne vči, nego v Soboti kortešira v Kukovcovoj pisarni za demokratsko, stranko. G. nadzorniki to ne naznanjamo, ar tak zna za to. Tü prej 1000 dinarov plače dobi na mesec. Vredno je zato priti T disciplinarno preiskavo.
Gederovci. Naš sokolski vučiteo žive z ženov drügoga človeka na najvekšo spako vseh veščarov. K toj pregreški Prihaja ešče nemarnost. Deca more vöni emrzavati pred dverami, ar se té ne odprejo. Smo že glasili to gor,iz vseh občin,'štere spadajo k toj šoli, pa predsedniki demokratske stranke g. Jarki je več strnnkina pisarna kak Šolstvo naše. Odgovora na tožbo nam najmre nikšega ne da.
Samo prinas je mogoče. Kravo Jug Janoša z Srdice je paslo mlajše. Pašnik je na meji. Krava po nepazljirosti deteta prestopi mejo 1 ide za bolšov pašov. Dete gda jo ovara, beži za njov, da jo zavrne i zove tüdi očo. A graničar je bole friški, .kravo zgrabi! jo prek da župani, ka se je prej vözošfércati štela. Kravo je hrano župan i po ednom meseci so jo dobri ljüdjé na licitaciji nazaj küpiti za siromaka. Naznanimo to, naj oblast vidi, štere dužnost je sirote pravico zagovarjati, kak se postopa z našimi ljüdmi.
Naša stranka za izseljence v Ameriko. Naša Kmečka Zveza se je obrnola k amerikans-komi konzuli za volo olajšanoga potüvanja v Ameriko i té odgovor dobila: do julija se níšče ne püsti v Ameriko, p j tom meseci pa samo konzulat pregledne potne liste i v prvoj vrsti tiste püsti prek morja, ki koga že majo V Ameriki. Spravite si zato potrebne pravice od svojih, ka ležej pridete za njimi v novi svet.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
Se razmi, da sta tovarišici malo razmile iz toga. Debelo sta gledali i mislili: odked ma to modrost, to drznost?
Za megnjeno se je čüdila tüdi Fabijola, ali premaga jo prirojena njoj gizdost. Slabe volje pita: „Odked maš vso to norost? Što te je včio takšega klepetanja? Jaz sem se včila, sem premišljavala i prišla sem do poznanja, da je ves guč našij pesnikov i modrijanov o takšij stvarej, štere nemajo tela, noro, prazno. Ti si pa nevučena robinja, pa ščeš vse to bolje znati, kak tvoja gospa?
Či merješ ali či te nabijejo do za vmreti i či te vržemo tvoje mrtvo telo na küp k drügim mrtvim robom ali zežgemo, da ostane samo pepeo, i či te ves pepeo zakopljemo v edno jamo — ali misliš, da bo ešče te tüdi kaj ostalo, — kakša dühovna slobodna stvar?“
„Že eden vašij pesnikov pravi: non omnis moriar“ (ne bom mro ves!) odgovori mirno Sira; njene oči se zasvetijo v živom ognji, gda pá pravi: „Zaistino jaz mislim, jaz trdno verjem, da bo tak! — O ešče več! Jaz tüdi poznam moč, štera bo velela vsem vetrom, naj zberejo vküp vsaki najmenjši prah mojega tela i z njega pá napravijo to moje telo, štero pa ne bo več rob vam, ne komi drügomi: prosto bo, veselo i odičeno! To je trdno moje vüpanje !“
„To so samo senje živij misli jütrovij ljüdi,“ si misli Fabijola, „moram njoj je zbiti z glave! V šteroj modrijanskoj školi si se navčila vse te bedarije? Jaz sem ne čtela kaj takšega niti pri grškij niti pri rimskij modrijanaj.“
„Toga sam se navčila v svojoj domovini -- v školi, štera ne pozna razločka med Grkom i tühincom, na med prostim i robskim človekom.“
„Ka.“ zakriči kak kača gizdava Rimljanka, že zdaj se drzneš sebe za tak velko meti, kak sem jaz? Pridi sem i odgovori mi odkritosrčno!“
Željno pričakava odgovora, zato se nasloni na mehko klop. Vidilo se njoj je na obrazi, kak je vrelo, kak kipelo v njenom razburkanom srci, gda je Sira odgovorila:
»Premaga gospa, visiko, visoko ste nad menov po rodi, po veljavi, po vučenosti, po zmožnosti — po vsem ka nam o lepša življenje. Visiko ste nad menov po lepoti tela, ešče nikdar mi je ne prišlo na miseo, da bi vse v vsem tom merila z. vami, jaz siromaška robinja; ali ví mi velite, da naj gučim istino, zato morem odgovoriti."
Fabijola njoj gizdavo prikima.
