Časopis poslovnega sistema Premogovnik Velenje
januar 2001, številka 1, leto XXXV
Lš&miiiAll'
s planom?
Premogovnik Velenje ima sprejet in potrjen količinski del letnega načrta, finančni del bo narejen na osnovi ovrednotene elektroenergetske bilance, ki jo je vlada sprejela 25. januarja.
PO STRANEH
4	Manevrskega prostora je dovolj
6	Kako načrtujemo letošnje delo v
poslovnem sistemu?
10 Ostati največji in postati najboljši
12	Moderna, zmogljiva in varna oprema
13	Varnostni inženirji združeni v zbornico
Časopis poslovnega sistema Premo g ovnik Velenje, januar 2001, št e vitka 1
14
15
16 18
Letošnji delovni načrti hčerinskih podjetij opredeljujejo njihovo delo in poslovanje v prvem letu petletnega obdobja, ki ga obsegajo razvojni načrti. V vseh hčerinskih podjetjih se bodo poskušali uveljaviti z novimi programi na novih tržiščih.
Evropsko priznanje za komuniciranje v Gorenju
Bili smo slišni in vidni
Politika je kot močvirje
Dva koncerta ob prehodu tisočletja
19	Muzej premogovništva Slovenije je dobil prvo nagrado fondacije Ford
20	Spolnost in srce
22	Kam vpisati vašega osmošolca?
Drugi strateški cilj Premogovnika Velenje govori o humanizaciji dela in varnosti zaposlenih. V podjetju izvajamo množico aktivnosti, da bi zmanjšali število in resnost poškodb pri delu, preprečevali nastajanje invalidnosti, zmanjševali odsotnost z dela in finančna sredstva, ki jih porabimo v ta namen.
Izdajatelj
Poslovni sistem Premogovnik Velenje Uredništvo
Glavna in odgovorna urednica: Diana Janežič
Novinarka in lektorica: Dragica Marinšek
Oblikovanje: Ivo Hans Avberšek
V ELES-u se menjava vodstvo, vlada se ukvarja sama s sabo, podzakonski akti Energetskega zakona niso napisani, energetika uradno še ne spada v noben resor, naj pa bi v okolje in prostor, zaloge premoga se kopičijo, v akumulacijskih jezerih je veliko vode. Manevrskega prostora za udejanjanje različnih interesov pri prodaji električne energije je dovolj.
Naslov: Uredništvo Rudarja, Partizanska 78,3320 Velenje, tel. 03/5871-465, int. 18-15, fax. 03/5869-131
Elektronski mediji
darja so vedno odprte za vaše prispevke, pobude in ideje. Uvajamo rubriko, ki bo zaživela le z vašo pomočjo.
Naslovili smo jo “Vprašali ste -poiskali smo odgovor”. V tej rubriki bomo odgovarjali na vprašanja, ki se vam porajajo o aktualnih dogajanjih v podjetju ali v zvezi z njim.
E-mail: Diana .Janezic@rlv. si, Ivo.Avber-sek@rlv.si
Uredniški odbor
Božena Steiner, predsednica, Tatjana Krenker - gospodarsko področje, Marko Mavec - tehnično področje, Bojan Stropnik - razvojno področje, Jože Kožar - sindikat, Pavel Župevc - svet delavcev, Janja Juvan - IP HTZ, Mojca Ževart - ERICo, Metka Druks - Gost, Tone Vetrih - Habit, Slavica Pogorelčnik - Kamnolom Paka, Milena Krofi - PLP, Miro Sitar - Telkom sistemi
Grafična priprava Naš čas, d.o.o. Velenje Tisk Tiskarna Velenje, d. d.
Naklada 4000 izvodov
Mesečnik Rudar prejemajo zaposleni v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje brezplačno. Davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Poštnina plačana pri pošti 3320.
je jutrišnji most.
Ne najdem lepšega stavka za popotnico našemu novemu Rudarju.
Dragi bralci!
Pred vami je popolnoma nova številka Rudarja -časopisa poslovnega sistema Premogovnik Velenje. Prva v novem tisočletju, vsa v barvah in kar kipi od novih rubrik, sporočil, informacij in od našega navdušenja, ko smo jo pripravljali.
Prihajamo med vas, da bi vam povedali, kaj aktualnega, bolj ali manj pomembnega, se dogaja pri nas, da bi izmerili utrip življenja in dela in da bi z zapisom besed iztrgali pozabi dogodke, ki nam trenutno krojijo življenje.
Z našim časopisom želimo pripomoči k uresničevanju poslovnih in strateških ciljev Premogovnika in njegovih hčera.
Obveščali vas bomo o vsem, kar se dogaja okrog nas, v našem delovnem okolju, pa tudi izven njega, in se potrudili soustvarjati takšno organizacijsko klimo, ki bo dajala prostor vrednotam, kot so kakovostno delo, znanje, sodelovanje,	uspešnost,
ustvarjalnost, razvoj.
Resje, tudi doslej smo že pisali o vsem tem. Toda odslej bomo to počeli bolj sistematično, v vsaki številki boste našli ključne rubrike o proizvodnji, poslovanju, kakovosti, razvoju, izobraževanju, zdravju, športnem in kulturnem udejstvovanju, pa še o tem, kaj drugi pišejo o nas.
Za vsem tem stoji nov uredniški odbor, ki ga sestavljamo predstavniki vseh področij Premogovnika: tehničnega Marko Mavec, razvojnega Bojan Stropnik, gospodarskega Tatjana Kren ker in ka-drovsko-splošnega Božena Steiner ter še predsednik sindikata Jože Kožar in predsednik sveta delavcev Pavel Župevc. Hčerinske družbe v uredniškem odboru zastopajo iz HTZ Janja Juvan, Gosta Metka Druks, PLP-ja Milena Krofi, ERICa Mojca Ževart, Habita Tone Vetrih, Kam-
; noloma Paka Slavica Pogorelčnik in Telkom ! sistemov Miro Sitar.
Seveda so v uredniškem odboru tudi tisti, ki zagotavljajo, da beseda ostalih članov “meso postane”. To so Diana Janežič, glavna in odgovorna urednica Rudarja, novinarka Dragica Marinšek, ki je ; sicer v prvi vrsti zadolžena za razglasno postajo, in tehnični urednik Hans Avberšek, ki vsemu napisanemu vdahne podobo. Uredniški odbor se sestane pred izidom vsake številke Rudarja ali bolje rečeno takoj po njenem izidu. Kritično oceni številko, ki je izšla in določi okvirne teme, o katerih bo tekla beseda v naslednji številki.
Naš cilj je celovito obveščanje, pa tudi to, da bi se bolje poznali med seboj, predvsem pa znali ceniti in spoštovati delo in rezultate vseh členov verige, ki ji rečemo POSLOVNI SISTEM.
Brez vašega odziva, dragi bralci, pa ne bomo dosegli nobenega izmed postavljenih ciljev. Časopis je namenjen vam. Zato, verjemite, željno pričakujemo vaše odzive nanj, pohvale, kritike, predloge, pobude...
Vabimo vas, da primete za pero ali sedete za računalnik in postanete naši dopisniki. Če se pri takšnem delu ne počutite najbolj vešči, zavrtite telefon in koga iz uredništva ali izmed članov uredniškega odbora povabite v svojo sredino.
Z veseljem se bomo odzvali. Želimo biti aktualni, zanimivi, pozitivni, kritični in spodbujati k sodelovanju in povezovanju. Z besedo bi radi gradili mostove. Bodite graditelji tudi vi.
Srečno!
Božena Steiner, predsednica uredniškega odbora
Dr. Franc Zerdin o zamenjavah v ELES-u in interesih za prodajo električne energije
Manevrskega prostora je dovolj
Energetika je gospodarsko področje, ki kar prepogosto postreže z velikimi novicami. Odstavitev direktorja ELES-a dr. Iva Baniča je bila le prva v vrsti zamenjav direktorjev, stanje v energetiki pa zato ni nič boljše. Prav nasprotno.
Ob vsem je nemir v podjetja vnesla še novica, da bo energetika spadala v Ministrstvo za okolje in prostor. Neurejene razmere ne otežujejo le vsakdanjega dela in načrtovanja v energetskih podjetjih, ampak puščajo dovolj manevrskega prostora za udejanjanje številnih (privatnih) interesov. Kako se odraža vse našteto v Premogovniku Velenje?
Rudar: “Kako komentirate zadnje kadrovske zamenjave v ELES-u?”
Dr. Zerdin: “Nikoli nisem bil pristaš političnih zamenjav vodstev podjetij. Ko smo pri Združenju za energetiko obravnavali zamenjave direktorjev v ELES-u in se do takšnih zamenjav opredeljevali, smo jih ostro obsodili.
Po mojem prepričanju politika nima mesta v podjetjih. Vsaj strankarska politika ne. V podjetjih, posebej v takšnih, kot je Premogovnik Velenje, imamo veliko dela z oblikovanjem naše poslovne politike, kije vkomponi-rana v poslovno politiko slovenske in evropske energetike, v odpiranje trga, v razvoj, delovna mesta. Mi se nimamo časa ukvarjati in se ne želimo ukvarjati s stvarmi, ki so v interesu političnih strank.
se dogovorili v Združenju za energetiko. Te pogodbe delajo škodo nekaterim slovenskim energetskim podjetjem. Zadnja zamenjava direktorja v ELES-u ni politična. Prepričan sem, da bi bil Vitoslav Turk še danes direktor ELES-a, če se ne bi ugotovile te nepravilnosti.”
Rudar: “Ob dogodkih v zvezi z domnevnim podpisovanjem škodljivih pogodb o prodaji električne energije so prišli na površje različni interesi pri trgovanju z elektriko. Kako komentirate te interese, predvsem zdaj, ko smo tik pred odprtjem slovenskega trga z električno energijo?”
Dr. Žerdin: “Na tem področju danes vlada velika zmeda. Veliko posameznikov in podjetij misli, da je trgovanje z električno energijo in premogom zelo dobičkonosen posel in da ga lahko opravlja vsak. Temu ni tako, čeprav izgleda tako. Tako pa izgleda zato, ker niso izdelani podzakonski akti Energetskega zakona. Ta je bil sprejet pred dvema letoma in v grobem določa pravila igre na tem področju, jih pa ne konkretizira.
To naj bi opravilo 64 podzakonskih aktov, ki bi že morali biti narejeni ali biti v vladni ali parlamentarni proceduri, a še niso. Podzakonski akti bi določali pravila igre s trgovanjem z električno energijo: kdo lahko kaj izvaja, pod kakšnimi pogoji, kakšna dovoljenja mora za to imeti, kakšna pravila morajo veljati, da se zaščiti del
nistrstvo za gospodarske dejavnosti zadolženo za to.
Tudi v ELES-u se to, kar se je, ne bi zgodilo, če bi bila zakonodaja opredeljena in izdelana.”
Rudar: “Kako bi po vašem mnenju moralo biti urejeno trgovanje z elektriko - kdo naj bi ga opravljal in kako mora biti to sistemsko rešeno?”
Dr. Zerdin: “Nikjer na svetu ne trgujejo z električno energijo takšni sistemski operaterji, kot je ELES. ELES ima svojo vlogo opredeljeno z Energetskim zakonom; nanaša se na prenos električne energije, na vzpostavljanje sistema... S trgovino z električno energijo pa se ukvarjajo trgovci, podjetja, ki za to dobijo koncesijo. Tudi ELES lahko ustanovi podjetje, ki se bo s trgovino ukvarjalo, vendar pod določenimi pogoji.”
Rudar: “Kako je dogajanje v ELES-u vplivalo in zdaj vpliva na poslovanje Premogovnika Velenje?”
Dr. Zerdin: “Iz dnevnih biltenov ELES-a je razvidno, da ELES dnevno še vedno uvaža 2.880 MWh električne energije od Enrona in do 100 MWh energije iz Avstrije (pogovor z direktorjem je bil opravljen 23. januarja, op.p.). Ta uvoz se nanaša na te škodljive pogodbe, ki so bile sklenjene in jih nista odobrila nadzorni svet ELES-a in vlada.”
Rudar: “Torej te pogodbe niso prekinjene?”
Dr. Zerdin: “Teh pogodb v tem trenutku ni mogoče prekiniti, ker so meddržavne dolgoročne pogodbe. Pogodba z Avstrijci je sklenjena za štiri mesece, pogodba z Enronom pa za
Zakaj je do zadnje zamenjave	domače proizvodnje... Ker se
prišlo v ELES-u, vemo. Bile so	IVI0je mnenje	je lani vlada skoraj celo leto
sklenjene pogodbe, ki niso	je Še vedno,	ukvarjala sama s seboj, teh
bile dogovorjene oziroma niso	da energetika	podzakonskih aktov nihče ni
bile realizirane tako, kot smo	spada V	izdelal, čeprav je bilo Mi-
gospodarsko
rudar 4	ministrstvo.
celo leto in v drugi polovici leta naj bi bila količina uvožene električne energije v Slovenijo celo večja, kot je sedaj. Pogodb ni preprosto razveljaviti; razveljavi jih lahko le vlada ob soglasju obeh strani, kar terja čas in podrobne analize.”
Rudar: “Če se vrneva na posledice za Premogovnik Velenje...”
Dr. Žerdin: “Zelo težko ocenjujem, ali je trgovanje z električno energijo od septembra do konca leta bilo povezano tudi s pogodbami o uvozu ali je bilo povezano z vremenskimi razmerami v tem času. Vem pa, da je bilo v septembru še 200 GWh nadplanske proizvodnje električne energije v TE Šoštanj, na koncu leta pa je bilo 130 GWh primanjkljaja. Torej v času, ko je bil direktor ELES-a Turk, ni bilo pridobljenih 330 GWh energije, kar je dobra mesečna proizvodnja v TE Šoštanj. Kaj seje dogajalo, bodo pokazale analize.
Kar seje dogajalo do 15. januarja, ko je TE Šoštanj znova začela obratovati z večjo močjo, pa ima za posledico težave v tekoči likvidnosti podjetja. Najemati moramo kredite za plače, za plačila dobaviteljem. Vendar menim, da če bo bilanca letošnjega leta realizirana, kot je zastavljena, potem ni potrebno, da bi imel za to Premogovnik Velenje poslovne težave.”