»Sodite sami 1 Ali se more sirmaška robinja, štera je v svojem srci osvedočen a, da nosi v sebi düšno, živo, nemrtelno bitje, Štera je podoba Boga tű gor v. nebesaj", ali se more takše robinja šteti za slabše kak kakša drüga ženska, štera ma vsega v obili a na zemlji ne pozna nikše vekše naloge, kak sama prizna i je zato podobna pisanim i norim pticam tam v klanji, štere tučejo i tučejo na stene z zbita, pa njim zato itak nikdar ne zasveti svetla sloboščina."
Ognjene iskre so metala oči Fabijoline; prvikrat v življenji so jo zdaj-grajali, i ponižala jo je sirmaška robinja I Zgrabi za kratek meč, z pravov rokov smeknc proti robinji— ali ta se ogne, samo roko stegne, da si obvarje življenje. Orožje se zapiči v roko i jo rani bolje globoko kak gda prle. Rana močno krvavi; skuze stopijo robinji v oči. Fabijola jo je ne mislila tak jako raniti, zato se sramüje toga nagloga i nesmilenoga čüla; čüti se ešče bolje ponižano! Kak da bi jo štela odpüščenja prositi njoj pravi: »idi k Evfrozini* naj ti zveže rano. Ne sem te štela tak jako ranili. Čakaj malo, morata ti nekaj dati zato, da tak trpi!" Segne v kišto po dragi prstan j ga podan robinji, rekši: ,,Tü maš prstan i dnes večer ti ne trebe sem priti 1" Tak je vtišila Fabijola svojo düšno vest. Ali je mogla napraviti več po svojoj misli, kak samo to, da je robinji dala prstan? '
Prišestno nedeljo so našli med dari za sirmake v bližnjoj cerkvi dragi prstan. Mislili so, da ga je podarila kakša bogata rjmska gospa; pa gospod, šteri zna za vse skrivnosti, je vido, da ga Je vrgla med dare zvezana roka nekše robinje.
Prijateljica.
Vidili smo, kak žalostno se je, končao pogovor med gizdavov Rimljanov i sirmaškov robinjov. Lahko se je zato zgodilo, da je nešče prišeo notri do Fabijoline sobe, pa ga je ne vidila; v rimskij hišaj najme se ne šlo iz edne sobe v drügo skoz vrata, nego samo lepa zag-rlnjala (fironge) so bila namesto dvér. Gda šče zato Sira oditi l se obrne k dveram, se zosaga: pred rdečkasto zagrinjalom je stala v beloj obleki dobro poznana oseba.	(Dale)
11. februara 1923.
NOVINE
3
Potni list v Ameriko je zgübo Küplen Štefan iz Adrijanec p. G. Petrovci, na cesti med Martjanci i Püconci januara 27. v gojdno ob 5 vöri. Pošteni najditeo se oprosi, naj da to pravico nazaj.
Shod v Črensovcih se je vršo 4. febr. pri cerkvi. Otvorili so ga nar. poslanec Klekl Jožef i reč dali g. vseučeliškomi profesori dr. Slaviči. Oni so v ljüdnom govori razložili snehe stranke, štere se zdaj ženijo. Ljüdstvo je z velikim smehom naznanilo ka gospocke-snehe z kranjščakom na glavi i z žutimi črevli to je demokratske stranke ravnotak ne vzeme kak bogato srbkinjo radikalno ali samostojno z velikimi žepi i lampami iz pokvarjenim srcom kak i socialdemokratične — komunistične ne, štero itak dobro poznajo. Ljüdstvo se je navdüšeno izreklo za pošteno kmečko sneho, štero dobro poznajo, Kmečko Zvezo. Poslanec Klekl se srčno zahvalijo govorniki i ljüdstvi za poslüšanje pa oprosili so ženske i dekle, naj zdaj bodo pozvačinke če na gostüvanji že nemro biti i naj zovejo moške dečke na gostüvanje Kmečke Zveze marc. 18.
Invalidi ino vojne dovice Dol. Lendavskoga okraja, šteri ste v organizacijo našega odrüženja, vam damo naznanje, ka smo dobili od višešnjega oblastnoga odbora 13,000 kron za razdelitev med siromaške invalide ino vojne sirote; zato šteli ste zaistino potrebni pomoči, pošlite svoje prošnje do 20 februara na Tajništvo v Lipovce štv. 3 Slavic Matiji. V prošnji se more popisati vrednost, število dece pa z občinskim županom potrdjeno svedočanstvo, da je imenüvani zaistino potreben pomoči. Z ednim pa tüdi naznanimo vsem invalidom, šteri so se ešče nej dali notri spisati v našo organizacijo, naj se zaj dajo skem prvle, ka či pá kaj dobimo, ka do te lejko tüdi kakši tao meli. Odrüžejnje voj. inv. v Beltinci.
Z našimi dačami korteširajo. Dozdaj je bilo sejnje v D. Lendavi prepovedano. Zdaj ka so volitve tü, je minola naednok küga i je prišla podpora tistim, ki so od küge trpeli. I gde delijo to podporo? Dobro zarazmite: v Krčmi. V krčmo so bili pozvani i ne na urad tisti, ki dobijo podporo za crknjeno živinče, ka bi tü poslüšali napelavanje v kmetijsko stranko. Zaistino sramota. Naša dača se v davčnom uradi plačüje notri, vü se pa dava v krčmi, ar se tü sme korteširati, v uradi bi se pa ne bi smelo. Od živinske küge bi tü mogo biti guč, a naši možje so dobro zarazmeli „samostojno kügo“ i do se je z cele moči ogibali.
„Jutranje Novine.“ Radikalci so začnoli izdavati svoj list v Ljubljani, da bi zapelali naše slovensko ljüdstvo v svojo stranko. Minoli tjeden je obiskao te list tüdi naše občine. Radikalci v Ljubljani znajo samo za občinske urade, zato so poslali list sem. — To je tisti list, šteri se hrani s testimi petimi miljoni dinarov, štere je dao Pašič iz državne kase kak listi pišejo ministri za agitacijo g. Zupaniči. Mi pa znamo i zna vse slovensko ljüdstvo što je Pašič, što so radikalci i što je Zupanič. Poznamo pa tüdi njüv srbski centralizem. Zato tomi listi nišče nede sledio. Radikalci bi najrajši dali peneze za šolske knjige, da bi deca mela knjige v šoli ne pa list, šteri nori ljüdi. List naj vsaki pošlje nazaj, ar gda minejo volitve več nede shajao i do župane térjali za njega. S tistimi ljüdmi ne meti za celi svet nikaj, ki so proti pravicam naše autonomije.
Lažljivi prorocje. Samostojni zdaj stem lovijo naše ljüdstvo, ka obečavajo ne agrarno reformo, nego sombotelsko püšpekijo i stare patronate. Mi tem brezvercom, ki so proti pravicam lastne vere glasüvali v Belgradi, odgovorimo: Spokorite se i ne nakladajte na stare grehe ešče več novih. Vam je za votum, ne za vero.
Beltinski občinarje se tem potom zahvalimo vsem onim, ki so zdignoli glás proti visikim obč. dokladom, štere so bile vzete v obč. proračun za leto 1923. posebno g. Škafar Jožefi trgovci. Doklade so neimre znašale 150%, toje: na 1 Din. bi se plačalo 1 Din. 50 p. obč. potroša, šteroga so navrgli občinski poglavarje. Prišla je pa naredba od višje oblasti, naj se doklade navržejo, tüdi na vinski davek. Poleg te naredbe, i na pritisk gori omenjenih so se doklade znižale na 40—50%. Tak da se plača za letos na vsakši din samo 50 p. občinskoga potroša. Daj Bog več takšij možov sakšoj občini. Zahvalimo se tüdi g. župani i vsem poglavarom, ka so poslühnoli prošnje občinarov. Le v toj složnosti naprej pa do cveli v blagostanji Beltinci.
Beltinci. Imanje naše cerkvene patrone grofice Marije Zichy je rešeno sekrestracije. Dozdajšnje uradnike vzeme grofica v svojo privatno slüžbo.
Poročo se je v Novom mesti dne 2. febr. Franc Berden iz Filovec, učitelj v Šent Jerneji. z Mimi Hladnikovo, hčerko slovenskoga skladatelja.
Pismo naših vojakov z Travnika.
Prečastiti gospod plebánoš!
Pozdrav njim pošilamo mij trnarski moži i dečki, ki slüžimo pri 15. pp. v Travniki i njim želejmo vesélo novo leto, štero njim i nam naj bode veselejše kak to staro. Lepom se njin zahvalimo na vsen trüdi, šteroga su znami meli, ka so nam tou lejpo naše slovensko čtenje Novine i Marijin lijst, za nami pošiljali, šteroga »mu sok*u soboto z veséli on čakali i smo ga tüdi redno vdablali. Čirávno je tű tüdi neprijatele meo od strahi oficira ka so nam ga Šteli zabraniti, ka so gučali nem, ka je to protidržatni list i se nam protili, da šče nas zapiejo. Ali mij smo se nej zbojale nego šče stem vekše število nas se je zémlo okoli njega i ga veselo Čido. (Tak je prav dečki. Tü ste pokazali ka ste krščanski vojaki Vr.) Oh je bio naše, tolažilo vu sagdeneš-njij nevolaj t trplenji, štero smo mogli vzačetki našega slüžbovanje prenašati. Zaj da se že nam je malo olehšajo bremen, štero smo za tou našo lejpo Domovino z veseljom prenašali, pošlemo edno malo šumico na podporo Novin i Marijinoga lista, naj se i nadele širi te naš lejpi Prekmurski