Rudar: “Kdaj bosta sprejeta letošnja elektroenergetska bilanca in nato delovni načrt Premogovnika Velenje?”
Dr. Žerdin: “Količinsko elektroenergetsko bilanco je sprejelo Združenje za energetiko novembra lani. Vlada naj bi jo potrdila 25. januarja letos. Po tem predlogu naj bi TE Šoštanj letos pridobila 3.100 GWh električne energije, kar pomeni, da so bila predvidevanja v Premogovniku Velenje v zvezi s količino potrebnega premoga prava. Tehnični del delovnega načrta je bil korektno pripravljen, obravnavan in sprejet na nadzornem svetu Premogovnika Velenje konec leta 2000.
To konkretno pomeni, da veljajo delovni koledar, ki so ga zaposleni dobili, začrtana odkopna fronta in investicijska politika. Na vrsto mora priti še ovrednotena bilanca, torej njen finančni del. S tem nas čaka več dela, a menim, da bi naj bila bilanca v naslednjih tednih urejena.
Sprejeta naj bi bila tudi ureditev, da bomo letos še vedno imeli ovrednoteno elektroenergetsko bilanco za vsa podjetja, ne glede na
to, da je bilo predvideno 15. aprila letos odpiranje notranjega trga z električno energijo. Tega preprosto še ne bo mogoče narediti, ker podzakonskih aktov ni in sistemsko stvari niso urejene. Pomemben pa je 1. januar 2003, ko naj bi odprli evropski energetski trg; do takrat pa mora biti vse pripravljeno.”
Rudar: “Kako komentirate predlog umestitve energetike v Ministrstvo za okolje in prostor?”
Dr. Žerdin: “Najprej bi rekel, da vodilnih ljudi ali strokovnjakov v energetskem sektorju - ne v podjetjih, ustanovah, znanstvenih ustanovah -dosedaj še nihče ni vprašal, kaj o takšnem predlogu menimo. Meni se zdi takšna poteza nekorektna. Če kdo, potem bi tudi energetski sektor lahko in moral povedati svoje mnenje, pomisleke, ideje.
Drugič, samo Danska v Evropi ima energetiko v okviru Ministrstva za okolje in prostor. Druge države tega nimajo, predvsem zato, ker prihaja med okoljem in prostorom in energetiko do veliko konfliktnih situacij. Obe področji pač vsako s svojega vidika pristopata do okolja in prostora.
Zelo spoštujem delo in znanje ministra Janeza Kopača, vendar se mi zdi, da bo imel zelo težko delo, če bo pokrival obe področji v enem ministrstvu. Na več mestih sem že predlagal, da preden pride do dokončne odločitve glede umestitve energetike v ta resor, predlog še enkrat pretehtamo. Moje mnenje je še vedno, da energetika spada v gospodarsko ministrstvo.”
Rudar: “Stvar je toliko slabša še zato, ker trenutno energetika ni nikjer in nimate sobesednikov!”
Dr. Žerdin: “Kakorkoli bo ta zadeva rešena, do rešitve mora priti čimprej. Stanje v energetskem gospodarstvu je kritično. Država že predolgo ne odigrava svoje vloge lastnika podjetij in sprejetih ni nobenih odločitev. Vsi problemi ostajajo odprti ali se rešujejo na zelo hiter način, posledice so pa zelo slabe in jih lahko dnevno v medijih zasledujemo.”
Rudar: “V našem podjetju se širijo govorice, da bi se naj vaš mandat iztekel pred uradnim iztekom in da bi vas naj nekdo poskušal odstaviti. Od kod te govorice?”
Dr. Žerdin: “Govorice sem slišal tudi jaz. Moram reči, da so tokrat celo močnejše od tistih, ki so v preteklosti že večkrat bile. Kdo jih lan-sira, je vprašanje. Lahko se
Veliko
posameznikov in podjetij misli, da je trgovanje z električno energijo in premogom zelo dobičkonosen posel in da ga lahko opravlja vsak.
Obisk ministra za okolje in prostor
24. januarja je Premogovnik Velenje obiskal dr. Janez Kopač, minister za okolje in prostor. Direktor Premogovnika dr. Franc Žerdin je ministru predstavil podjetje, njegove strateške cilje in poslovanje. Opozoril je na probleme, ki jih energetiki povzroča resorska neopredeljenost, saj podjetja v vladi nimajo sogovornika. Odmika se tudi rok, ki ga je energetski zakon postavil za odprtje notranjega trga z električno energijo. Zato bo vlada morala še za letos, ali vsaj za nekaj mesecev, sprejeti količinsko elektroenergetsko bilanco in jo ovrednotiti.
Dr. Žerdin je omenil, da takšno stanje vpliva na stabilnost prodaje električne energije. Dlje kot bo takšna situacija trajala, večja bo škoda. Opozoril je tudi, da sta energetika ter področje okolja in prostora glede na naravo močno konfliktni dejavnosti in da v Evropi takšna združitev ni običajna. Minister je soglašal, da seje treba v vladi o teh dilemah čimprej dogovoriti, da so nekateri roki že postavljeni in da aktivnosti v zvezi s sprejemanjem količinske bilance potekajo.
Beseda je tekla še o organiziranosti slovenskih proizvodnih energetskih podjetij, o privatizaciji sektorja energetike in o problemu nasedlih investicij. Minister je poudaril, da bodo pri odločanju o teh problemih koristne tudi izkušnje drugih držav.
pa govorice rodijo na podlagi dogodkov, ki jih vsak dan spremljamo. Gre za zelo različne interese v energetiki na eni strani. Gre tudi za to, da je sedanje vodstvo Premogovnika Velenje, ki deluje že deset let, enotno glede razvoja Premogovnika Velenje in TE Šoštanj oziroma energetike v Šaleški dolini.
To vodstvo ne dovoljuje uvoza premoga v Šoštanj in ni pristaš, da bi podjetja ali posamezniki iz Šaleške doline trgovali z električno energijo, ker gre takšna trgovina v škodo poslovnih rezultatov Premogovnika in TE. In s tem tudi v škodo razvoja Šaleške doline. Na to ne bomo pristajali, vsaj v mandatu, ki ga trenutno še imamo. Kako se zamenja vodstvo takšnega podjetja, kot je naše, jasno piše v statutu, vedo delničarji. Ve se, kdo lahko menjavo izvede.
Če pa pride do politične menjave, potem mora biti zamenjava argumentirana. Ker imam veliko stikov z vlado, tudi s strankami, lahko rečem, da takšnih argumentov nisem zasledil. Mislim, da takšne govorice podjetju in posameznikom prav gotovo ne koristijo.”
Diana Janežič
Kako načrtujemo letošnje delo v poslovnem sistemu?
Preden bodo znani poslovni rezultati posameznih podjetij v poslovnem sistemu za leto 2000, so že znana izhodišča za delo v letu 2001 ali pa so plani za delo celo že sprejeti. To vsekakor ne velja za Premogovnik Velenje, kjer so postavljena zgolj izhodišča za tehnični del plana.
Kako bo delo v letu 2001 v Premogovniku začrtala vlada, bomo šele izvedeli.
Količina potrebnega premoga določena
Osnutek načrta Premogovnika Velenje je nastal na osnovi predpostavk vodstva podjetja in na osnovi bilance, ki sta jo sprejela Združenje za energetiko, to so direktorji podjetij v elektroenergetskem sistemu, in Eles. Konec leta 2000 je tak načrt potrdil tudi nadzorni svet Premogovnika Velenje.
Načrt predvideva, da bomo v Premogovniku letos odkopali 3,850 milijona ton premoga s povprečno kurilno vrednostjo 9.800 KJ/kg. Načrtovano količino premoga naj bi odkopali v 226 delovnih dneh,
ob tem pa delovni koledar predvideva tudi precej kolektivnih dopustov in pet 80-odstotnih dnin. V TE Šoštanj naj bi prodali ustrezno količino premoga za pridobitev 3100 GWh električne energije, okoli 150.000 ton premoga za proizvodnjo toplotne energije in okoli 30.000 ton premoga za široko potrošnjo.
Celo leto naj bi obratovali trije odkopi, po eden v Jami Škale, v Jami Pesje in v južnem krilu. Izdelali naj bi okoli 10 km novih jamskih objektov, 600 metrov več pa naj bi jih likvidirali; tako bi se obseg jame zmanjšal na 66.700 metrov prog.
Načrt investicij v letu 2001, ki ga sestavlja tudi prednostni vrstni red investicij, predvideva okoli 4 milijarde SIT novih vlaganj, od tega okoli 800 milijonov SIT v jamske gradbene objekte, 350 milijonov SIT v zunanje gradbene objekte, drugo pa v opremo.
Vsa druga izhodišča, predvsem po kakšni ceni bomo premog prodajali, da bomo lahko načrtovali finančno poslovanje Premogovnika Velenje, bomo dobili šele z ovrednoteno elektroenergetsko bilanco za leto 2001. Več o tem bomo zapisali v februarski številki Rudarja.
PROIZVODNJA JANUAR - DECEMBER 2000
OBRAT	PROIZVODNJA			+ VIŠEK	- PRIMANJ.		ODSTOTEK		DOSEŽEN POVPREČEK
	osn. nač.	mes. nač.	doseženo	na osn. nač.	na mes. nač.	na osn. nač.	na mes. nač.	
PRELOGE	1.292.240	1.324.300	1.245.200	-47.040	-79.100	96,36	94,03	5.438
PESJE - ŠKALE	2.408.480	2.459.100	2.332.840	-75.640	-126.260	96,86	94,87	10.187
PRIPRAVE	149.280	173.600	164.960	15.680	-8.640	110,50	95,02	720
PREMOGOVNIK	3.850.000	3.957.000	3.743.000	-107.000		-214.000	97,22	94,59	16.345	
Z novimi programi na nova tržišča
Na zadnji strateški konferenci v Fiesi konec novembra so direktorji hčerinskih podjetij predstavili petletne razvojne načrte svojih podjetij. Po metodologiji teh načrtov so nastali tudi letni načrti, to pomeni, da je v njih natančno opredeljeno, koliko prihodka bodo pridobili s prodajo svojih izdelkov in storitev za posamezne naročnike oziroma trge.
telkommm
■■sistemi m
O0OBOOB
Po besedah Slavka Ževarta, direktorja, naj bi v Telkom sistemih letos pridobili 74 milijonov SIT prihodka, in sicer v šestih storitvenih in proizvodnih programih, Slavko Ževart pri tem pa ustvarili tudi okoli 3 milijone SIT dobička.
Največ prihodka - 30 mio SIT - naj bi pridobili z vzdrževanjem telefonskih naprav, z izdelavo telefonskih instalacij 18 mio SIT, s posredovanjem telefonskih zvez 13 mio SIT, s svetovanjem in prodajo 10 mio SIT, z montažo hišnih central skoraj 2 mio SIT, z novim programom “računalniško podprto telefoniranje in IT tehnologija”, ki ga bodo začeli uvajati letos, pa naj bi zaslužili skoraj milijon SIT
Od slednjega programa pričakujejo v prihodnjih letih vedno več prihodka. Za njegovo izvajanje naj bi zaposlili tudi inženirja telekomunikacij. Sicer v letu 2001 novih zaposlitev ne načrtujejo, bodo pa tudi letos v sodelovanju z dobavitelji telefonskih central poskrbeli, da se bodo vzdrževalci in serviserji seznanili z novostmi v tehnologiji.
V strukturi prihodka naj bi 60 odstotkov poslov opravili za članice poslovnega sistema, kar je manj kot v letu 2000, zato pa povečujejo deleže poslovanja z ustanovami, velikimi in srednjimi podjetji, manjšimi podjetji in fizičnimi osebami. Svojo dejavnost
Letos bo TELKOM začel uvajati "računalniško podprto telefoniranje in IT tehnologijo".
tudi načrtujejo širiti izven Šaleške doline v Savinjsko dolino in na Koroško.
V Telkom sistemih bodo imeli tudi v letu 2001 40-urni tedenski delovni koledar in bodo delali vse delovne dneve v tednu v dveh izmenah.
Ob vikendih, praznikih in v tretji izmeni pa bo, tako kot že dose-daj, vzpostavljanje zvez preklopljeno na tako imenovani nočni spoj pri glavnem vratarju v Pre-
logah.
<o
. d o o
Delovni načrt invalidskega podjetja HTZ za
leto 2001 predvideva, da bodo Franc Druks s prodajo
izdelkov in opravljanjem storitev pridobili 4,5 milijarde SIT prihodka. Od tega bo dobrih 78 odstotkov prihodka s posli za Premogovnik Velenje, 11 odstotkov za druga tržišča, dobrih 8 odstotkov prihodka bodo predstavljala odstopljena sredstva invalidskemu podjetju, dober odstotek pa bodo subvencije, ki jih pridobijo iz naslova invalidskega podjetja.
“Pomemben premik naj bi letos v primerjavi z letom 2000 naredili pri prodaji na zunanjih tržiščih, “je povedal direktor Franc Druks. “Lani smo na teh trgih zaslužili okoli 270 milijonov SIT, letos pa načrtujemo, da bomo to prodajo podvojili.”
V IP HTZ predstavljajo prodajni programi s področja remontov,
Lani so v HTZ na zunanjih trgih zaslužili 270 mio SIT, letos naj bi ta zaslužek podvojili.
proizvodnje, vzdrževanja in servisiranja elektro in strojne opreme dobro polovico vseh dejavnosti in prihodka podjetja ter zaposlujejo tudi polovico vseh delavcev. Drugo slabo polovico prihodkov pa naj bi pridobili pri proizvodnji gradbenih in sanacijskih materialov, osebnih zaščitnih sredstev, vzdrževanju gradbenih objektov in komunalne infrastrukture, varovanju objektov, grafičnem oblikovanju in fotokopiranju ter s storitvami kopalnic, pralnic in garderob.