list. To šumico smo na sveto noč vküp djali, da smo se k polnočki opravlali. Tou malo šumico za podporo Smo vsi, kij smo do zdaj šče tű vküp djan. A naročnino na pol leta za 1923. smo pa mij vküp djáli, ki smo skrajšanoga roka, da njim stem tou malo ali zdrügim krajom velka dobrota včinimo, da do i nadele se zabavali ste)mi rendicami, štere mislimo da i pri hodnje leto bodo dosta dobroga vsebi nosile, kak i dozdáj pravico gučijo vsigdar zato pa brez neprijatelov ne ostanejo nigdar. (Prav mate. Vr.) Ve nam tű brez plačni) pönüvlejo vojničke kak i tüdi bole jtovedano sokolske glasniki za čtenje štere neščemo pa tüdi nerazmimo čteti dasd sa cirüicom pisani. Nadele 'njim namenimo 1 je tüdi pozdravlamo vse naše|stari8e i brate 1 sestre 1 naše znance i prijatele t prijatelice. Kij s te obhajali vesele Božične svetke vu toj lepoj Slovenskoj krajini vu čerensovsko) lepoj cerkvi i njin srečno novo leto želejmo. I mij ternarski moži l dečki smo obhajali vu toj delešnje] i zato zadosta lepoj Travničkoj cerkvi zadosta vesele Božične svetke, ka smo meli priliko biti vse trij dnij pri svetij mešaj, štero nas je naj bole veselilo. Nadele njin tüdi nazsanimo g. plebanoš ka smo tüdi meli priliko ka smo na sveto noč tou našo lejpo pesem pred niha Jezušrkom popevati: .Jezer in jezer krat srečna bojdi o blažena noč", i šče več drügij našij pesmi vu toj lepo skrašenoj^ TravnKknpcérkvfc Nad mešov je popevao 4 glasno moški pevski zbor vse trij dnij šteroga smo se nej mogli naposlfijüati. Pevci so bilij dijaki z gimnázija i vučiteli. Tak njij šče g. plebanoš ednog srčno pozdravimo i nam, naj nikaj nazamejrijo i tak spoštovanjem ostanemo njuvi vörni Slovenci, Vküp smo djali sledeči vsi trnarski: Mihael Stanko, Ivan Bedernják, Štefan Sarjaš, Štefan Doma po 5 D. Marko Žol-doš, Ivan Horváth, Martin Hozjan, Viktor Hozjan, Martin Krampač, Andress Kolarič, Jožef Dorenčec, Jožef Vinčec, Jožef Tkálec iz Trnja po dinari vküp 26. Din.
Grda navada. Med našim ljüdstvom se najde dosta lepih krščanskih navad a t žalostjov moramo priznati, da ge širijo, med njim tüdi grde — šatanove navade. Bio sem na Štefanovo popoldnevi v Rogačavcih pri Bagariji. Gospod krčmár je méo šoštare. Zato se je popoldnevi po navuki vse paščilo v krčmo, da si malo popleše. Plesali so pojge ino dekle, med njimi tüdi kakši stari ali stara, Šteromi bi bogše bilo, če bi si ráj doma sikero v roke vzeo In si začao škrinjo delati, kak pa da se plesat spravi. Plesali so tak do večera. Ka pa se je zvečerilo, sem opazo, da se je naeduok zbralo pri dveraj nikelko, tak od 12—16 let starih dekličin. Pito sem svojega brata: »Ka pa tej mlajši tű ščejo v krčmej ?• Brat j>a mi pravi. »Te so prišle klüke pucat;" ar sem nej znao, ka to pomeni, mi je povedao, ka tű v Rogačovci takšo navado majo, da ido male dekline v krčmo ino tam pri dveraj čakajo, če de je Štoj zvao plesat ali pit. 'Zato ka prej mlajši nemajo penez,, da bi si pri kakšem stoli doj seli in si vino küpili." No, sem si mislo, mlajšim človek nemre zameriti, ar ešče nemajo pameti ali, ví njuvi starišje, ví si spitajte svojo düšno vest. Vi pošilate svojo deco v krčmo, da se tam pohujšüje ino da gori réme vse božnije, štere se v krčmej zgodijo? Vi ste njim krivi, da zapravijo že tak rano svojo poštenosti Ali si ne zmislite, da te ednok davali zato oster odgovor, ka zdaj sami zapelavce svojo deco ? Zaresan žalosten sem šo od tistec, kajti takše nesramne navade sem ešče indri nej vido, kak v Rogačevci, da bi mlajši hodili v krčmo ino se tam že tak rano včili razvüzdanoga — pogübnoga življenja (Oblast je dužna to preprečiti. Ve pa je zakon, šteri mlado letnim prepovedáva obiskavanje krčem.)
G. Kukovec i njegov podrepar Kühar sta hüdo obhodili v D. Lendavi. Štela sta korteše-rati za demokratsko stranko, a ne se njima po-
srečilo. V kavarni i gostilni Horvatovoj sta megla čüti dosta „abcugov.a Naslednje sta mogla sred füčkanjont pobegnoli k g. Golobi, gde so do zajtra konferira!!.
Država.
Radičev volilni shod v Zagrebi. Dneva 28. I. t. l. je Radič veliki republikanski shod meo za Zagreb i okolico. Lepo število lüstva i radovednežov je prišlo vküp. Med večimi govorniki je govorio tüdi Radič. V svojem govori je jako pomirlivo gučao kre srbskoga naroda, pozdravo je njegove voditele, kak Avramoviča, Protiča i Davidoviča. O Pašiči je le telko omeno, ka hodi po Belgradi, kak kakši kokotek, šteri čaka, ka se njemi razbije glava Na brojao je vse republikanske narode. Gučao je od Vogrov, Taljanov, pravi ka či trbe, mo šli branit domovino proti njim. Od Slovencov je samo telko povedao, ka so „kranjci, osli pa nej Slovenci.“ Potrebno je pripomniti, ka je v Radičerom listi z dne 21. januara obvesto svoje občinstvo, ka nema več nikši zvez z Novačanom pa slovenskimi republikanci. Radičevci nosijo napis na zastava) »Vera v Boga*. Njihov voditeo, pravi ka spoznamo mi vrhovno glavo rimskoga papo, samo se naj po-povci ne mešajo v drügo kak v njegovo politiko. Zna on dobro kak zaveže oči svojoj čredi. Razmi se ka .Hvalen Jezuš" ne izoatane ž njegovoga shoda, na šterom prizna papo, šinfa dühovnike, drži se za dobroga krščenika, ne drli pa njegovih zapoved, a lüstvo horvackoga poslüša, ar sovraii Srbe ešče bole kak je negda Madjare. Radič je pa .horvacki* voditeo".
Svet.
Krščanstvo v Afriki. Katoličanska cerkev je začnola s svojimi navukami v Afriki pred 80 leti. V tom začetki je bilo tam katoličanov 100 jezer. Leta 1917 je sledeče: katoličancov 1,962 686, katehumenov 548 631, 1871 belih i 238 črnih dühovnikov, 1027 redovnikov, 4077 redovnic. Protestanski misijon je meo toga leta 1,204.530 düš. V leti 1922 je pa izkaz te: 2,310.000 kat. z 2283 belimi 248 črnimi dühovniki.
Brezbožnost ruskih komunistov. Na pravoslavni Božič so priredili mskl boljševiški voditelje Obhod v Moskvi. Ob toj priliki so se norčarili iz vere z raznimi brezbolnlmi napisi Rame osebe so se oblekle v pope štere se se obnašale prav nesramno. Zeigall so podobo, kde je bilo napisano: »Vsemogočni Bog*. Meli so svoje vučitele, šteri so predavali, da je Božič iz poganstva prišeo v navado krščenikom. Tej voditelje izdavlejo tűdi list z naslovom: „Brez-božnik". Cerkvi so oropali vsega, da kažejo cerkvi prav žalostno podobo če Človek pogleda v nötrašnjost cerkvi. Ruska pravoslavna cerkev se je rszcepile v tri neve cerkvi. Poleg »žive" sta v Rusiji šče »staro apostola^* I rrformna.
Z automobilom prek Sahare. Sahara je znana iz sv. pisma, kak strašna püščava pokrita z rjavim peskom. Tü prek so hodile karavane i se poslüžavale kambele, kak najbole potrpežljive živali. Zdaj je pa nekša drüžba prepotüvala to püstino z motorami, šteri idö zasükani kak gosanica, v 20 dnevaj. S kambelami so potüvali 3 mesece prek po njej. Tak bo zdaj ta žival pa obsojena na smrt, ka se več ne bo rabila, kambele, eli kak pravijo ljüdje tam püstinsko ladjo zamenijo motorje.
Gospodarstvo.
Cene silja v Dolnji Lendavi: 
pšenica	1800	K.
žito	1500	„
kukorica	1300	„
ječmen	1400	„
oves	1400	„
proso	1450	„
hajdina	1350	„
Goveja živina se küpüvala na živo vago: biki debeli i telice 50—55 K. za kilo, teoci po 48—56.K, za kilo, svinje po 90—100, debelejše po 105 K. za kg. Klanl biki i telice kg. po 80—100 K. teoci klani 80 K. svinje 120 K. za kg. Da so cene Živini poskočile, se to pozna tüdi pri meseh. Govedine kg. stane 52|K. teletina 60 K. svinjsko meso 80 K, mást kg. 160 K.
Vrednost penez. 1 dolar stane 388-395 kron, 1 talijanski lira 18—19 kron, 1 Češka krona naših 12 kron ,za 1 dinar se dobi 23—25 vogrskih i 670— 680 austrijskih kron. Vrednost našega dinara na cüriški borzi zdaj vedno raste. 7. febr. je notirao v Cürihi že'515, dokeč pred par dnevi je stao na 4-15.
4
NOVINE
11. februara 1923.
MEDJIMURJE.