Kot že rečeno, bodo dobre tri četrtine naštetih poslov opravili za Premogovnik Velenje, na drugih trgih pa naj bi največ, skoraj 200 mio SIT, pridobili s prodajo gradbenih in sanacijskih materialov (mokrih in suhih betonskih mešanic) in 162 mio SIT prihodka z remonti, vzdrževanjem in servisiranjem strojne opreme. Z ostalimi naštetimi storitvami pridobijo na drugih trgih znatno manjši prihodek -med 5 in 40 milijoni SIT a so zanje prav tako pomembne in vanje vlagajo veliko naporov.
Med odhodki bodo stroški dela dobrih 46 odstotkov, stroški materiala bodo dosegli skoraj 30 odstotkov, stroški storitev dobrih 14 odstotkov in amortizacija 9 odstotkov. Ob tem v IP HTZ načrtujejo ob koncu leta 70 milijonov SIT dobička.
V IP HTZ bodo letos imeli povprečno 770 zaposlenih in polovica teh bo invalidov. Kadrovsko se bodo okrepili z visoko izobraženimi delavci pri trženju, razvoju in konstruiranju. Težišče vlaganj v kadre pa bo usmerjeno v njihovo usposabljanje in izobraževanje, s
čemer si tudi povečujejo konkurenčne prednosti na trgu.
Za posodobitev proizvodnih zmogljivosti ali nakup nove opreme bodo namenili kar okoli 800 milijonov SIT. Med razlogi za to direktor navaja: “V zadnjih letih se je v opremo sorazmerno malo vlagalo in zdaj moramo proizvodnjo tehnološko posodobiti. Poleg tega pa želimo izboljševati delovne razmere in s tem preprečevati možnosti za nastajanje novih delovnih invalidov, ob tem pa, seveda, tudi zmanjševati proizvodne stroške in povečevati konkurenčnost. Investicijska sredstva bodo v glavnem namenjena posodobitvi obrata za predelavo pepela ter strojnega remonta in vzdrževanja, predvsem transportne opreme (viličarji, nakladalci), linije za vzdrževanje in obnavljanje ločnega podporja in obdelovalnih strojev za jekla.”
Glavne dejavnosti podjetja GOST so gostinska in turistična terMartin Steiner organizacija prireditev. Z opravljanjem storitev v teh dejavnostih v letu 2001 naj bi 143 zaposlenih pridobilo 1,3 milijarde SIT prihodka.
Da bi dosegli takšen prihodek in ob tem ustvarili dobrih 35 milijonov SIT dobička, bodo morali prodajo realno povečati za 2 odstotka. Vendar v GO-ST-u ugotavljajo, da kupna moč prebivalstva pada, kar se, seveda, odraža v manjšem obisku gostinskih lokalov oziroma manjših izdatkih za hrano in pijačo v lokalih. Ugotavljajo tudi manjše prihodke od malic v okviru organizirane družbene prehrane, ki jo nudijo predvsem za zaposlene v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje ter dijakom in zaposlenim v Šolskem centru Velenje. Poleg tega je konkurenca med ponudniki gostinskih storitev velika, med njimi pa je kar nekaj tudi nelojalne.
V TRC Jezero je še veliko neizrabljenih možnosti, potrebne pa bodo povezave s strateškimi partnerji.
Zato bodo po besedah direktorja GO-ST-a Martina Steinerja morali vsi zaposleni v podjetju vložiti več truda in dela za privabitev gostov v svoje lokale in njihovo zadovoljstvo s storitvami, vodstvo podjetja pa poskrbeti za nekaj organizacijskih sprememb in poiskati strateške partnerje za nekatere programe. Slednje se predvsem nanaša na TRC Jezero, kjer je še veliko neizkoriščenih možnosti.
Načrtujejo, da bo GOST letos v celoti prevzel kuhinjo v Domu učencev skupaj z zaposlenimi ter začel opravljati celotne gostinske in prireditvene dejavnosti za potrebe Šolskega centra Velenje.
Turistično agencijo nameravajo preseliti s Kersnikove ceste v središče Velenja, v stekleni paviljon na Cankarjevi ulici. Ukinili bodo pralnico belega perila na Kersnikovi cesti in jo vključili v IP HTZ, ki že ima pralnice v Prelogah. Storitve te pralnice bodo ponudili na trgu. Med investicijami bodo uredili letni vrt pred Restavracijo Klub in tako dokončali obnovo lokala, ki so jo začeli leta 1999, nanovo opremili kuhinjo v Šolskem centru Velenje ter kupili večji prostor za gostinski lokal v Nakupovalnem centru Velenje.
ga-
“Seveda bo za naše podjetje tudi letos pomembno, koliko izdelkov bomo prodali v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje, saj načrtujemo, da bo ta delež še okoli 60 odstotkov, sicer pa bomo vsakega kupca obravnavali enakovredno,” je dejal direktor PLP Mirko Zager.
V letu 2001 bodo izdelke iz iglavcev prodajali kupcu v Sloveniji, precej pa
Letos bodo začeli z novim programom, in sicer lepljenih bukovih elementov za izdelavo smuči v Elanu.
jih bodo prek Luke Koper izvozili. Načrtujejo, da bodo v enakem obsegu kot v prejšnjih dveh letih prodali biomase (sekanci, drva, žagovina) ter izvozili hrastovih elementov, in sicer v Italijo in Nemčijo za pohištveno industrijo.
Letos bodo začeli z novim programom, in sicer lepljenih bukovih elementov za izdelavo smuči v Elanu.
Dogovori z Elanom še tečejo in v začetku aprila naj bi začeli s proizvodnjo. Načrtujejo, da bodo omenjeni program ponudili še drugim kupcem in tako v polni meri izrabili zmogljivosti proizvodne linije. Prve razgovore so že opravili in nadejajo se, da bodo uspešni.
Z uvedbo novega programa in s preusmerjanjem proizvodnih zmogljivosti za druge kupce se bodo morali tudi kadrovsko okrepiti. Letos načrtujejo, da bodo v drugi polovici leta zaposlili okoli 10 novih delavcev. Sicer pa zaposleni v PLP sledijo novostim v svoji panogi in redno pridobivajo nova znanja na različnih seminarjih, tečajih in s strokovno literaturo, podjetje pa vsako leto podeli tudi nekaj štipendij.
Z naštetimi programi naj bi v PLP pridobili 741 milijonov SIT prihodka, kar je precej več kot lani. Med odhodki predstavljajo naj večjo postavko surovine, storitve vzdrževanja in stroški dela. V nov program bodo vložili med 30 in 40 milijonov SIT za nabavo strojev in ureditev delovnih prostorov.
Leto 2000 je bilo za PLP prelomno, saj so se potrebe po njihovih izdelkih v Premogovniku Velenje zelo zmanjšale, letos pa se odločneje podajajo na druge trge. Zaradi tega in zaradi večje investicije v nov program letos ne načrtujejo dobička, temveč bodo zadovoljni, če bodo zmogli porabiti le toliko, kot bodo ustvarili.
mm
pIp
Lesni Industrije d.o.o.
Tudi v PLP, lesni industriji, so svoje prihodke v letu 2001 opredelili po proizvodnih programih, za razliko od prejšnjih let, ko so prihodek delili na dva izvora: od poslov za Premogovnik Velenje in izven nje-
Mirko Zager
rJ
-V.
Upravni odbor ERICa je 16. januarja potrdil njegov letni delovni načrt. V tem načrtu je predvideno, da bo letošnja realizacija 350 milijonov SIT, kar je okoli 4 odstotke več, kot so je dosegli v letu 2000.
V letnem načrtu je zaznati trend, ki so si ga zastavili tudi v petletnem razvojnem načrtu, to je upadanje deleža poslov za TE Šoštanj in Premogovnik Velenje. “Ob tem je treba poudariti,” je dejal direktor ERICa mag. Franc Avberšek, ”da smo s posli še vedno precej odvisni od teh dveh podjetij; okoli 45 odstotkov vseh poslov opravimo za TE Šoštanj in okoli 23 odstotkov za Premogovnik Velenje. Računamo, da bomo vsako leto preostali dvajsetodstotni delež, ki ga zdaj opravimo za druge naročnike, povečevali.”
storitve za vse omenjene oddelke, a ne nastopa na trgu samostojno.
Večjih investicij v ERICu v letu 2001 ne načrtujejo, saj bodo obdobje hitre rasti inštituta v preteklih letih umirili in stabilizirali. Poravnali bodo obveznosti za že nabavljeno opremo, a še vložili okoli 25 mag. Franc Avberšek milijonov SIT V novo opremo.
Pri tem bo imela prednost oprema za spremljanje plinov, saj ocenjujejo, da je to perspektivno področje zaradi izvajanja monitorin-gov v številnih podjetjih, ki se pripravljajo na izdelavo ocene o varnosti delovnih mest. Nekaj sredstev bodo vložili tudi v izgradnjo in posodobitev informacijskega sistema.
Med pomembnimi postavkami letošnjega delovnega načrta ERICa je tudi blizu 9 milijonov SIT, ki jih bodo namenili za kakovost svojega dela - na eni strani za obvladovanje kakovosti dela po standardu ISO 9001, ki ga imajo in želijo obdržati, in na drugi strani za pridobitev certifikata EN 40001 za laboratorije, ki naj bi ga pridobili letos.
V Kamnolomu Paka naj bi bili letos proizvodnja in prodaja peskov enaki kot lani, to je 300.000 ton.
bljanje rudarjev in rudarskih tehnikov. Še vedno bodo nudili tudi storitve ru-darsko-zemeljskih del, nanovo pa se bodo začeli ukvarjati z reciklažo gradbenega materiala in kupcem ponudili suhe apneno-cementne mešanice v prevoznih kontejnerjih po vzoru sodobnih podjetij za izdelavo gradbenih materialov.
Po besedah direktorja Branka Poharja naj bi bila proizvodnja in prodaja peskov enaki kot lani, to je 300.000 ton, od tega bo rovnega peska manj kot 10 odstotkov.
Načrtujejo, da bodo reciklirali 3.000 ton gradbenih odpadkov in prodali 100 ton suhih betonskih mešanic v silosih. Izdelali naj bi 100 metrov opornih zidov, sanirali 5 zemeljskih plazov in izdelali 50 metrov podzemnih objektov (kleti...). Njihovi največji kupci, ki kupijo dobro polovico peskov, so IP HTZ, Kograd Igem in Ingrad Celje.
V	ERICu se bodo tudi letos prijavljali na razpise ministrstev za znanost in tehnologijo, okolje in prostor, za zdravstvo ter za gospodarske dejavnosti in načrtujejo, da bodo s tem pridobili okoli 30 milijonov SIT. Partner v poslih je tudi Zavod za zaposlovanje, ki financira tradicionalni ERICov raziskovalni tabor in prispeva enega ali dva delavca v okviru javnih del.
S sodelovanjem s Komunalnim podjetjem Velenje in komunalnimi podjetji v sosednjih občinah naj bi zaslužili okoli 11 milijonov SIT, veliko poslov pa opravijo tudi za različna energetska podjetja in občine.
V	ERICu na trgu nastopajo trije oddelki: za raziskovalno dejavnost, za tehnološke storitve in svetovanje ter za izobraževanje in prenos znanja. Največji je oddelek za tehnološke storitve in svetovanje, ki naj bi prinesel skoraj 200 milijonov SIT realizacije, 100 milijonov SIT pa bo s svojim delom prispeval oddelek za raziskovalno dejavnost. Največji delež med oddelki pa predstavlja laboratorij, ki opravlja
ERIC0 okoli 45 odstotkov vseh poslov opravi za TE Šoštanj in okoli 23 odstotkov za Premogovnik Velenje.
Med odhodki predstavljajo največji delež stroški dela, dobrih 50 odstotkov, v približno enakih odstotkih pa amortizacija, materialni stroški in storitve. Letos načrtujejo nekoliko povečati delež storitev, saj ne predvidevajo zaposlovanja, temveč oddajo nekaterih del podizvajalcem. Veliko pozornost in tudi sredstva bodo namenjali izobraževanju zaposlenih, tako sprotnemu kot dodiplomskemu in podiplomskemu študiju.
Načrtujejo, da bodo poslovno leto 2001 zaključili z dobičkom. Prepričani so, da dobro poslujejo tudi zaradi sodelovanja s Premogovnikom Velenje in TE Šoštanj ter daje ERICo naložba tudi za ti dve podjetji.
Prepričani so, da svoje delo opravljajo kakovostno in želijo to potrditi tudi s pridobitvijo certifikata kakovosti ISO 9000 v aprilu letos. Še letos pa se nameravajo lotiti tudi aktivnosti za pridobitev okoljevarstvenega certifikata ISO 14001, kar bo glede na dejavnost, ki jo izvajajo, velik izziv za ta 18-članski kolektiv.
Nameravajo se kadrovsko okrepiti, in sicer s šoferjem strojnikom in delavcem gradbene stroke, za vse zaposlene pa bodo še bolj kot dosedaj v sodelovanju s službo izobraževanja v Premogovniku Velenje skrbeli pri širjenju znanja.
V letu 2001 naj bi pridobili 250 mio SIT prihodka, od tega ga bodo okoli 50 mio SIT namenili med drugim za nabavo novega osebnega terenskega avtomobila, mini nakladača s priključki, mini tovorne prikolice, izdelavo in ureditev reciklir-ne postaje in silosov za suhe betonske mešanice ter za lahke transportne trakove za delo v kamnolomu in na terenu. Načrtujejo tudi širitev kamnoloma, za kar bodo morali dokupiti zemljišče.
Diana Janežič
KAMNOLOM fMAdo.0.
V Kamnolomu Paka
bodo tudi letos opravljali dve dejavnosti, ki sta njihovi osnovni in ju izvajajo že več let: pridobivali in prodajali bodo vse vrste peskov ter skrbeli za poklicno usposa-
Branko Pohar
Ostati največji in postati najboljši
Habit želi postati največji in najboljši ponudnik storitev posredovanja v prometu z nepremičninami v Saleško-savinjski in Koroški regiji.