Naša stranka tüdi v Medjimurji zmagüje. Poroča se, da naša stranka eli kak jo Hrvati zovejo .Pučka stranka" tüdi v Medjimurji dobivle vsigdar več i več pristašov. Minoli tjeden so se vršili shodi po medjimurskih vesch, na šterih je gučao i poročao od naše stranke i od dela naših poslancov v parlamenti glavni tajnik stranke g. Andrič. Krščansko medjimursko ljüdstvo ga je vörno poslüšalo, spőznavali so svoje zmete i navdüšeno kričali pozdrave „Pučkoj Stranki".
Volilna borba v Medjimurji. Tüdi tű se vrši velka volilna borba. Agitirajo najbole Radičevci. Tüdi demokrati prirejajo shode. Naša stranka je v Medjimurji bilá malo poznana, zdaj pa kak držijo naši ljüdje shode, ljüdstvo zaptišča »sivoga ptiča" Radiča i Prihaja v krščanski tábor. Demokratje na čeli z Novakom, šteri so poznani po svojem deli v Belgradi, so se tüdi Medjimurcom hüdo zamerili. Radič, šteri je znam zapèlivec hrvackoga ljüdstva je na zborovanji jako šinfao i blato naše dühovnike, zato so ga pa Medjimurci meli priliko spoznati. Pravili so, dá se njemi zahvalijo za tak lepi govor. Nešterni so njemi brž tüdi kričali, da bi se bar obrio prle kak je prišeo v Medjimurje. Tüdi Medjimursko ljüdstvo spozna pravico, zapüsti svoje zapelavce Radičevce i demokrate i stopi pod zastavo .Pučke stranke."
Telovadno drüštvo Orel.
Kak takši pa mora razvijati vse dobre lastnosti ino zatiravali vse slabe, dajati mora dober zgléd vsem, posebno mlajšim, živeti mora Čisto življenje, poštüvati mora dekle ino žene, biti nora pravi Vitez, pokazati mora plemenite misli ino velikodüšna dela. To ső dužnosti Orla, štere terja Od njega Bog i ljüdstvo. Ma pa tüdi dužnosti, štere njemi nalaga organizacija posebi.
Te so; Orel naj kaže vsikdar disciplino, tečnost, medsebojno prijatelstvo pa složnost v vsakšem pogledi. Vsakši Orel se mora vdeležavati prireditev, sesfankov ino sploh vsega, ka v tom pogledi nalaga organizacija, da se temi bole Izpopolnjöjejo i .pridobi več novoga ! dobroga za svoje življenje.
Orli se med sebov zovejo »brat.* Ka nam pove to? To je znamenje, da se morajo kotriga med sebov ljübili, kak bratje med sebov. Morajo gojiti med sebov riajtesnejSe prijateljstvo I to naj bö dejansko, odkritosrčno i stanovitno, ve se kotrige Orla držijo toga, potem bo mela organizacija napredek, kajti vsakši ráj ide ta, gde so dobil ljüdje, Vrli dečki, med šterimi vláda prijateljstvo, s šterim si najleži prldobimo nove kotrige, šteri pridejo z veseljom, da tű najdejo prave prijátele. Medsebojno prijateljstvo Orlov se tiče'vseh, tű nega razlike med bogatimi i siromak!, med kmečkim dečkom i varaškim, tű smo bratje vsi, šteri smo s,i podali roke za sküpen ói6. Član Orla se pá mora ' varvati napačnöga, krivoga prijateljstva. Orel mora biti pbžrtvovalen, mora gledati na, sküpno blaženost ljüdstva 1 organizacije i ne sme pričakovati ali iskali' nikšega dobička. S tem se pokaže ravno Orel, da je krščenik 1 usmileni Samaritanec, Če nas nasprotniki zasmehavajo, a pametni ljüdje bodo zavolo te lastnosti nas Častili i prizivati naše delo i.trüd. V istini áldov (požrtvovalnost) je cvet Orlove lastnosti, ar ravno s tem pokaže, da dela za Boga i ljüdstvo. Edna -drüga takša lastnožt je ponižnošt. Ne s ide pa biti Orel dő-bičkazelen, častilakomen, posebno pa ne lažlivec, kaj ti to so lastnosti pokvarjenih ljüdi, šteri nemajo vesti, šteri nemajo višjih cilov, takših ljüdi Orel niti nemre trpeti v svojih vrstah.
Važno je tüdi za Orla telovno zdravje i smiseo za domačijo i drüžino. Da se zdravje krepi z telovadbov sam že popisao. Krepi se pa tüdi z vsakšim drügim delom, da se človek nigdar ne vda nemarnosti. Zdravje si ohrani Orel, če živi zmerno, trezno življenje, predvsem se naj varje pijančivanja i nečistivanja, šteriva sta najhüšiva sovražnika našega zdravja, kak telovnoga, tak düševnoga.
Zdrav 1 bistroumen Orel je pa, što ljübi svojo domačijo, rojstni dom i grüdo, domače navade običaje, lepoto domovine. Orel kaže ljübezen do vsega toga, če poštüje i hrani pošteno drüžinsko življenje. Zato se mora pokorni svojim starišom i da jih ne žali. Če pa misli sam ustanoviti drüžino, naj gleda, da si vzeme za ženo pošteno, bogoljübno deklo, štera se razmi v gospodinjstvo, pazi na red i čistost pri hiši. Da živi tüdi na dale tüdi v zakoni trezno i vzgledno drüžinsko živlenje.
Dale.
Orlovski tabor v Brni.
Tak napriliko jako okusne kranjske klobase. Vsigdar smo se postavili v red i čakali. Vladala je pa povsod vzorna disciplina, vkljub tolkim ljüdem. Hrane je bilo dosta i jako tečne Po vsakšem obedi i večerji pa smo tüdi pili pivo. Tak, da lehko pravimo, da smo se v tom pogledi tüdi jako dobro meli.
Petek je bio den kda smo si ogledali malo okoli po mesti: Mesto je lepo, ma lepe hiše i dosta cerkvi, štere smo si Ogledali. Samo dež nas je malo zadržavao pri ogledali. Odvečara smo bili nešterni na postaji z ednov zastavov, da smo sprejemali vlake. Zdaj so prihajali vlaki šteri so vküp vozili češki narod. Gostje iz drügih držav so prišli vsi že prle. Vsakše pol vöre je prišeo eden poseben vlak, iz vsakšega se jé sipala množica ljüdi tak, da je kolodvor bio na veke pun.
Čehi i Slovaki, šteri so se zdaj pripelali, so meli v vsakšem vlaki svojo godbo. Tak se je nabralo mnogo godb. Te odvečarek je prišlo ljüdi, da smo si že znali predstavlati, kak ogromna vnožina ljüdi bo v sprévoda!. Vsi, kda so vidili naše rdeče robačo'. i zvedeli, da smo Jugoslovani so nas navdüšeno pozdravljali. Tüdi tej sprejemi Čehov na kolodvori mi ne. bodo šli iz spomina. Posebno zato ne, ka sam tű si podao roko i gučao z brati Slovaki eli kak so je Vogri zvali Toti ; šteri so ravnotak bili Zatirani od madjarske vlade kak mi Prekmurci i šteri so tüdi zdaj dobili svojo lastno domovino kak mi. Nekda so nam gučali: ,,Bükfanyelv0 büdös tót." (Nespametnjaki so to delali. Samo vogrsko ljüdstvo je dobro i smo v meri živeli ž njim. Vr.) Zdaj pa kak Slobodni Slovani smo se najšli vküp v glavnom mesti Moravije.
Petek je bio tak den prihoda domačinov. Vršile so se tüdi razne priprave za glavne dneve.
Sobota. Tekme.
V soboto zjütraj ob 9 vöri je slüžo božjo slüžbo Ijubljapški škof dr. Jeglič, šteri seje pelao z nami, v stolnoj cerkvi. Daritev je darüvao za pokojne kotrige orlovske organizacije. Cerkev smo napunili mi, Belgijci i Francozi pa nekaj domačij Orlov i Orlic.
Po meši je veliko število Jugoslovanov šlo na pokopališče,.kde počivajo naši jugoslovanski junaki, šteri: so žrtvovali svoje življenje za sloboščino svoje nove domovine. Tü počivajo daleč od nas, a itak v bratskoj zemlji sküpno z češkimi junaki. Jugoslovani smo zapeli nad grobovi .Lepo našo. domovino", štero so Čehi poslüšali z odkritimi glavami. Za zadnji Pozdrav pa smo {zaničali svojim mrtvim bratom trikrat: »Slava!"
Odvečara toga dneva smo Šli ná telovadišče« da bi si ogledali to Veliko reč pa tüdi zdaj so se vršile tű1 mednarodna tekme (verseny) za prvenstvo.
Tü naj bpišem malo telovadišče i vse ka spada sem, ar je tábor v Brni šteo i je tüdi pokazao moč mednarodno Zdrüženih krščanklh telovadnih drüštev,, zato je tomi bilá tüdi primerna cela prireditev. Na velikem poli zvün varaša se je zdigavala mogočna stavba. Tü se je porabilo skoro 2OO vagonov lesa i dva vagona železa. Že od februara Vi922 naprej je delalo tű to stavbo 10 tvrdk i cele dneve pomagale pri deli cele1 čete Orlov i Orlic.
Telovadišče je malo podugovati četvero kot prostor, dugi 700 m i šörek 340 m, pokrivlejo. 4 ogromne tribune, garderobe za 11.000 oseb. Tü je bila tüdi sanitetna baraka i razni šotori, kde se je oddavalo vse, ka si je što želo küpiti, Telovadišče samo je pa tüdi ogromno, dugo je 200 m. i šörko 166 m. Prostora je na njem za nad 5 jezero ljüdi (kda telovadijo). Na tom telovadišči je bio vodovod, telefon, razne restavracije, pisarne, prostori za rastavo obrtnikov. Na sredi tribun na dva kraja pa dva godbena paviljona v polkrogi, za 100 oseb prostora. Vse je bilo napravleno lepo, jako okusno, pri vhodi je kep „Orla“-orjaka, šteri nese orla ptico z razprostrtimi peroti. Za telovadiščem je bilo tüdi kopališče. Mi smo meli samo 10 minut na telovadišče od našega stana.	