Podjetje Habit je podjetje za upravljanje s stanovanji. Med svojimi dejavnostmi pa ima zapisano še upravljanje poslovnih objektov, posredovanje v prometu z nepremičninami, posredovanje pri najemu kapacitet, cenitev nepremičnin, posredovanje in prodajo storitev. Podjetje želi poslovati po načelih poštenosti, vestnosti, strokovnosti in spoštovanju dobrih poslovnih običajev.
Postati želijo največji in najboljši ponudnik storitev posredovanja v prometu z nepremičninami v Saleško-savinjski in Koroški regiji. Njihovo delo in načrte so predstavili inž. gradbeništva Franc Slatinšek, direktor podjetja Habit, inž. gradbeništva Tone Vetrih, tehnični vodja podjetja, in ekonomistka Štefka Laznik-Sirše, vodja finančno-računovodske službe.
Rudar: “Predstavite, prosim, dejavnost podjetja Habit!”
Slatinšek: “Podjetje Habit je hčera Premogovnika Velenje, je v njegovi stoodstotni lasti in je sestavni del poslovnega sistema Premogovnik Velenje. Habit je bil ustanovljen leta 1991 na osnovi stanovanjskega zakona, ki je privatiziral stanovanja. Naša glavna dejavnostjo upravljanje z nepremičninami. Upravljamo v glavnem z večstanovanjskimi hišami in s poslovnimi objekti.
Pri tem je naš cilj, da ostanemo največji in postanemo najboljši upravnik v svojem okolju. Sprejeli smo načela poslovanja pri upravljanju z nepremičninami, kjer so naše stranke stanovalci, ki so lahko lastniki ali najemniki. Takole smo zapisali! Politika kakovosti podjetja Habit temelji na vestnosti, strokovnosti in spoštovanju dobrih poslovnih običajev. Cim bolj
hočemo ugoditi strankam, vendar pa tudi inšpekcijam in predpisom. Hočemo biti najboljši upravnik v svojem okolju.
Delujemo tako, da v dogovoru s strankami v stanovanjskih blokih ali v poslovnih objektih čim prej realiziramo neko delo. Dela izvajamo s kooperanti in razvito imamo javnost dela do naših strank. Tako lahko vsaka stranka pri nas ugotovi, kako kakšen strošek nastane, kdo in kdaj ga je povzročil in koliko mora sama prispevati pri njegovem plačilu. Stranke o pomembnih stvareh v zvezi z upravljanjem obveščamo s cirkularnimi pismi. Delamo v skladu z zakonskimi normami, tehničnimi in fi- —_ —	- m
nančnimi predpisi.	|**~|	|*"^1
Naša druga dejavnost je gospodarjenje s stanovanji, ki so v lasti Premogovnika Velenje. Teh stanovanj je okrog 700. Gospodarimo tudi s samskim domom, kije v lasti Premogovnika in v katerem je 55 sob. Nadalje urejujemo najemna razmerja za Premogovnik. Skrbimo tudi za obročna odplačila stanovanj, prodanih po stanovanjskem zakonu, in mesečno tako pošljemo še 1.700 položnic.
Lani smo začeli tudi s prometom z nepremičninami in v ta namen z dodatnim izobraževanjem zaposlenih, z oglaševanjem. Pridobili smo tudi listino, s katero nam Informacijska borza nepremičnin Ljubljana priznava usposobljenost za promet z nepremičninami. Letos naj bi ta dejavnost zaživela v polnem razmahu.”
Rudar: “Kako posluje podjetje Habit?”
Štefka Laznik-Sirše: “Podjetje Habit posluje v tujem imenu in za tuj račun. To pomeni, da stroške, ki se nanašajo na skupne prostore, dele in naprave, za katere Habit skrbi, prerazdeljuje-mo. Tudi metodologija v skladu s stanovanjskim zakonom predpisuje, kaj mora upravnik delati v posameznem stanovanjskem bloku oziroma poslovnem objektu. Za naše naloge zaračunamo provizijo, ki jo imenujemo stroški upravljanja. Tudi višina teh stroškov je pravzaprav zakonsko določena, glede na konkurenco pa jo po potrebi tudi znižujemo.
Uvedba DDV v letu 1999 je povzročila, da obračunavamo dejanske stroške. To pomeni, da vse stroške, ki v določenem mesecu nastanejo, zbiramo in jih potem v prihodnjem mesecu na položnici ali fakturi zaračunamo. Torej te stroške zaračunamo za nazaj. Stroške upravljanja, najemnino, vzdrževalnino za kabelsko televizijo pa v skladu z zakonodajo zaračunavamo za tekoči mesec.
Naš prihodek predstavljajo torej stroški upravljanja, naši stroški pa morajo biti manjši od teh stroškov. Že od leta 1991 naše poslovanje nikoli ni bilo
V pogovoru so sodelovali (od leve): Tone Vetrih, Franc Slatinšek, Štefka Laznik-Sirše.
negativno in dobiček načrtujemo tudi vnaprej.
Naše poslovanje ima posebnosti, kot so veliko število klientov, zelo razdrobljeno poslovanje, veliko podatkov in tudi veliko tveganja pri izterjavi plačil. Izterjava prek sodišča včasih traja tudi do pet let. Z izterjavami imamo veliko dela in stroškov.
Ne moremo sami izbirati svojih strank, saj v stanovanjskih blokih živijo različni ljudje, mi pa smo upravnik celega bloka. Neplačnika z opominom opozorimo že po prvem mesecu neplačila položnice, potem pošljemo še en opomin in če položnic še vedno ne plača, se glede na vrednost dolga odločimo, kdaj bomo dali predlog za izvršbo na sodišče. Najkasneje v enem letu se gotovo odločimo za izterjavo prek sodišča in potem o vsem odloči sodišče.
Prihodek Habita v 82 odstotkih ustvarjamo na tržišču, približno 18 odstotkov pa znotraj poslovnega sistema Premogovnik Velenje. V naših razvojnih načrtih je predviden še večji prehod na zunanji trg.”
Rudar: “Kakšna je kadrovska struktura vašega podjetja?”
Franc Slatinšek: “Smo majhno podjetje, zaposlenih nas je samo 13, od tega ima srednješosko izobrazbo osem delavcev, pet pa višješolsko izobrazbo. Se pa dva naša sodelavca izobražujeta na visoki šoli, dva pa na višji šoli. Letos nameravamo zaposliti še enega sodelavca.
V postopku je zakon o posredovanju v prometu z nepremičninami, ki bo določil tudi, kdo lahko to delo opravlja. Imamo vse možnosti, da pridobimo naziv borzno nepremičninsko podjetje in s tem se poveča možnost za kvalitetnejše opravljanje prometa z nepremičninami.
Delavci Habita za delo z našimi strankami potrebujemo tudi razna funkcionalna znanja in zato smo lani v sodelovanju z izobraževalno službo Premogovnika Velenje že izvedli nekaj seminarjev za naše zaposlene. Tudi v prihodnje načrtujemo podobna izobraževanja za pridobivanje funkcionalnih znanj.”
Rudar: “Ste v fazi pridobivanja certifikata ISO 9002. Kaj pridobitev takšnega certifikata za vas pomeni?”
Tone Vetrih: “Smo v zaključni fazi pridobivanja tega certifikata. Predvidevamo, da bo notranja presoja potekala
februarja, poslali pa smo že tudi prijavo za zunanjo presojo. Načrtujemo, da bomo ta projekt uspešno sklenili v prvi polovici letošnjega leta. Pridobitev certifikata pomeni za nas še boljše delo, večjo sledljivost našega dela. To pomeni, da bo vsaka faza našega dela še bolje dokumentirana.”
Rudar: “Ustavimo se pri razvojnih načrtih!”
Franc Slatinšek: “Razvojni načrt našega podjetja, ki smo ga začeli pripravljati lani, je bil za nas velik delovni zalogaj, saj smo majhna firma in naši ljudje so 100-odstotno zaposleni z drugim poslom.
Torej smo morali ob svojih vsakodnevnih nalogah pripravljati še razvojni načrt. Sedaj je naš razvojni program narejen do faze osnutka, z njim še nismo zadovoljni niti mi niti Premogovnik Velenje, torej ga bomo še dodelali, predvsem v smislu širitve naše dejavnosti in dodajanja novih dejavnosti v prihodnjih petih letih. S tem zagotavljamo dolgoročni obstoj podjetja.
Menim, da je ta razvojni program za nas in za cel sistem Premogovnik Velenje zelo pomemben, saj pomeni premik v miselnosti zaposlenih. Če tega načrta ne bi imeli, bi bila naša pot bolj vijugasta in cilj bolj meglen. Zahteva vodilne firme v sistemu Premogovnika Velenje je, da so naši cilji visoki.”
Rudar: “Kakšen pa je plan vašega dela za letos?”
Franc Slatinšek: “Plan našega dela za letos je izsek iz petletnega razvojnega načrta. V primerjavi z lanskim letom se naš letošnji plan na področju upravljanja s stanovanji in poslovnimi prostori bistveno ne razlikuje.
Upravljamo s približno polovico stanovanji v Šaleški dolini, torej z okrog 4.000 stanovanji, z nekaj poslovnimi prostori, garažami, lokali. Pri upravljanju lahko prihodek povečamo
le, če pridobimo v upravljanje nove stanovanjske bloke. Če pa z večjo količino stanovanj povečamo obseg upravljanja, moramo povečati tudi število zaposlenih, saj se nam z obsegom poslovanja takoj poveča tudi obseg dela.
Tako pa si spet povečamo tudi stroške in naš dobiček ostane nespremenjen. Zato se moramo usmerjati tudi v programe, ki so tržno bolj zanimivi.”
Rudar: “Leto 2001 je tudi v vaše poslovanje prineslo nekaj novosti. Katere?”
Franc Slatinšek: “Pomembneje, daje zaživel poslovni sistem Premogovnik Velenje. Tu vidimo priložnost tudi za nas, saj smo večji bolj prepoznavni in lahko poslovno bolj uspešni, sproti bomo spremljali tudi kazalce uspešnosti poslovanja firme. Letos moramo dograditi program poslovanja z nepremičninami, že v prvi polovici leta moramo dopolniti naš razvojni program.
Pomembno novost pa prinaša zakonodaja o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Po njej bodo najemniki v neprofitnih stanovanjih, ki so doslej plačevali najemnino v višini 2,9 odstotka od vrednosti stanovanja, plačevali večjo najemnino.
V štirih letih naj bi se najemnina realno povečala za 32 odstotkov, torej vsako leto po 8 odstotkov. 1. januarja smo tako neprofitne najemnine že povečali za približno 8 odstotkov, med letom pa jih bomo povečevali le še toliko, da bomo ohranjali realno vrednost tega povečanja, torej bomo spremljali rast nemške marke. V štirih letih naj bi tako prišli na plačevanje neprofitnih najemnin v vrednosti 3,81 odstotka vrednosti stanovanja."
Dragica Marinšek
Habi
podletle za i**avl|an|e s stoncvanll d.o.o.
Moderna, zmogljiva in varna oprema
Drugi strateški cilj Premogovnika Velenje govori o humanizaciji dela in varnosti zaposlenih
V	ta namen podjetje izvaja množico aktivnosti in nekaj izmed teh bom navedel v nadaljevanju.
Rezultat dolgoletnega dela različnih strokovnjakov v podjetju je moderna, zmogljiva in varna delovna oprema. Naša tehnologija in tehnološki postopki so dognani in ne skrivajo večjih nevarnosti.
Delovno okolje, v katerem delajo naši delavci, je neprimerno bolj prijazno in varno, kot je bilo okolje naših predhodnikov. Jamski prostori so ognjevarni, tako da je nevarnost zaradi požara minimalna. Če pa že pride do pojava ognja, imamo v te namene organizirani dobro usposobljeni reševalno četo in intervencijsko skupino, kar je nedavno tega pokazala tudi praksa.
Za spremljanje koncentracij jamskih plinov imamo vpeljan monitoring prek dežurnega Premogovnika, ki lahko v primeru povečanih koncentracij vsak trenutek umakne zaposlene iz ogroženega področja.
V	ta namen periodično oziroma po potrebi izvajamo simulacije potencialnih nevarnosti in poskusne umike vseh zaposlenih. Da bi zagotovili boljše klimatske razmere, skozi glavne ventilatorje dovajamo v jamske prostore cca 25.000 nr svežega zraka na minuto. Ta zrak v zimskem času pri vstopu tudi ogrevamo, za ventilatorsko postajo v Šoštanju pa je projekt ogrevanja pripravljen.
Z različnimi izobraževanji zaposleni dobivajo široko paleto znanja, ki ga lahko koristno uporabljajo pri svojem vsakodnevnem delu.
Zaposlene z različnimi transportnimi sredstvi (talna lokomotiva, viseča dieselska lokomotiva, sedežnice, trakovi) prevažamo čim bližje k njihovim deloviščem. Pohodne poti imamo urejene in zavarovane z mrežami.
Za pravilno in varno izvajanje delovnih aktivnosti vsak delavec po predhodni obrazložitvi oziroma inštruktaži prejme ustrezna pisna navodila.
Za krepitev zdravja zaposlenih podjetje organizira in vzpodbuja različne oblike športnih aktivnosti, vsako leto pa izvede medicinsko programirani aktivni oddih v Fiesi. Udeleženci tega programa so v glavnem jamski delavci in pa tisti, ki jih na osnovi letnih zdravstvenih pregledov priporočijo zdravniki medicine dela.
Naštete aktivnosti so samo del nalog, ki jih podjetje izvaja z namenom zmanjševanja števila in resnosti poškodb pri delu, za preprečevanje nastajanja invalidnosti, zmanjševanje odsotnosti z dela in finančnih sredstev, kijih podjetje porabi v ta namen. In kaj kažejo statistični podatki? Kako uspešni smo pri izpolnjevanju našega strateškega cilja?_________________
Tudi leto 2000 smo zaključili podobno kot leti poprej. Število nezgod se je ustavilo pri številki 211 oziroma samo za Premogovnik pri številki 176. V poprečju smo za posamezno nezgodo izgubili 37,3 dnine, kar je primerljivo tudi z drugimi panogami v državi. Po zadnjih podatkih je bilo v Sloveniji prijavljenih 24.000 delovnih nezgod, od tega 25 smrtnih.
Osebno ocenjujem, da so trenutni rezultati s področja varstva pri delu relativno ugodni, vsi skupaj pa si moramo prizadevati, da bi število nezgod še zmanjšali. Podrobnejša analiza s področja varstva pri delu bo objavljena v eni od naslednjih številk Rudarja po predstavitvi letnega poročila Re-
Boris Potrč
publiškega rudarskega inšpektorata.
In zdaj še nekaj besed o Projektu “Izjava o varnosti z oceno tveganja”, ki se bo dotaknil vseh zaposlenih.
S približevanjem Evropski uniji moramo slovensko zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu uskladiti z evropsko. Ta vse delodajalce zavezuje, da morajo za vse zaposlene oziroma za vsako delovno mesto izdelati Izjavo o varnosti z oceno tveganja.
Za boljše razumevanje naj vsebino omenjenega projekta oziroma aktivnosti, ki so potrebne za njegovo realizacijo, pojasnim takole:
Z za vsakega zaposlenega oziroma delovno mesto je treba določiti vse potencialne nevarnosti, ki jim je izpostavljen delavec, z potencialne nevarnosti je po izbrani metodi treba ovrednotiti oziroma oceniti,
Z na osnovi ocenitve je treba predpisati ustrezne ukrepe z rokom izvedbe in določiti odgovorne osebe,
z vse zapisane ukrepe je treba preverjati in sproti ažurirati.
Projekt bomo izvajali s sodelovanjem Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje (SIQ). Usposabljanje bo potekalo na delavnicah, in sicer v treh sklopih:
z za proizvodni del (zaposleni v jami), z za režijski del (administracija in občasno prisotni v jami) in Z za zaposlene v hčerinskih podjetjih. Rok za dokončanje projekta je 27. julij letos. Zaradi velikosti in zahtevnosti projekta nam želim pri delu “SREČNO”!
Boris Potrč, vodja službe VPD
Rezultati s področja varstva pri delu so relativno ugodni, vsi skupaj pa si moramo prizadevati, da bi število nezgod še zmanjšali.
Varnostni inženirji združeni v zbornico
29. novembra so se v hotelu Paka v Velenju zbrali člani Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije in številni drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z varnostjo in zdravjem delavcev. Po dopoldanskem posvetu na temo “Varnost in zdravje pri delu 2000" so storili pomemben korak - ustanovili so Zbornico za varnost in zdravje pri delu.
Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije spada med stanovska združenja z daljšo tradicijo. Velenjsko društvo, ki združuje varnostne inženirje ne le iz Šaleške doline, ampak tudi iz koroške regije, pa letos praznuje svojo 20-letni-co, kar je bil razlog več, da so vsakoletni posvet s podelitvijo nagrad fundacije Alojza Kuharja pripravili prav v Velenju.
Mirko Vošner, predsednik Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije in Društva varnostnih inženirjev Velenje, nam je o tokratnem srečanju strokovnjakov, ki se ukvarjajo z zdravjem in varnostjo pri delu, povedal: “Slovensko strokovno javnost smo seznanili z zaključkom projekta PHARE s področja razvoja sistema varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji. V naši zvezi je več kot 1200 varnostnih inženirjev in nekaj 100 inženirjev različnih drugih strok, ki se poklicno ukvarjajo z varnostjo pri delu, ter tudi več kot 140 zdravnikov, specialistov medicine dela, ki se tako ali drugače ukvarjajo z varnostjo pri delu in zdravjem delavcev. Tudi njim je bil namenjen posvet.
Seznanili smo jih z izkušnjami in predlogi, ki jih ima Evropska unija na tem področju. Prost pretok ljudi in blaga pa pomeni tudi urejenost področja varnosti pri delu po standardih in normativih, ki veljajo v državah, članicah EU. Ključni dogodek, katerega pomena se verjetno še ne zavedamo, je ustanovitev Zbornice za varnost in zdravje pri delu. Ustanovili smo jo na podlagi zakona, ki je bil sprejet lani, skrbela pa bo za strokovno povezovanje delavcev, ki se poklicno ukvarjamo z zagotavljanjem ustrezne ravni varnosti pri delu v podjetjih.”
Že četrto leto zapored so slovenski varnostni inženirji podelili nagrade in priznanja za vidne dosežke na področju zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu v slovenskih podjetjih. Nagrada nosi ime po starosti slovenskih varnostnih inženirjev Alojzu Kuharju. Strokovna komisija je nagrado za leto 2000 podelila skupini strokovnjakov slovenskega podjetja Sava TI RES, d.o.o. iz Kranja. “Ni naključje, da so bili po strogi presoji ti strokovnjaki izbrani za letošnje nagrajence. Urejenost družbe Sava TIRES je na visoki, evropski ravni. Delo nagrajencev je dokaz, da ima lahko vstop tujega kapitala v podjetje pozitivne učinke tudi na urejenost varnosti in zdravja pri delu,” je podelitev nagrade komentiral Mirko Vošner in dodal: “Veseli smo, daje strokovna komisija za podelitev priznanj sprejela predlog Društva varnostnih inženirjev Velenje in nagradila tudi dva člana našega društva. Priznanje sta prejela Breda Djordjevič, ki dela na področju varnosti in zdravja delavcev v Elektroniki Velenje, in Andrej Špiler iz podjetja Johnson Controls - NTU v Slovenj Gradcu.”
Milorad Šikman, tajnik DVI Velenje
Za večjo požarno varnost
Služba varstva pri delu je v torek, 16. januarja, organizirala delovni sestanek pooblaščenih delavcev za požarno varnost v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje. Na sestanku so pregledali stanje varstva pred požarom in analizirali požare v letu 2000, analizirali opravljene preventivne preglede, ugotovitve in ukrepe v letu 2000, pregledali plan preventivnih ukrepov, urjenj in gasilskih vaj v letu 2001, pregledali požarni red, izvlečke iz požarnega reda ter posamezna konkretna navodila ter pregledali, kako so požarni načrti, njihovo ažuriranje in preverjanje delovanja, vpeti v standarda ISO 9001 in 14001.
Vžig metana ni povzročil škode
Še pred desetimi leti so bili požari in ogrevi premoga v jamah našega premogovnika dokaj običajen pojav. S preventivnimi ukrepi in spremenjenim načinom odkopavanja premoga pa smo takšne pojave praktično izničili, čeprav možnosti zanje še vedno obstajajo. Tako je v petek, 12. januarja, ob 19.30 na odkopu -90 A v južnem krilu prišlo do vžiga metana.
Vžig metana je sicer zelo redek pojav v našem premogovniku, vendar ob ustreznih koncentracijah metana in ustreznem povzročitelju, to je očitno bil ogrev premoga v starem delu premoga, lahko pride do odprtega ognja. Ogenj se je pojavil dvakrat v kratkem razmaku in obakrat so ga delavci pogasili. Nato pa so pričeli še z drugimi ukrepi, saj se je ob tem dogodku povečala tudi koncentracija ogljikovega monoksida.
Tehnični direktor mag. Marjan Kolenc je povedal, da požar za zaposlene ni predstavljal večje nevarnosti, saj je bil to le lokalni vžig na območju treh sekcij na povratnem delu odkopa. Vsi delavci so se pravočasno umaknili.
“Razlog za vžig je bil lahko tudi v tem, da se je odkop nahajal prav v območju prelomnice, iz katere je močneje izhajal metan. Do izbruha ognja ni bilo na odkopu oziroma tem delu proge nobenih drugih znakov, ki bi nakazovali potencialno nevarnost. Po tem dogodku pa so koncentracije ogljikovega monoksida narastle, tako da smo pričeli v petek v tretji tretjini injektirati težko peno oziroma emulgat v staro delo.
Do ponedeljka dopoldne so se razmere na odkopu normalizirale in v drugi tretjini je proizvodnja stekla normalno. V sredo, 17. janurarja, so na odkopu celo zabeležili rekordno proizvodnjo, odkar obratuje, to je več kot 9000 ton.
Pomembno je, da pri tem dogodku delavci neposredno niso bili ogroženi, tudi materialna škoda ni bila velika. Ocenjujem, daje bil poseg intervencijske skupine Zračenja ustrezen in da so vsi svoje delo korektno opravili,” je sklenil mag. Kolenc.
Evropsko priznanje za komuniciranje v Gorenju
Gorenje je lani beležilo 50 let delovanja. Jubilejno leto so nameravali proslaviti predvsem z delovnimi uspehi - novo tovarno hladilno-zamrzovalne tehnike, posodobljanjem proizvodnih linij ter novimi tržno zanimivimi izdelki. Slovesno razpoloženje ob jubileju je v začetku septembra 2000 v šok spremenil požar, ki je do tal uničil Galvano.
A šok je trajal le kratek čas. Po zaslugi pripadnega in požrtvovalnega delovnega kolektiva, strokovnih kadrov v njem, veliki moralni podpori širše javnosti, razumevanju dobaviteljev in kupcev ter pomoči različnih podjetij in ustanov je nova Galvana pet mesecev po požaru postavljena. Gorenje je doseglo novo zmago.
racija urednikov internih glasil (FEIEA) na svojem kongresu v Londonu podelila častno diplomo.
Predsednica aktiva novinarjev v podjetjih pri Društvu novinarjev Slovenije Meta Verbič je upravi Gorenja in uredniškemu odboru internih medijev diplomo izročila v četrtek, 18. januarja (na sliki).
nost in avtentičnost. Kot pohvalo in priznanje za to sprejemamo nagrado evropske federacije FEIEA in zdaj se bomo še bolj trudili, da naš sistem internega komuniciranja izboljšamo.”
Diana Janežič
Pripadnost zaposlenih podjetju je v Gorenju ob tem dogodku prišla v polni meri do izraza. Tega odnosa, seveda, niso zgradili čez noč, ampak so ga gradili vseh 50 let. Med zidaki je tudi urejen sistem komuniciranja z zaposlenimi. V Gorenju zaposlene obveščajo o aktualnih dogodkih s sporočili na oglasnih deskah, s tedenskim biltenom Črno na belem, časopisom Pika na G in mesečnikom Gib, ki je namenjen strokovnim delavcem.
Petdesetletnica Gorenja je bila priložnost tudi za podelitev različnih priznanj. Tako je uprava Gorenja med drugim lani prejela Grb mestne občine Velenje za poslovne uspehe, za odlično delo pri spodbujanju boljših medčloveških odnosov v podjetju prek internih glasil pa jim je Evropska fede-
Vprašajte -poiskali bomo odgovor!
Strani Rudarja so vedno odprte za vaše prispevke, pobude in ideje. Tokrat pa vas želimo opozoriti na novo rubriko, ki bi jo radi uvedli in bo zaživela le z vašo pomočjo. Naslovili jo bomo “Vprašali ste - poiskali
Drago Bahun, član uprave Gorenja, se je za nagrado zahvalil z besedami: “Na rezultate, ki jih dosegamo v Gorenju, smo ponosni. Gorenje zadnja leta uspešno deluje na mnogih področjih, kar se na koncu kaže v dobrih poslovnih rezultatih. Ti uspehi ne pridejo sami od sebe in čez noč. V osredje dajem dva pomembna dejavnika: spoznanje lastnikov Gorenja, daje to firma, ki je vredna zaupanja, ter znanje in delo zaposlenih v Gorenju. Prav tega ni moč storiti čez noč. Treba je oblikovati občutek pripadnosti podjetju, zgraditi kulturo podjetja, sisteme motivacije in korektnega komuniciranja z zaposlenimi. To ni samo število orodij komuniciranja, ampak so to njihova vsebina, aktual-
smo odgovor”. V tej rubriki bomo
odgovarjali na vprašanja, ki se vam
porajajo o aktualnih dogajanjih v
podjetju ali v zvezi z njim.
Ena od tem, o kateri je bilo konec leta veliko govora, a premalo priložnosti za odgovore, je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Na mnogih sestankih ste terjali konkretne odgovore, pa ni bilo bodisi pravega sobesednika ali dovolj časa za odgovore. Večkrat bi
bili dogovori na določene teme zanimivi tudi za širši krog ljudi.
Zatorej: naslovite na uredništvo Rudarja svoja vprašanja, mi pa bomo nanje poskušali poiskati odgovor. Vprašanja lahko odvržete v skrinjice razglasne postaje, naslovite na Uredništvo Rudarja, Partizanska 78, 3320 Velenje, ali pošljete po elektronski pošti: Diana.Janezic@rlv.si.
Srečno!
Bili smo slišni in vidni
Kvanitativna analiza objav v medijih ali koliko so drugi lani brali in slišali o poslovnem sistemu Premogovnik Velenje?
s
ir
Pravijo, česar ni bilo v medijih, to se ni zgodilo. Mediji zadovoljujejo željo in potrebo javnosti po vedenju o vsem, kar se kje dogaja. Pomembnejši so ljudje ali ustanove, pomembnejše so informacije o dogajanjih okoli njih. Premogovnik Velenje je kot veliko in družbeno pomembno podjetje vsak dan na očeh javnosti.
Področje komuniciranja z javnostmi je lani v Premogovniku Velenje doživelo precejšnje spremembe. Povezali smo se s komunikacijsko skupino SPEM iz Maribora in med drugim začeli s tako imenovanim proaktivnim komuniciranjem. To pomeni, da smo naše različne javnosti začeli redno in sistematično seznanjati z vsem aktualnim in pomembnim dogajanjem v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje.
Kako mediji poročajo o dogajanjih v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje, spremljamo s tako imenovanim klipingom, to je beleženjem vseh objavljenih novinarskih prispevkov v vseh medijih -tiskanih in elektronskih, vseh zvrsti in časovnih obdobij izdajanja.
Sodelavci SPEM-a, ki od februarja 2000 za nas opravljajo spremljanje sporočil v medijih, so pripravili kvantitativno analizo objavljenih prispevkov v letu 2000, in tole so njeni rezultati.
Pregled objav v medijih po mesecih
Analiza prispevkov v tiskanih in elektronskih medijih med 1. januarjem in 31. decembrom 2000 kaže na izrazito povečanje števila objav v posameznih mesecih (izjema je februar) v primerjavi z letom 1999. V letu 2000je bilo zabeleženih 417 objav v medijih, medtem ko jih je bilo v letu 1999 114. Razlika v številu objav med letoma 1999 in 2000 je posledica sistematičnega komuniciranja z mediji. Največ objav v letu 2000je bilo v juniju in juliju, kar povezujemo z dnevom rudarjev in podelitvijo certifikata ISO 14001.
Pregled objav po posameznih medijih
60
| 50 o 40
e 30
■5
20
		
		
		
		
		
	,—	L_
	z|	r
	jj	
Analiza velja za obdobje od 1. februarja do 31. decembra 2000. Največ objav je bilo zabeleženih v elektronskih medijih (132), tednikih (117) in dnevnikih (114).

4
t
/ Z

J

z
v
Z /
z
z

I
Pregled objav v medijih po zvrsteh medijev
Elektronski mediji 34%
V tem grafu so zajeti mediji, ki so objavili več kot 10 prispevkov. Analiza zajema objave med 1. februarjem in 31. decembrom 2000. Največ objav je bilo zabeleženih v tedniku Naš čas in na Radiu Velenje. Veliko število objav so v SPEM-u zasledili tudi v najpomembnejših dnevnikih in poslovnih časopisih.
Občasniki
4%
Tedniki 30%
Takšna je analiza števila objav. O čem so največ poročali posamezni mediji, ali so imeli do dogajanja v poslovnem sistemu nevtralen, negativen ali pozitiven odnos, o tem pa prihodnjič, /dj/
Politika je kot močvirje...
...je dejal Bojan Kontič, eden od treh poslancev državnega zbora,
v
ki zastopajo Šaleško dolino. Pa vendar se Bojan Kontič, kot kaže, v tem močvirju kar dobro znajde in celo dobro počuti. Sicer ga ne bi volilci izvolili v državni zbor tudi za drugi mandat in sicer sploh ne bi kandidiral.
Bojan Kontič je slabih 10 let svoje delovne dobe naredil v Premogovniku Velenje. Kot elektro tehnik je v tedanjem tozdu Jamska mehanizacija delal pri elektro montaži, pri pregledih elektro naprav in naredil tudi izpit za nadzornika v metanski jami. Potem pa je odšel v politiko. Danes je poleg poslanca državnega zbora Republike Slovenije tudi podžupan mestne občine Velenje.
Rudar: “Biti izvoljen za poslanca v drugem mandatu pomeni, da vam ljudje zaupajo. Kaj vam to zaupanje pomeni in kako ga skušate upravičiti?”
Kontič: “Človek vedno želi preveriti, kako uspešno opravlja neko delo. V politiki to uspešnost preverjamo na volitvah in trdim, da tudi prvič ni lahko biti izvoljen. Takrat te ljudje ocenjujejo po tem, kaj obljubljaš. V drugem mandatu je veliko težje, saj te ljudje že poznajo in ocenjujejo, katere obljube si izpolnil. Ponovna izvolitev je dokaz, da sem vendarle nekaj naredil, postal prepoznaven, da sem se ukvarjal z zadevami, ki so bile v interesu ljudi.
Tisti, ki so oddali glas zame, so po mojem mnenju moje delo ocenjevali pozitivno. Ljudem sem se gotovo približal tudi z organizacijo poslanskih večerov, kjer so prišli v bolj neposreden stik s pomembnimi ljudmi, aktualnimi temami.”
Rudar: “Kdaj vas je zaneslo v politiko; ali je bil za to odločilen kakšen dogodek, obdobje?”
Kontič: “Pri meni naj bi to bilo dedno, saj je bil moj stari oče eden izmed prvih socialdemokratov med obema vojnama in iniciator tega gibanja v Šaleški dolini. Odstavila ga je Komunistična partija in v tem pogledu sem njegov slab dedič, saj sem član naslednice te politične organizacije. S politiko se ukvarjam od leta 1986, ko sem začel aktivno delati v Zvezi socialistične mladine Slovenije. Iz nje sem prestopil v ZKS SDP in ji ostal zvest do danes, ko se imenuje Združena lista socialnih demokratov.
To so bili začetki neprofesionalne politike, za profesionalno delovanje pa sem se odločil leta 1990 po pogovorih s takratnim sodelavcem v Premogovniku Velenje, s katerim se sicer nisva poznala, Srečkom Mehom. Menil sem, da je za prebivalce Šaleške doline, ki so skupaj z dolino zaradi intenzivne industrije plačali velik davek državi, treba nekaj storiti. Postal sem profesionalni tajnik območne organizacije SDP v Velenju.
Politika je pač takšna, podobna kot močvirje: ko enkrat zabredeš vanjo,
ponavadi v njej tudi ostaneš. Naši stranki se je leta 1993 ponudila priložnost sooblikovati izvršni svet občine, predsed-
Zame je
pomembno,
da
Premogovnik Velenje nadaljuje začrtano pot.
nik je postal Srečko Meh, jaz pa sem bil sekretar. Nato so prišle lokalne volitve, kjer sem bil izvoljen za mestnega svetnika, a sem zaradi nezdružitve funkcije s sekretarjem IS odstopil od te funkcije. Na državnozborskih volitvah sem kandidiral, ker se je mag. Franc Avberšek umaknil, Srečko Meh pa se je odločil delovati v občini, in bil izvoljen.”
Rudar: “Kakšni so vaši motivi, da delujete v politiki in da ste že drugič kandidirali za poslanca? Kaj želite narediti, doseči?
Kontič: “Predvsem je treba politiki vrniti verodostojnost. Premalo je, če ljudje nanjo vplivajo le na volitvah. Želim politiko približati ljudem in to zaenkrat uspešno dosegamo z delom naše poslanske skupine.”
Rudar: “Izhajate iz Velenja, povezani ste z rudarstvom tudi s svojim prvim poklicem in zaposlitvijo. Kaj lahko vi v državnem zboru naredite za to dejavnost?
Kontič: “Posrečeno vprašanje, ki bi si ga moral čimvečkrat postaviti. Na prvi mah bi rekel, da bi bilo najbolje, če bi se politika čim manj vmešavala v energetiko. To seveda ne gre, zato menim, da je za Premogovnik Velenje pomembno predvsem to, da država sprejme nacionalni energetski program s strategijo razvoja energetike.
Bojim pa se pri tem lobijev, ki skušajo uveljaviti svoje, tudi privatne interese. To je primer uvoza indonezijskega
premoga, tudi v TE Šoštanj, kar opravičujejo s cenejšim premogom in energijo. S tem se ne strinjam, saj je najcenejša tista energija, ki jo imaš doma.
To so tudi vsi spori, ki se zdaj dogajajo v ELES-u in okoli njega. Zaščititi je treba domače proizvajalce, ki bodo poleg vsega kmalu začeli delovati na odprtem trgu. Slabiti v tem trenutku njihov položaj je zelo neumestna poteza brez opravičila.
Zame je pomembno, da Premogovnik Velenje nadaljuje začrtano pot. Vodstvo in zaposleni v njem zagotavljajo razvoj in kasneje normalen proces zapiranja premogovnika. Zato je treba biti pazljiv, ko se bo odločalo o tem, kdo bo vodil politiko podjetja v naslednjem obdobju. Predvsem pa smo politiki tisti, ki moramo preprečiti, da bi zmagal katerikoli lobi, ki bi želel premogovnik omejiti in narediti Slovenijo energetsko odvisno.”
Rudar: “Kaj menite o premestitvi energetike v ministrstvo za okolje in prostor?
Kontič: “Tu je moje mnenje zelo blizu opozicijskim strankam, namreč umestiti nekoga, ki posega v okolje in prostor v takšno ministrstvo, je, kot bi mačka čuvala miš.
Cilj ali smisel tega ministrstva je, po mojem mnenju, namreč, da tistega, ki degradira prostor, počasi odstraniš. Zato menim, da energetika kot dejavnost strateškega pomena za gospodarstvo Slovenije spada v ministrstvo za gospodarske dejavnosti in ima ob tem primerno težo, to je vsaj z državnim sekretarjem za energetiko.
Pravzaprav gre pri področju energetike iz mandata v mandat na slabše. Najprej smo imeli ministra za energetiko, nato državnega sekretarja, zdaj pa kaže, da bo v ministrstvu za okolje in prostor le še državni podsekretar za energetiko.”
Rudar: “Navadni ljudje spremljamo delo poslancev prek medijev in ga mnogokrat ocenjujemo kot ne posebej težko, a dobro plačano delo. Kako vi ocenjujete to delo?”
Kontič: (smeh)“Prek plače zagotovo ne. Plača je eden izmed faktorjev za ocenjevanje in poslanci smo relativno dobro plačani. Čeprav moram v isti sapi dodati, da je pred nami po višini plače vsaj nekaj tisoč delavcev z individualnimi pogodbami. Poslansko tlelo je po zakonu tudi nezdružljivo s praktično vsemi drugimi dejavnostmi, tako da se “po strani” kaj zaslužiti ne da.
Kako pa je delo težko? Veliko je skritega dela. Zaposleni smo praktično 24 ur na dan vse dni v tednu. Tu je poleg rednih in plenarnih zasedanj državnega zbora še delo v različnih odborih, komisijah, v poslanski skupini, poslanski pisarni, so stiki s posameznimi interesnimi skupinami. Ko pridemo domov so pred nami kupi gradiv, literature, dobro je spremljati poročanje medijev...
Prostega časa skorajda ni. Ljudje nas, seveda, vidijo na različnih družabnih in drugih prireditvah, na pogostitvah, tudi pozno v noč, vendar, verjemite, bi velikokrat kakšno vabilo z veseljem odklonil in ostal doma.
Menim, da ljudje ne ocenjujejo našega dela slabo, zato ker bi menili, da nekje sedimo in nič ne delamo, ampak vidijo, kaj se dogaja v državnem zboru. Nekateri naši kolegi so s svojimi razpravami in obnašanjem zelo veliko prispevali k poraznemu ugledu poklica poslanca.”
Rudar: “Kakšno moč ima posamezen poslanec, da svojo idejo ali idejo skupine ljudi spremeni v “meso”, daje torej sprejet kakšen zakon, člen v zakonu, karkoli, kar se nato izvaja v praksi?”
Kontič: ”Prva razmejitev po moči med poslanci je, ali je v poziciji ali opoziciji. Moč posameznega poslanca je šibka, če ni uspešen pri lobiranju, pri nagovarjanju svojih kolegov za kakšno idejo. Pa vendar lahko posamezen poslanec kaj stori in tudi jaz sem v fazi sprejemanja posameznih zakonov v teh prizadevanjih uspel.
Potrebni so trma, potrpežljivost, uspešnost prepričevanja z argumenti, čeprav ne bom skrival, da gre včasih tudi za določene oblike izsiljevanja, pritiskov. Veliko več lahko storiš, če dobiš informacijo, kaj je treba storiti, pravočasno, če imaš argumente. Potem poskušaš dobiti podporo znotraj poslanske skupine, nato med poslanci regije, dejavnosti, skratka v interesnih skupinah.
Vedeti pa moraš, da se vsem nikoli ne da ustreči oziroma jih zadovoljiti, saj si interesi posameznih skupin mnogokrat nasprotujejo.”
Rudar: “Po volitvah se je govorilo o ministrskem stolčku za vas. Imate ambicijo biti kdaj katerikoli minister?”
Kontič: “Res seje govorilo. Moji kolegi v stranki so imeli idejo, da bi lahko prevzel ministrstvo za lokalno samoupravo. To ministrstvo je bilo takoj za
tem ukinjeno. Potem so me predlagali za vodenje komisije za lokalno samoupravo in so tudi to ukinili (smeh). No, zdaj vodim komisijo za poslovnik državnega zbora in še delujemo.
Ali želim biti minister? Morda
Občani naj za
"naj občana
Velenja"
predlagajo
ljudi, ki
delajo v
občini, ki
pomagajo
drugim
ljudem, ki s
svojim
delovanjem
izstopajo,
niso pa
politiki.
kdaj, ampak le na nekaterih področjih. So nekateri politiki v Sloveniji, ki menijo, da lahko vodijo vse resorje, in smo politiki, ki menimo, da bi lahko delovali le v nekaterih.”
Rudar: “Kaj vam pomeni naziv “naj občan Velenja”, ki ste ga dobili za leto 2000?”
Kontič: “Najprej bi bil za to in bi predlagal uredništvu Našega časa, da iz teh imenovanj izloči politike. Občani naj predlagajo ljudi, ki delajo v občini, ki pomagajo drugim ljudem, ki s svojim delovanjem izstopajo, niso pa politiki.
Grobo rečeno, je to glasovanje zadeva, ki sejo da “kupiti” in to me najbolj moti. Vem in pošteno priznam, da je pri glasovanju zame mladi forum Združene liste odigral glavno vlogo, da so mladi člani kupovali Naš čas in pošiljali glasovnice zame. Vem, da je bilo precej glasov tudi čisto “legalnih”, prijateljskih, ampak brez mladega foruma jaz ne bi dobil toliko glasov.”
Rudar: “Razpeti ste med Velenjem in Ljubljano, med družino in delom? Kako usklajujete svoje službeno in privatno življenje?”
Kontič: “Moj način življenja ima prednosti in slabosti. Prednosti so v tem, da se bolj malo vidimo in se ne moremo skregati. Slabost je pa zagotovo ta, da zelo malo sodelujem pri vzgoji sina. Vsaj moji starši me na to opozarjajo; žena o tem ne govori in mislim, da odlično obvlada to zadevo. Salo na stran; proste ure ob koncu tedna vedno preživim z družino in te ure so nam dragocene.
Poleti preživimo 14 dni na morju, pozimi nekaj dni na smučanju. Pravzaprav smo zdaj, ko sva oba z ženo končala šolanje ob delu, oba na Visoki upravni šoli, celo nekoliko več skupaj.”
Diana Janežič
Dva koncerta ob prehodu tisočletja
Navdušeno občinstvo
Poslušalstvo je 29. decembra lani do zadnjega kotička napolnilo orgelsko dvorano glasbene šole Velenje, da bi prisluhnilo petju Rudarskega okteta. Njegovi člani so pričakovanja ljubiteljev petja povsem upravičili in vsem s pesmijo polepšali božični in novoletni čas.
Skupaj s svojim gostom Tomažem Kovačičem, ki ga je na klavirju spremljala Ana Avberšek, so pričarali dobro uro ubranega petja. S pestrim izborom slovenskih in tujih pesmi različnih žanrov so pokazali, kako so razširili svoj repertoar, ob tem pa je bilo čutiti, da želijo izrabiti svoje pevske sposobnosti in uresničiti svoje ambicije in ambicije vodje okteta Danice Pirečnik.
Skoraj enaka podoba seje nudila ob novoletnem koncertu Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 6. januarja. Stalni obiskovalci tega tradicionalnega koncerta dobro vedo, da je prva januarska sobota rezervirana za godbenike. (Pre)mnogi, ki na to pozabijo ali izvedo prepozno, so ostali pred vrati velike dvorane glasbene šole. Skoda, da godbeniki vsako leto ne poskrbijo za dva koncerta, kot so to nekajkrat že storili.
Kako pa se je godilo tistim, ki smo vstopnice za koncert dobili? Bili smo navdušeni. Preizkušeni mojstri pihalnih instrumentov so dali vse od sebe in poskrbeli za zanimiv glasbeni program. Po uvodnih skladbah, zaigranih pod taktirko mag. Ivana Marina, smo spoznali (bodočega?) novega dirigenta - Matjaža Emeršiča, uveljavljenega člana orkestra, klarinetista, ki se po novem poskuša tudi v dirigiranju. Občinstvo mu je po tem debiju navdušeno zaploskalo, godbeniki pa tudi.
V drugem delu koncerta so se predstavili trije sestavi: kvartet klarinetov (na sliki), kvartet trombonov in trio tolkal. S svojim igranjem so pokazali, kako bogato znanje ima vsak član orkestra, z žarom, s katerim so nastopili, pa so dokazali svojo ljubezen do glasbe in instrumentov.
Dve uri sta kar prehitro minili. Ker je do prihodnjega januarja še daleč, se ljubitelji glasbe na pihala nadejamo še kakšnega koncerta vmes.
Diana Janežič
Dedek Mraz v muzeju
21. decembra je Muzej premogovništva Slovenije obiskal dedek Mraz. Popoldne se je pogovarjal, pel in zabaval z otroki v črni garderobi muzeja. Mnogi malčki živih in zvedavih oči so ga sproščeno obstopili, mu sedali na kolena in se z njim pogovarjali. Nekateri bolj plašni pa so le stali ob strani in ga opazovali. Dedek Mraz je imel za vseh 30 pripravljena darila - igrače podjetja Aja-lina in otroci so se jih zelo razveselili.
Zvečer pa se je dedek Mraz spustil v globine in s ■ svojim obiskom presenečal posamezne skupine, ki so v muzej stopale med 18. in 2. uro zjutraj. V sklopu posebnega programa ogleda, poimenovanega “Iz a teme v temo”, so namreč podoživljali rudarjev nočni * delavnik. Obiskovalci, kar 150 se jih je zvrstilo, so e pod zemljo pokramljali z dedkom Mrazom, a s tem ■ presenečenj zanje ob tokratnem ogledu muzeja še ni bilo konec. Ko so se obiskovalci vrnili na površje, so jih v garderobi pričakali člani Harmonikarskega or- e kestra Barbara. Ob poskočnih melodijah so obisko- * valci tudi zaplesali in zavriskali.	m
Zagotovo bo vsem, ki so se 21. decembra odločili za obisk Muzeja premogovništva Slovenije, ta dan ostal v nepozabnem in lepem spominu, /dj/
Muzej premogovništva Slovenije je dobil prvo nagrado fondacije Ford
Kvaliteta in izvirnost
Muzej premogovništva Slovenije žanje simpatije ne samo pri obiskovalcih, ki jih je bilo v letu in pol od odprtja do danes že 37.000, ampak tudi pri različnih komisijah in uradnih ocenjevalcih. Novembra lani seje muzej prijavil na natečaj družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine in med 49 prijavljenimi projekti je bil izbran za prvo nagrado -priznanje in milijon tolarjev. Kot nacionalni zmagovalec je 17. januarja sodeloval tudi na evropskem izboru nagrade Ford v Budimpešti.
Slovesnost s podelitvijo nagrad je bila 10. januarja v prostorih Muzeja premogovništva Slovenije. Med udeleženci slovesnosti so bili ob predstavnikih Forda še nova slovenska kulturna ministrica Andreja Rihter, predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, predsednik ocenjevalne komisije Jožef Školč, župana Velenja in Šoštanja ter številni drugi gostje.
Poleg prve sta bili podeljeni tudi dve enakovredni drugi nagradi, dobila pa sta ju Lovska zveza Slovenija za projekt Rjavi medved v Sloveniji ter domžalski Inštitut za celostni razvoj in okolje za mladinski projekt Vodni detektiv.
uresničevanju projekta muzeja sodelovali s svojim delom, znanjem, voljo in sredstvi, da bodo z ohranjanjem tehnične, kulturne in naravne dediščine nadaljevali.
Nagrada fondacije Ford -imenovana po ustanovitelju avtomobilske družbe Ford Henryju Fordu in prvič razpisana leta 1983 v Veliki
Britaniji - je razpisana vsako leto za več področij: naravno okolje, kulturno dediščino, varstveni inženiring ter za mladinske projekte. V Sloveniji je bila omenjena nagrada letos podeljena četrtič in iz leta v leto se na natečaj prijavi več projektov. Letos je bilo to število rekordno, prijavljenih pa je bilo 12 projektov za naravno okolje, 26 za kulturno dediščino, 2 za varstveni inženiring in 10 mladinskih projektov.
Velenjski muzej je omenjeno nagrado dobil za visoko kvaliteto projekta in izvirnost muzejske predstavitve. “Cilji projekta so ohranjanje kulturne dediščine, revitalizacija rudniškega območja, predstavitev tehniške dediščine, bivalne kulture in celotne kulturne dediščine rudarjev od ustanovitve premogovnika v 18. stoletju do danes, vzpostavitev raziskovalnih in pedagoških programov ter vzpostavitev transverzale rudniških muzejev v Sloveniji in Evropi,” je zapisano v obrazložitvi za podelitev prve nagrade.
Nagrado je iz rok Jožefa Školča in predstavnice družbe Ford za Evropo prejel direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin. Ob zahvali je izrazil veliko veselje, da je ta zahtevni in obsežni projekt tako opažen in všečen številnim obiskovalcem iz Slovenije in mnogih drugih držav sveta. Poudaril je, da pomeni omenjena nagrada veliko spodbudo vsem, ki so pri
Prijazni vodiči Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju vas od 1. februarja znova vabijo na ogled zbirk muzeja in zanimivosti pod zemljo in na njej. Muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka med 9.30 in 17. uro. Dobro je, da vaš prihod najavite in obisk rezervirate na telefonsko številko 03/5870-997. Veselijo se vašega obiska! Srečno!
Skupni denarni sklad fondacije vsako leto presega 500.000 dolarjev in je razdeljen za podporo najbolj zanimivim projektom v več kot 30 evropskih državah, širijo pa se tudi v Južno Ameriko in Azijo. Vizija natečaja je spodbujanje širokega kroga ljujdi, da bi začeli s programi ali se pridružili že obstoječim, ki pomagajo pri ohranjevanju okolja, naravne in kulturne dediščine ter naravnih virov v lokalnem okolju, /dj./
Muzej premogovništva Slovenije je kot nacionalni zmagovalec 17. januarja sodeloval tudi na evropskem izboru nagrade Ford v Budimpešti na Madžarskem. Na natečaj je konec leta 2000 prispelo 1500 projektov iz 10 držav centralne in vzhodne Evrope, med katerimi so v posameznih državah prej opravili nacionalni izbor.
V Budimpešti je prvo nagrado dobil projekt zaščite belih štorkelj in močvirij s Poljske, častno nagrado pa naravovarstveni projekt iz Ukrajine.
Zdravje je naša največja vrednota
Spolnost in srce
Med vsemi človekovimi nagoni je spolni nagon v svoji osnovi najbolj živalski. V razvoju človeka se je skozi tisočletja nekoliko “pokvaril”, saj se živali spolno združujejo predvsem zaradi ohranjanja vrste, človek pa to pogosteje počne zaradi zadovoljevanja lastnih užitkov.
Spolno odzivanje je za vsakega človeka zelo občutljivo in zapleteno dogajanje, ki ga lahko zmotijo že malenkosti. Včasih samo slabo telesno počutje, številne bolezni ali pa le slabo duševno stanje. Najpogostejše motnje so: nedoživljanje orgazma pri ženskah in težave z erekcijo ter prezgodnji izliv semena pri moških. Bojazen, da se bo motnja ob naslednjem spolnem odnosu ponovila, vodi v nesproščenost. Nesproščeni človek pa se žal ne more predati uživanju. Posledica takšnega obnašanja pa je prav tisto, česar se tak človek najbolj boji - motnja v spolnem odnosu. Iz takšnega začaranega kroga pogosto ne zmore sam. Nasprotno, samozavest postaja vse manjša, motnje v odnosu vse hujše, spolne težave pa se postopno prenašajo tudi na partnerja.
Srce so skozi stoletja imeli za središče življenja, čustvovanja, ljubezni, prijaznosti in dobrote, poguma pa tudi žalosti. Zato ni čudno, da je bolezen srca lahko uničujoča tako za bolnika kot za partnerja. Strah pred smrtjo je običajna in pogosto povsem normalna reakcija za oba - bolnika in partnerja.
Številni srčni bolniki prav zaradi tega, kljub nagonski sili po spolnosti, nočejo tvegati svojega zdravja in se brezskrbno prepustiti valovanju ljubezni. Neprestano jih spremlja občutek zmanjšanega libida ter strah pred smrtjo med spolno aktivnostjo. Zaradi stalne zaskrbljenosti se močno zmanjša njihova samozavest.
Privzgojen model obnašanja, plašnost, zadrega in sramovanje so pogosto razlog, da se bolniki o teh problemih tudi redko pogovarjajo. Ne le s partnerjem, prijatelji ali znanci, tudi z zdravnikom jim pogosto ni do odkritega razgovora. V svoji dolgoletni praksi sem le redko srečal bolnika, ki je sam
načel problem motenega spolnega odnosa. Nasprotno, ko sem sam jasno zaznal in čutil vso težo nerešenega in hudo občutljivega problema, ki je bolnika čedalje huje težil ter onemogočal celovito rehabilitacijo, in ga poskušal reševati, ga je bolnik dolgo časa negiral in tiščal v ozadje.
Pa so bolniki z boleznijo srca upravičeno zaskrbljeni zaradi spolnosti?
Raziskav, ki pojasnjujejo fiziološka dogajanja v telesu med spolnim odnosom, je zelo malo. Prav gotovo je spolni odnos za človeka stres - tako psihičen kot fizičen. Po drugi strani pa je potreben, saj je za polno življenje potrebna tudi ljubezen, ki nas čustveno in telesno krepi, dviguje, potrjuje, osrečuje in nam daje ustvarjalno moč. Prav sreča in zadovoljstvo ter psihična stabilnost in dobra telesna pripravljenost pa so najboljši zaščitni faktor pred nastankom srčno žilnih bolezni.
Dokazali so, da med spolnim odnosom poraste frekvenca srčnega utripa tudi do 100 utripov v minuti, hkrati pa poraste tudi krvni tlak. Oboje predstavlja za srce večje delo. Ob tem se poveča tudi poraba kisika v srčni mišici.
Koliko torej spolna aktivnost obremeni srce?
Lahko na obremenitev vplivamo z zdravili?
Je mogoče spolno aktivnost primerjati z
vsakodnevnim običajnim delom?
Poraba kisika v srčni mišici je odvisna od intenzitete

dela, ki je premo sorazmerna porastu frekvence srčnega utripa ter krvnega tlaka. Fiziološke potrebe organizma lahko najlažje opredelimo s porabo kisika ali kalorij. Hellerstein je v raziskavi primerjal bolnike med telesno aktivnostjo in spolnim odnosom. Ugotovil je, da ni pomembnih razlik v delovanju srca med vsakdanjimi telesnimi aktivnostmi in spolno aktivnostjo. V enakem odstotku so se pojavljale srčne aritmije in spremembe ST spojnice v EKG zapisu, ki kažejo na pomanjkanje kisika v srčni mišici.
Po prebolelem nezapletenem srčnem infarktu ima bolnik po opravljeni rehabilitaciji povprečno telesno zmogljivost med 8 in 9 MET (1 MET je metabolna enota = pomeni porabo 3,5 mililitra kisika na minuto na kilogram telesne teže). Aktivnost med spolnim odnosom je po raziskavah primerljiva približno s 5 MET zmogljivosti. V obdobju pred in po spolnem odnosu znaša energetska poraba le borih 3,7 MET. Poraba energije je ob spolnem odnosu torej presenetljivo nizka.
Če se bolnik lahko povzpne v nadstropje brez bolečine
za prsnico ali ob obremenitvenem testiranju brez težav zmore 6 ali več MET, potem lahko tudi brez strahu polno spolno živi. Povsem enostavno obremenitveno testiranje nam bo dalo odgovor, ali ima bolnik med naporom pomanjkanje kisika v srčni mišici, se morda javljajo motnje ritma, nekontroliran porast krvnega tlaka ali morda znaki začetnega srčnega popuščanja. Po opravljenem obremenitvenem testu bo tako zdravnik lahko zelo natančno ocenil ali bo spolni odnos bolniku škodoval.
Bolnikom po prebolelem srčnem infarktu še 8 tednov po dogodku odsvetujemo spolne odnose. Spolni odnos po jedi ni priporočljiv. Prostor, v katerem izvajamo spolno aktivnost, naj bo primerne temperature. Najugodnejši čas je zgodaj zjutraj. Že ob najmanjši bolečini za prsnico morajo bolniki preventivno uporabiti kratko delujoči nitrat (Nitroglicerin spray ali tabletko). V primeru pogostih bolečin za prsnico ali oteženega dihanja je spolni odnos strogo prepovedan! Bolnikom odsvetujemo uživanje alkohola in poživil. Izogibati se morajo tudi močnih psihičnih stresov. Redno morajo vzdrževati telesno kondicijo.
Prav je, da se bolnik pred ponovnim vzpostavljanjem spolnih odnosov pogovori s svojim osebnim zdravnikom ali kardiologom. V pogovoru naj sodeluje tudi partner, saj bo tako odpadlo mnogo dilem, številna vprašanja pa bodo rešena hitreje in celoviteje. Posebno skrb bo potrebno posvetiti zdravilom, ki jih bolnik zaradi bolezni srca nujno potrebuje. Zadnje mesece se pogosto pojavlja vprašanje uporabe Viagre. Številni bolniki po prebolelem srčnem infarktu nujno potrebujejo zdravila, ki so nezdružljiva s hkratnim jemanjem Viagre. V takšnih primerih bo potrebno pač poseči po drugih sredstvih, da bi rešili morebitno bolnikovo erektilno disfunkcijo.
Nenadna srčna smrt med spolnim odnosom predstavlja le 0,6 odstotka vseh nenadnih smrti. Vzrok je v nenadnem zmanjšanju kisika v srčni mišici ter posledični maligni motnji srčnega ritma. Sproščanje endorfinov lahko bolniku ob spolnem odnosu odvzame srčno bolečino in s tem tudi onemogoči obrambni mehanizem. Močni čustveni
vplivi naj bi, po hipotezi nekaterih strokovnjakov, pomembno zmanjšali možnost prilagoditve telesa večjim telesnim naporom.
Po številnih podatkih ima spolnost zanemarljiv vpliv glede nastanka srčnega
infarkta. Celoletno tveganje je skoraj nično, sicer pa le občasnega in vedno prehodnega značaja. Raziskave so pokazale, da se morebitno slabša prekrvavitev srčne mišice med običajnim telesnim naporom kaže tudi ob spolnem odnosu. Torej so potrebni obisk pri zdravniku, pregled, posvet ter zdravljenje.
Da pa bi dosegli dobro telesno zmogljivost in s tem tudi možnost brezskrbnih spolnih odnosov, moramo biti redno telesno aktivni. Prav z redno telesno aktivnostjo se človek sprosti, telesno okrepi in postane bolj samozavesten. Spolne odnose lahko pričenja brez tesnobe in strahu. Vedno bolj sproščeno se lahko predaja spolnim užitkom.
Počasi se prične vrteti v pozitivnem začaranem krogu, ko z vsakim spolnim odnosom postajata skupaj s partnerjem samozavestnejša in brez bojazni, da bi lahko bilo kaj narobe, da bi škodila srcu in življenju.
Janez Poles, dr. med. - internist
Hotel Barbara*** Fiesa Valentinov paket od 7. do 11. februarja 2001
✓	en dan 5.990 SIT
v' dva dneva 11.990 SIT
✓	tri dni 17.990 SIT
✓	štiri dni 23.990 SIT
Paket vključuje: namestitev v dvoposteljni sobi, polpenzion, prost vstop v bazen z ogrevano morsko vodo, fitness, prost vstop v igralnico (Casino), turistično takso, romantične trenutke - večerjo ob sveči.
Doplačila: polni penzion 1.350 SIT, Valentinova večerja 3.000 SIT.
Posebna ponudba za upokojence od 26. januarja do 28. februarja 2001 v' polni penzion 5.700 SIT v' polpenzion 5.000 SIT
Upokojenci s člansko izkaznico DU, potrjeno v tekočem letu, imajo 10-od-stotni popust. Posebni popusti za otroke.
Doplačilo: turistična taksa 200 SIT.
Zimske počitnice od 17. februarja do 3. marca 2001 v' nočitev z zajtrkom 4.700 SIT v' polpenzion 6.050 SIT •S polni penzion 7.400 SIT
Ponudba vključuje: storitev po izbiri, prost vstop v notranji bazen z ogrevano morsko vodo, fitness, izposojo koles, turistično takso, prost vstop v igralnico (Casino).
Popusti: otroci do 3. leta bivajo brezplačno, od 3. do 10. leta brez ležišča imajo 50-odstotni popust, z lastnim ležiščem 30-odstotni popust, otroci do višine 1,2 m ter odrasli, višji od 2 m, imajo brezplačne penzionske storitve (plačajo samo nočitev z zajtrkom).
KAM VPISATI VAŠEGA OSMOŠOLCA?
Odgovor, ki vam ga predlagamo, ]e - v Srednjo ali poklicno rudarsko šolo.
Prav gotovo smo starši pomemben dejavnik pri poklicnih odločitvah naših otrok. Se posebej v tistih primerih, ko naš osmošolec nima jasno izražene poklicne namere, ki bi ga spremljala že od zgodnjega otroštva, ah pri tistih osmošolcih, ki nihajo med enim ah več poklici.
Spremljanje generacij štipendistov Premogovnika Velenje, dijakov poklicne in srednje rudarske šole, ki opravljajo praktični pouk v našem podjetju, kaže, da so očetje skoraj polovice vseh dijakov naši delavci. Kar tri četrtine dijakov pa ima pri nas poleg očeta zaposlenega še brata ah koga od drugih sorodnikov. Z željo, da negujemo pozitivno družinsko izročilo poklica za prihodnje generacije, predstavljamo aktivnosti, povezane s pridobivanjem učencev za rudarske poklice.
Kaj omogočamo štipendistom, dijakom poklicne ali tehniške rudarske šole?
z brezplačen zdravniški pregled, z brezplačne učbenike in drugo literaturo,
Z štipendijo,
Z kakovosten praktični pouk in plačilo jamskega dodatka, z brezplačna zaščitna sredstva pri praktičnem pouku, z brezplačno malico pri praktičnem pouku, z brezplačen prevoz z avtobusi na pogodbenih relacijah, z vračilo polovice vrednosti mesečne vozovnice, z regresirano malico pri teoretičnem pouku (dijaki plačajo le 30% vrednosti bloka), z brezplačno bivanje v dijaškem domu in z brezplačne ekskurzije v času šolanja.
Poleg navedenih ugodnosti omogočamo dijakom, ki so poklicno rudarsko šolo zaključili z najmanj prav dobrim uspehom, nadaljevanje šolanja v srednji šoli. V ta namen jim štipendijsko pogodbo z vsemi navedenimi ugodnostmi podaljšamo še za dve leti.
Posebej vas želimo opozoriti na dopolnjen sistem zaposlovanja štipendistov, ki ga bo podjetje uvedlo za generacijo, ki bo šolanje zaključila junija letos. Po uspešno končanem šolanju in slovesnem skoku čez kožo bomo omogočili takojšnjo zaposlitev najboljšim petim dijakom iz generacije.
Ostali dijaki bodo uvrščeni na lestvico, ki jo oblikujemo na osnovi upoštevanja ocene praktičnega pouka, učnega uspeha v zadnjem letniku šolanja, ocene zaključnega izpita in socialnega statusa dijaka. Podjetje zaposluje pripravnike na osnovi upoštevanja te lestvice. Letno zaposlimo 40 pripravnikov, povečanje števila upokojitev, ki ga pričakujemo v prihodnjih petih letih, pa bo dinamiko zaposlovanja pripravnikov še pospešilo.
Pomembno se nam zdi poudariti, da bodo imeli naši štipendisti možnost zaposlitve tudi znotraj poslovnega sistema Premogovnik Velenje.
In kateri so pomembni vplivi, na osnovi katerih sta se za rudarski poklic odločali lanska in predlanska generacija?
Za več kot polovico dijakov je na izbiro poklica najpomembneje vplivala možnost zaposlitve, kljub vnaprejšnji seznanjenosti dijakov s čakanjem na zaposlitev. Dobra petina se je za poklic rudarja ali rudarskega tehnika odločila zaradi veselja do tega poklica, preostale pa je najbolj pritegnil dober zaslužek. Upamo in želimo, da vas bo zgledna skrb podjetja za štipendiste spodbudila, da boste te informacije prenesli vašemu osmošolcu, vašim prijateljem ah sorodnikom, katerih otroci stojijo pred najpomembnejšo življenjsko odločitvijo.
Za vsa dodatna pojasnila in informacije smo vam na voljo osebno v pisarni št. 4 v pritličju upravne stavbe Premogovnika Velenje v Prelogah ah po telefonu na številki (03) 5871-465, int. 22-13.
Alenka Verbič, izobraževanje
Zahvala
Ob smrti naše drage mame
Marije Ramšak
se zahvaljujemo sodelavcem in sindikalni podružnici Elektrostrojne dejavnosti za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja.
sinovi Stanko, Ivan in Vinko
Zahvala
Ob boleči izgubi mojega očeta
Franca Goljufa
se zahvaljujem sodelavcem in vodstvu Zračenja, sindikatu podjetja ter vsem prijateljem in znancem za darovane sveče, denarno pomoč, izrečena sožalja in tople stiske rok.
sin Branko
Zahvala
Ob smrti mojega očeta
Ernesta Lainščka
se zahvaljujem sodelavcem in prijateljem ter predstavnikom sindikalne podružnice Priprave za darovane sveče in izrečena sožalja.
Koloman Lainšček
Zahvala
Ob smrti mojega očeta
Antona Lampreta
se zahvaljujem sindikatu in Premogovniku Velenje za darovano cvetje ter sodelavcem iz Jame Skale za pomoč, cvetje in izrečena sožalja.
Zvone Lampret
Zahvala
Ob nenadni smrti mojega očeta
Franca Žerdonerja
se zahvaljujem sodelavcem in sindikatu za darovano cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja. Hvala tudi častni straži in Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje za lepo slovo ter govorniku za poslovilne besede.
sin Franc
Zahvaljujem
se sindikatu podjetja za denarno pomoč v času mojega zdravljenja.
Cveto Strmčnik, Strojna služba
telkommm
■ ■ sistemi M
OGOOOOG
V nakup vam ponujamo
razne telefonske aparate in opremo.
Zaposlenim v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje omogočamo obročno plačilo prek osebnih dohodkov.
Ponujamo vam:
GSM telefonske aparate, mobi pakete, mobi kartice, brezvrvične telefonske aparate Siemens, navadne telefonske aparate raznih proizvajalcev, dodatno opremo za GSM aparate, servisiranje telefonskih aparatov.
Vabimo vas, da nas obiščete v poslovnih prostorih v Kersnikovi 13 v Velenju. Lahko pa nas tudi pokličete na telefonsko številko 58-72-400 ali na interno številko 22-00.
Srečno!
* Vabljeni v smučarske tečaje na Golteh !
Šola smučanja TRC Jezero ■ Golte organizira v času zimskih počitnic od 19. do 23. februarja 2001 smučarske tečaje za zaposlene v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje in njihove družinske člane.
Cena petdnevnega tečaja, ki vključuje smučarski tečaj, 5-dnevno smučarsko vozovnico, zaključni preizkus in smučarsko tekmo, zaključno prireditev in organizacijo, je:
V za otroke od 7. do 12. leta starosti 11.000 SIT,
v' za odrasle 13.700 SIT.
Organiziran bo brezplačni prevoz z avtobusom. Tečajniki se bodo odpeljali izpred Rdeče dvorane v Velenju vsako jutro ob 7.30 in se vračali iz Zekovca ob 16. uri.
Vpis in plačilo smučarskih tečajev bosta v torek, 13. februarja 2001, med 6. in 15. uro v Beli dvorani.
Ponujamo vam možnost plačila v treh obrokih.
Dodatne informacije dobite osebno pri Jožetu Grubelniku v Beli dvorani ali prek telefonov 03/5866-466 in GSM 041/647-889.
Vabljeni!
SMUČARSKI KLUB VELENJE
Kopališka 3, 3320 VELENJE, SLOVENIJA
Tudi letos Smučarski klub Velenje skupaj s Kompas Holidays organizira od 27.4. do 5.5. prvomajsko smučanje v Franciji. Kraj smučanja je enak kot lani - Val Thorens (2300 m, smučišča od 1820 do 3300 m), ponudba pa obsega:
7-dnevno namestitev v apartmaju za 4-5 oseb (hladilnik, štedilnik, pomivalni stroj, sesalec, kopalnica, WC, balkon), 6-dnevno smučarsko karto, “narezek party” s srečelovom, pijačo in hrano na avtobusu (do 35 oseb/avtobus!), posteljnino in brisače, turistično takso ter Kompasov klubski program (degustacije, test smuči, plesna šola in brezplačen vstop v klubski prostor s programom, animacijo, glasbo). Organizirana je tudi slovenska zdravniška služba. Ob doplačilu bodo organizirani smučarski tečaji za vse starostne skupine.
Cena aranžmaja je 47.000 SIT po osebi. Popusti za otroke. Za samo 2 ali 3 osebe v apartmaju doplačilo. Plačate lahko v petih obrokih. Dodatne informacije in prijave pri Romanu Vrabiču, Stanetova 29, Velenje, tel.: 03/5861-969.
upravljanje s stanovanji, d.o.o.
Celje - skladišče	g
D-Per	1
m
5000009844,1	cobiss ®
PRODAMO:
tri trisobna stanovanja v Velenju dvosobno stanovanje v Šoštanju dvosobno stanovanje v Velenju
KUPIMO:
več stanovanj različnih velikosti za znane kupce vikend v okolici Velenja (lahko nedokončan) hišo v okolici Velenja
NAJAMEMO:
več garsonjer in enosobnih stanovanj v Velenju eno in pol ali dvosobno stanovanje v Velenju
MNOGI NAM ZAUPAJO ZE VRSTO LET. ZAUPAJTE NAM ŠE VI IN NAS POKLIČITE.
Telefon: 03 898 1600, GSM: 041 665 223