V soboto odvečara so se vršile tak mednarodna tekme, pri šteri so zmagali pa Jugoslovani, naši Slovenci. Prvi je bio brat Kermavner iz Ljubljane. Tekmüvali so Jugoslovani, Čehi, Slovaki, Francuzi, Belgijci i Švicati Drügo mesto so dobili Švicári i tretje Belgijci. Že leta 1921 so dobili Slovenci prvo mesto v Strassbourgi. Tak se vidi, ka naša organizacija napredüje v telovadbi. Naši tekmovalci so Priborili prvo mesto Slovencem, pokazali so pred celim svetom ka zamore naš mali slovenski narod pa itak
gospodje v Belgradi zatiravlejo naše drüštvo njoj delajo težkóče, le za Sokole majo miljone, šteri so dozdáj Izda nikaj ne pokazali.
    Za tem se je šlo tüdi zato, štere narodne noše so naj lepše. Prvo mesto so dobile mo-ravske narodne noše, drügo Slovenske. Z velikim zanimanjom so gledali vsi naše Gorenjke, štere so se prilično sükale v prelepoj narodnoj noši.
Tak je potekeo prvi bole Važen den. Te den smo Jugoslovani zmagali. Den je bio lepi, skoro prevroči. Vse je kazale, da bo v nedelo lepo. Bilo je tüdi navdüšenja za drügi den, posebno naši telovadci i vsi vküp smo bili veseli, da smo pali zmagati. Tak smo komaj čakali, da bi-minola ta noč, štera nas loči od toga glavnoga dneva, šteri pokaže pravo moč Orlovstva.
Te večer smo meli tüdi domačo jugoslovensko zabavo. Hrvatje, šterih je bilo dosta, so plesali svoj lepi hrvatski kolo pri glasovih hrvatskih tamburic.
Nedela, glavni den. Veličasten sprevod.
V nedelo smo že stanoli vsi ob 5 vöri. Nihče je ne mogeo spati, nego čakali smo vsi, ka nam prinese te den. Znali smo naprej, da kaj takšega smo ešče ne videli. Sunce je že lepo sijalo. Bilo je vedro. Tak te vremena smo lepšega ne mogli želeti i vsi smo pravili: .Hvala Bogi, da si nam dao tak lepi den".
Na velikanski sprevod smo naravnost bili radovedni, šteri je pa ešče lepši bio kak smo ga mi sami pričakavali. Točno ob 8. vütro se začno gibali sprevod. Vulice, po šterij smo ko-rakali so bile vse pune, Na dva kraja ceste je bilo ljüdi, da bi bilo nemogoče se prerivafi skoz. Okna so bila vsa okrašena, vsa v cvetji 1 vsa puna. Ne sem znao kama bi gledao; na desno eli ná levo eli gor po oknah. Navdüšenje je nepopisno ! špalir, šteroga je držalo ljüdstvo, je bio ogromen. Do 200 jezer ljüdi ga je stvorilo. Zdaj si pa mislimo, kda to vse pozdrávla, naravnost kriči. Pa tüdi mi smo odzdravlaü, tak da je človeki srce celo Iripilo od samoga‘veselja. Najraj bi se razjokao, kajti tak veličasten prizor je bio to,, da si lepšega zamisllti Človek nemre.
Dale
Pošta.
K. Korn. Ljubljana. Resolucije prišle, prido že na vrsto.
Eladó egy még jókarban levő
zongora
MONDA FERENCNÉNÁL DOL. LENDAVÁN.
Odam
posestvo stoječe iz 28 oralov zemlje, 3 orale goric i lepoga loga z zidanov hižov, štalami, z živinov, pohištvom, orodjom (škerjov) i letošnjim povom. Hiša leži frtao vöre od železniške postaje Hrastje-Mota. FRANC ZEMLJIČ, MURŠČAK hš. 33.
Proda se
takoj manjše posestvo na Štajerskom, ¾ ure hoda od postajališča Hrastje-Mota, z dvema želarskima hišama, z živim in mrtvim gospodarskim inventarjem in z večino pohištva —za 4500 dolarjev.— Podrobnosti se izvedo v našem uredništvu.
Pravi amerikanski
Singer-mašini za šivanje
se dobijo za Prekmurje
samo v trgovini
BRATA BRUMEN
MURSKA SOBOTA Cerkvena ulica 192. (poleg birovije),
v Dolnjoj Lendavi
pri
BEDIČ IN KAC Dobijo se tüdi Singer igle, olje, konci, nadomestilni deli itd. (Šivalni stroji za sabole, šujstre i za familije). Odavle se na rate (24 mesecov). Singer šivalni stroji BOURNE & Co. New-York.
Naročte si „Novine!„
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava