Leto VIII. V Celju, dne 4. septembra 1913. St. 36. NARODNI LIST „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, »a j Oglasi se račnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 v. t večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine Naročnina se plaCnje vnaprej. Posamezna Številka i za oglase je plaCevati po pošti na naslov: nllarodnl stane 10 vinarjev. List" v Celju. Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je' pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvtf: Rotovška cesta štev. 3. Hišnorazredni in najemninski davek po novem zakonu in njega ugodnosti. Konrad Škoflek. Večini prebivalstva je znano, da so bile dosedaj za stanovanje določene nove stavbe, prezidave in prizidave proste direktnega hišnega davka za dobo 12 let. Ta ugodnost se je pa Ddejstvila le na način, da je lastnik take hiše vložil pravilno opremljeno prošnjo pri pristojni davčni oblasti. Ker je pa zlasti na deželi prevladovalo popolnoma napačno mnenje, da dograjenje stavbe že samo na sebi oprošča od plačila hišnega davka, zato premnogi niso bili deležni omenjene ugodnosti, ker se je niso znali poslnžiti s tem, da bi z utemeljeno prošnjo potrkali na predpisanem mestu. A. Vsled državnega zakona z dne 28. decembra 1911 št. 242 so se pa na čisto novi podlagi uredile davčne ugodnosti za nove stavbe, prizidave, nadzidave in prezidane stavbe vobče ter za stavbe majhnih stanovanj posebej. 1.) Nove stavbe so naprave zgradb ua prej nezazidanem zemljišču; novim stavbam je pa enačiti tudi gradnje na prej zazidanem zemljišču, ako se je a) podiranje prejšnih zgradb končalo najmanj tri polna leta prej, predno se je začelo zidati novo poslopje, b) ako je v novi zgradbi površinska izmera nadstropij, ki so nad površjem zemlje, izvemši podstrešje, najmanj poldrugikrat tako velika kakor v starem poslopju, c) ako je bilo iz stavbenih ali zdavstveno-policijskih razlogov potrebno podreti staro zgradbo. Take nove hiše, ki so se začele zidati s l./l. 1912, ali ki se bodo napravljale do konca leta 1916, so za dobo 10 let popolnoma proste hišne razredovine; če so v najem dane, pa tudi za označeno dobo najmarine (najemninskega davka), ki je v tem slučaju na 5% znižana. Od l./l. 1917 naprej grajene nove hiše bodo le 6 let, toda popolnoma proste hišne razredovine in če so v najem dane, istotako popolnoma oproščene najemninskega davka. 2.) Prizidave so povečanja že obstoječih zgradb v vodoravni smeri na doslej nezazidani površini, ako se z zgradnjo na novo napravijo celi, s stenami omejeni prostori ali se pa povečajo že obstoječi. Nadzidave so zvišanje že obstoječih zgradb s tem, da se napravijo podstrešna stanovanja, oziroma nova nadstropja. Navedena povečanja že obstoječih hiš se začenši z delom od l./l. 1912 oproščajo za po dozidavi nastopni čas 6 let popolnoma obeh zgoraj omenjenih davkov. 3) Celotno prezidane nastanejo stavbe, ako se zgradbe v celem obsegu podr6 do tal in zgrade na novo. Deloma prezidane stavbe pa nastanejo, ako se podr6 nadstropja s podstrešji vred in se na njihovo mesto postavijo nova nadstropja. Taka nastala celotna prezidava oziroma njen del, je hišne razredovine začenši s prezidavo s l./l. 1912 popolnoma prost za po dograjenju 6 let; če so pa ti prostori v najem dani, je za isto dobo tudi najmarina na 5% znižana. Prošnje, da se priznajo zgoraj označene časne davčne ugodnosti po § 3, 4 in 28 drž. zak. od 28./12. 1911, št. 242, je vložiti pri c. kr. okr. glavarstvu kot davčni oblasti v 60 dneh po dejanski dovršitvi cele zgradbe in so koleka proste. Priložiti je treba: 1.) oblastveno stavbno dovolilo, 2.) oblastveno potrjeni stavbni načrt (plan), 3.) oblastveno potrdilo o dovršitvi stavbe, 4.) popis hiše (topografični popis.) Velike vrednosti je odprava dosedanjega oblastvenega dovolila za stanovanje v novi hiši, kar so večkrat nekatere občine pod raznoterimi pretvezami izrabljale za šikaniranje strank. Ako lastnik hiše nima več, ne more takoj, ali sploh nikdar dobiti potrebnih prilog, tedaj je na utemeljeno zaprosilo davčnega zavezanca dovoliti primeren rok, oziroma je stranki naloženo merodajne razmere drugače verjetno dokazati. Kolike važnosti da je pravočasna vložitev prošnje, to je v roku 60 dnij po dovršitvi stavbe, naj služi sledeči primer za zgradbe, ki se oproščajo davka na 10 let: Stavba je zgotovljena 15./4. 1913, prošnjo je vposlati do 14./6. 1913 in se je tudi ta dan še pravomočno vložila. S tem je pa prosilec dosege), da so mu od dovršene gradnje dne 15./4.1913 do prihodnjega koledarskega četrtletja, to je 1/7. 1913 ne predpiše nikakšnega davka. Od 1./7. 1913 naprej pa do 30./6. 1923 pa rživa postavno ugodnost za stavbo, ki pač pride v posameznem slučaju v poštev. Če se pa zamudi rok na primer: Za ravno tedaj dogotovljeno stavbo se vloži prošnja 15./7. 1913; v tem slučaju se stavbi pii-pozna ugodnost od časa tistega koledarskega četrtletja naprej, ki sledi prepozno vloženi prošnji. V tem primeru od 1./10. 1913 do 30./6. 1923. Za čas od 15./4. 1913 do 30 /9. 1913 se pa predpiše popolen hišno razredni oziroma najemninski davek. Ta razloček in s tem seveda tudi škoda se pa hišnemu posestniku poveča, če dani rok še dalje zamudi. Ta primer velja do konca leta 1916 v kolikor se je že tudi sedaj ozirati na 6 letno oprostilno dobo pri nekaterih vrstah zidav in se s l./l. 1917 v toliko spremeni, ker bodo od tedaj naprej vsake vrste stavbe uživale le 6 let davčno ugodnost v označenem obsegu. B. V smislu drugega poglavja tega novega zakona je navesti še posebne ugodnosti za majhna stanovanja in obratovališča v hišah z majhnimi stanovanji, ki se pa morajo nahajati samo v novih ali pa popolnoma prezidanih stavbah. Za hiše te vrste so smatrajo take, katerih stanovanja, vsako za se oddeljeno, ne obsega več kakor do 80 m2 v površinski izmeri in to so tisti prostori, ki so za stanovanje sposobni. Stanovanjski odeelki so sobe, sobice in kuhinja, če presega površino 12 m2 in se vsled načina zidave da v njej stanovati. Taki prostori so torej merodajni za površinsko izmero do 80 m2. Kot za stanovanje sposobnih se ne šteje predsob (vež), shramb za jedila, kopalnih sob, majhnih ali za stanovanje nesposobnih kuhinj i. t. d. (kleti, drvarnic ...). K stanovanjskim prostorom pa tudi ni računati takih obratovališč malih obrtnikov, ki imajo v isti hiši nahajajoče se majhno stanovanje, dalje pa tudi ne sobic za služinčad, če ne presegajo površine 12 m2. Prošnje v dosego ugodnosti za nova mala stanovanja, ki so se začela graditi l./l. 1912, ali se bodo gradila do konca leta 1916, so popolnoma oprostilno reševati, kar se tiče hišno razrednega davka, za dobo 10 let; če so pa v najem dana, je najmarina tudi za isti čas na 5% znižana. Tozadevnim po l./l. 1917 pozidanim zgradbam, se pa podeli ugodnost, da so 6 let obeh navedenih davkov popolnoma proste. Popolne prezidave hiš za mala stanovanja, zgrajena počenši od l./l. 1912 do konca 1. 1916, so za dobo 10 let popolnoma proste hišne razredovine, če so pa tudi v najem dane, je za isti čas najemninski davek na 5% znižan. Od l./l. 1917 odpade hišna razredovina za 6 let, če so pa stanovanja tudi v najemu, se plačuje le na 5% znižani najemninski davek. Za dosego ugodnosti pod B je treba v prošnji za dovoljenje davčne prostosti še posebej omeniti. K že pod A navedenim prilogam na pristojno davčno oblast je za pridobitev ugodnosti za mala stanovanja še pridjati: 1.) izkaz izmere talne površine posameznih, bodisi k majhnim stanovanjem, bodisi k drugačnim stanovanjem spadajočih pravih stanovanjskih prostorov in vseh kuhinj ločeno po takih, v katerih se more iu v katerih se ne more stanovati. 2.) Izkaz izmera talnih površin posameznih za trgovinske ali obrtne namene porabljanih prostorov ali obratovališč. C. Še večje ugodnosti kakor pod B navedena mala stanovanja pa uživajo stavbe jurističnih oseb (samoupravne korporacije, javne korporacije, zavodi in ustanove) ter stavbnih družb, ki z zgradbo malih stanovanj skrbijo za občno korist. Kar se tiče časne davčne oprostitve in tozadevnih pogojev, se je popolnoma ravnati na določila pod B, samo da je tarifna postavka nižja pod C. Za presojo ugodnosti pod A, B in C se omeni: Državni davek za hišno razredovino v vseh slučajih za čas postavne dobe popolnoma odpade in se le ideelno rabi za pobiranje raznih doklad. Najmarina se je po starem zakonu določila na 14% najemninske vrednosti, kar se je v oprostilni dobi rabilo ideelno za pobiranje doklad. Za stavbe pod A se pa rabi tarif 10'5%, pod B 9'45% in pod C 8'4% od najemninske vrednosti. Ugodnost ene ali druge vrste stavb se razvidi torej tako pri ideelni porabi tega tarifa v stotkih kot podlaga za določitev doklad v oprostilnem času, kakor tudi po preteku te dobe, ko se mora od najemninske vrednosti za stavbe pod A plačati 10'5% najmarine, za stavbe pod B 9-45°/0 in za stavbe pod C 8'4%. Pa tudi potem, ko za eno ali drugo izmed navedenih različnih stavb poteče postavno določena Podružnico Ljubljanske kreditne banke v Celju = Delniška glavnica 8 mlljonov kron. Rezervni zaklad 1 mlljon kron. Centrala v Ljubljani, podružnice Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. Otvarja tekoče in čekovne račune. Prevzema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 5% večje, vloge proti odpovedi po 572%. Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. 68 60-32 oprostilna doba, še te gradnje vedno .uživajo davčno ugodnost v toliko, kolikor se vsled odbitka in popusta pobira nižja hišna* ra?j$dovina. Glavni zbor narodne Stranke za Spodnje Štajersko in „oktobersko slavje" Zveze narodnih društev. V skupni seji izvrševalnega in glavnega odbora narodne stranke v sodoto dne 30. avgusta se je soglasno sklenilo sklieati strankin glavni zbor na nedeljo dne 5. oktobra v Celje. Obenem se je sklenilo pozvati vse strankine prijatelje in zaupnike, da prično s pripravami za glavni strankin zbor, da skrbe z neumorno agitacijo za častno udeležbo. Nujno potrebno je, da so na njem zastopani vsi spodnještajerski okraji in občine, osobito one, v katerih so možje narodne stranke na krmilu. Nujno potrebno je, da se zbero dne 5. oktobra v Celju vsi naši odlični pristaši in delavci v političnih in nepolitičnih društvih, v gospodarskih zavodih in napravah vsake vrste ter v stanovskih organizacijah. / Vzamite si za geslo: lz vsake občine vsaj en mož dne 5. oktobra na glavni zbor narodne stranke v Celja! In vi, vrli narodni trgi, prednja-čite z obilno ubeležbo! i Mogočna manifestacija zavednosti ini trdne volje mora biti naš zbor, da bodo slišali naš glas po celi deželi, da pokažemo svojo moč vladi in Nemcem, da posvarimo in zavrnemo v prave meje tudi tiste nasprotne nam domače politične kroge,/ ki upeljujejo v naše javno življenje nasilje in! politično pokvarjenost. Zberimo se dne 5. oktobra vsi v Celju, kmetje, obrtniki, delavci, gospodje, ki narodno mislimo, čutimo in delamo! Zberimo se vsi. ki ne obupujemo bojazljivo in malodušno tudi v težavnih sedanjih političnih razmerah nad bodočnostjo in nad zmago poštene narodne misli, ki ponosno kljubujemo vsakemu sovražnemu naskoku. Veliko sovražnikov, mnogo časti! Zlasti pa pridite vi, Vrli naši narodni kmetje, ki imate po občinah na deželi vzdržati najhujši naval čez mero politikujočega duhovništva, ki se vas hoče z velikimi, nikoli izpolnjivimi političnimi obljubami, grožnjami in z zvijačo spraviti v tabor kmečkih sovražnikov in ljndskih izkoriščevalcev! Pridite, da vam stisnemo žuljavo, delavno desnico in se vam zahvalimo vsi za vašo značajnost! Na glavnem zboru narodne stranke bodemo kakor vsako leto, razpravljali tudi letos o vseh važnih dogodkih v našem javnem življenju. Ugovarjali bodemo znova glasno proti krivicam, ki se nam gode v državni in deželni upravi, razpravljali »bodemo o nujnih gospodarskih vprašanjih. Pred vsem pa bodemo skušali pridobiti novih vidikov in svežih sil za strankino organizaci jo v krajih, koder je nepopolna ali prav nič razvita in se bore za našo idejo le posamezniki brez trdne medsebojne zveze in opore. Zveza narodnih društev je naznanila, da priredi na nedeljo glavnega strankinega zbora popoldne na čast udeležencem po lanskem vzorcu »oktobersko slavje". To naznanilo sta vzela izvrševalni in glavni odbor narodne stranke z veseljem na znanje. Za izvrševalni in glavni odbor narodne stranke za Spodnje Štajersko: Dr. Vekoslav Kukovec, tč. predsednik. BtležKe. Izvrševalni odbor Narodne stranke je imel, kakor izvajamo že na drugem mestu, v soboto zvečer v Celju svojo sejo. Po otvoritvi in pozdravu navzočih članov glavnega odbora se je spominjal predsednik dež. posl. dr. V. Kukovec zaslug, ki si jih je pridobil pokojni dež. odbornik Franjo ®obič za spodnještajerske Slovence. Na njegovo" mesto bo poklican dež", posl. dr. Karel Verstovšek. Iz njegovega dosedanjega političnega delovanja pa je dobila spodnještajerska javnost žalibože vtisk, da ni računati na njegovo nepristranost napram vsem štajerskim Slovencem in da bo za časa Verstovškovega odbornlštva praktično zavednejšl del našega naroda brez zastopstva v deželnem odboru. Kriza v štajerskem dežeinem zboru je s tem dogodkom na vrhuncu in najbolje je, da se ga razpasti ter povpraša volilstvo po mnenju o dogodkih v deželnem zboru in odboru. Temu naziranju so se soglasno pridružili vsi navzoči člani izvrše-valnega in glavnega odbora Narodne stranke. »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev* v Ljubljani ima svojo XXV. glavno skupščino dne 6. in 7. septembra 1913 v Ljubljani in sicer v praznovanje 25-letnega jubi-luja njenega obstanka. Vspored je sledeči: I. V soboto, dne 6. septembra. 1. Ob pol 8. uri dopoldne seja upravnega odbora v načelstveni sobi Učiteljske tiskarne. 2. Ob 9. uri dopoldne glavna pevska vaja v veliki dvorani »Narodnega doma". 3. Ob 3. uri popoldne zborovanje Zavezine delegacije v veliki dvorani »Mestnega doma". 4. Ob 8. uri zvečer: Jubilejski koncert v proslavo 25-letnega jubileja Zaveze v veliki dvorani »Narodnega doma". IL V nedeljo, dne 7. septembra. 1. Ob pol 10. uri dopoldne: Slavnostno zborovanje v veliki dvorani »Narodnega doma". 2/Ob 12. uri opoldne banket v hotelu Tivoli. rob 3. uri popoldne; Izlet v Kamnik, kjer priredi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon" l^ncert s sodelovanjem Kamniškega salonskega orkestra. Izletniki »e vrnejo še isti dan ob-lft^t) zVečer v Ljubljano! -,v Vodstvo Zaveze. .. tj Deželni odbornik prof. Frane Robič umrl. Zadnji petek ob pol 4. uri zjutraj je umrl v mariborski bolnišnici vpokojeni profesor in deželni oddornik štajerski, Franc Robič. Kakor smo poročali že v zadnji številki, ga je spravil iz Varaž-dinskih Toplic Upniški zdravnik dr. Ambrožič s posebnim bolniškim avtomobilom Rdečega Križa v mariborsko bolnišnico. Tam se mu je začelo obračati na bolje,. -11- a v petek proti jutru ga je zadela nenadoma možganska kap in v nekaj minutah je bil mrlič. Dosegel je visoko starost 72 let. Rojen je bil dne 21. aprila 1841 v Lembahu iz veleugledne in mnogoštevilne Robičeve rodbine. Bil je najprej Ijndskošolski učitelj, postal na to vadnični učitelj na Dunaju, kjer se je usposobil za profesuro na učiteljišču, kojo je dobil na mariborskem učiteljišču leta 1872. Kot tak je opravljal poznejši čas tudi službo c. kr. šolskega nadzornika j za okraje mariborskega in radgonskega l^krajnega glavarstva. V pokoj stopil 1. 1907. ip Poročen je bil v izredno srečUŠttrizakonu s Ka-rolino Lorber iz znane rodbinb^Lorberjeve pri Sv. Magdaleni v Mariboru. — Politično je nastopil pokojni Franc Robič 1. 1890., ko je bil dne 27. junija s pokojnim dr. Radejem izvoljen s 158 glasovi v deželni zbor štajerski. Od tega časa je bil do svoje smrti nepretrgoma deželni poslanec mariborskega okraja. V državni zbor je bil izvoljen prvič dne 5. marca 1891 in bil od tistega časa državni poslanec mariborskega okrožja do 1. 1907., ko je propadel proti kandidatu Narodne stranke, tudi že pokojnemu drž. poslancu Vinku Ježovniku. V deželni odbor je bil izvoljen 1. 1896 na mesto prelata Karlona ter je ostal deželni odbornik do svoje smrti. V deželnem odboru in zboru se je vedno potegoval za pravice našega kmeta, našega učiteljstva in sploh celega slovenskega naroda. Kot deželni odbornik je imel zlasti poročilo o bolnišnicah. Bil je pošten mož, ki mu je bilo do konca življenja Slovenstvo več ko znano Koroščevo hujskajoče strankarstvo. Pogreb se je vršil v nedeljo na pokopališče v Lembahu. Pokojnik naj v miru počiva! Koncert „Zaveze avstr. jugosl. učit. društev", ki ga priredi učiteljstvo, zastopano v tej • . jt.. zavezi v proslavo srebrnega jubileja; dne ,J>. sept. v veliki dvorani »Narodnega domafj v Ljubljani, obeta po svojem programu, ki so; ga priobčili že vs}. listi izreden užitek. — Sodelovali bodo ad hoc sestavljenega ačiteljskega zbora nekdanja tovafi|ica ga Costaperarta • Devova, Ljubljančanom tdobro znana izborna koncertna pevka, ki bo izvajala lesi" prelepih sopranskih samospevov, koncertni pianist in glasb, učitelj g. Anton Trost ter njegov brat, sedaj gojenec c. kr. akademije za glasbo in nprizarjajočo umetnost, g. Ivan Trost, ki sta po svojih briljantnih nastopih slavnemu občinstvu znana tako doma kakor že drugod. — Napredno občinstvo opozarjamo na ta koncert že sedaj ter mu priporočamo ga v obilnem številu obiskati, da tako dokažemo svoje siitipatije do naprednega učiteljstva. S hmeljskega trga. Iz Žatca nam poroča komisijska tvrdka Rouček in Stern z dne 30. avg.: Obiranje hmelja je tu v polnem teku. Rezultati pa ne zadovoljujejo, ker se je pokazalo, da se je letošnjo letino glede količine previsoko cenilo. Na deželi se je ta teden pričelo s kupovanjem hmelja; začetne cene so bile K 220—230, sedaj pa se že plačuje K 250—270, V Žatcti strnem še trgovina mirnje. Tujega, izvenčeškega hmelja je v tukajšnjih skladiščih malo, plačevalo se je danes zanj 208—230 K. K veliki skupščini družbe sv. Cirila In Metoda v Domžalah bode vozil skupščinarje poseben vlak dne 8. septembra. Odhod iz Ljubljane ob pol 10. uri dop. (9 h 30 m), na Ježici postoji vlak in odpelje naprej ob 9. uri 43 m, prihod v Domžale ob 10. uri 11 minut. Radi male deljave se vožnja ni znižala. Vabimo vse družbine prijatelje, vse zavedne Slovence, pa tudi one, ki še nimajo pravega spoznanja o veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda, da se udeleže letošnje velike skupščine in njej sledeče veselice v Domžalah kar najštevilneje. Udeležba bodi tolika, da bode zborovanje napravilo utis o"ih lepih slovenskih taborov iz dobe narodne probuje. Prva državna, popolnoma slovenska gimnazija. Iz Gorice prihaja vesela vest, da se ustanovi tam že z novim šolskim letom 1913/14 popolna slovenska gimnazija. Doslej so imeli v Gorici nemško gimnazijo, ki so jo obiskovali slovenski, italjanski in nemški dijaki. Bil je to velikanski zavod z več ko tisoč učenci. Sedaj pa dobe Slovenci, Italjani in Nemci po eno lastno gimnazijo. Z novim šolskim letom se ustanove prvi razredi, ki se bodo od leta do leta spopol-njevali do celih gimnazij. Na novi slovenski gimnaziji v Gorici se bodo poučevali vsi predmeti v slovenski. Doslej se je godilo to le na zasebni škofovski gimnaziji v Št. Vidu pri Ljubljani. Goriškim Slovencem moramo na tem lepem narodnem uspehu prisrčno častitati. Kedaj pač pridemo pri nas v Mariboru in Celju do popolnih slovenskih gimnazij? Najbrže še le takrat, ko pridejo odločni narodni krogi mesto Šušteršiči-jancev kakor na Goriškem tudi pri nas do politične moči. Pogajanja med Bolgarijo ln Turčijo. Sedaj je toliko kot gotovo, da je Odrin za Bolgarijo zgubljen. Dobila je v drugi balkanski vojski s Srbi in Hrki take rane, da mora Turke prositi, naj ji pusti vsaj ono, kar so ji še Srbi in Grki v bukareškem miru od velikih osvojitev v prvi balkanski vojski postili. Med Bolgarijo in Turčijo so se pričela pogajanja glede Odrina, ki bodo z novim porazom nesrečne Bolgarske končala. Kolera v Bosni in Hercegovini. Iz Sarajeva poročajo nradno, da je še v Bosni in Hercegovini bolnih na koleri 24 oseb; 2 slučaja sta nova, 3 osebam se je že ugodno obrnilo na bolje, 3 osebe so umrle. Na Hrvatskem so zdravstvene oblasti dognale do sedaj 42 slučajev kolere. Z imeni na dan! »Slov. Gospodar" poroča, da je »neka liberalna škricarska reva na kolodvoru v Celja stresala nad udeleženci katoliškega Kaj hvalijo gospodinje? Sredstvo, ki olajša pranje! Kakor nobeno drugo, stori to pralni izvleček ,,Ženska hvala". — Kdor namoči perilo čez noč z ,,Žensko hvalo", zmanjša delo pri pranju na polovico. Kdor pere potem še s Schichtovim milom, se mu sploh ni treba truditi. 404 2-2 shoda v Ljubljani svojo borno oliko" ter da je »dobila krepek odgovor, ki ga bo pomnila več let". Kolikor poznamo »poštenjake" pri „Slov. Gospodarju", bo cela stvar izmišljena, kajti v Celja se nikdo ni brigal za ljudi, ki so šli na katoliSki shod v Ljubljano, še manj pa jih je kdo žalH. V »Nar. Listu" smo na miren in dostojen na&n pojasnili, da je katoliški shod v Ljubljani politična prireditev v namene klerikalne stranke, ni pa padlo nikomur v glavo, da bi se razburjal, če so duhovniki vendar zvabili večje števi'o Štajercev v Ljubljano. V narodnem oziru je to gotovo bolje kakor če vabijo duhovniki ljudi v nemško Marijino Celje, da tam dajejd Nemcem zaslažka. Če imajo torej „Gospodarjevci* kaj poštenja, naj povedo ime tiste »škri carske^ ve" in imena onih, ki so ji tako »krepko odgovorili". Bojimo se, da ne dobimo odgovora in da gre za eno izmed tistih grdih obrekovanj, ki se jih klerikalci tako radi poslužujejo v političnem boju. Letošnji rebrutl bodo morali obleči vojaško suknjo dne 7. oktobra, nadomestni rezervisti dne 9. oktobra. Enoletni prostovoljci nastopijo vojaško službo dne 1. oktobra. Duhovniške vesti. Na novo nastavljeni so sledeči gg. novomašniki kot kaplani: Peršuh Anton v Dol pri Hrastniku; Bratkovič Anton v Zibiko; Holcman Pavel k Sv. Martinu na Pohorju; Holcman Vinko v Laško; Grilič Ignacij v Gornjo Polskavo. Premeščeni so sledeči gg. kaplani: Blumer Ivan iz Zibike k Sv. Kunigundi na Pohorja; Ratej Miroslav od Sv. Jurja ob Ščavnici v Ptuj; Ozimič Jožef iz Criž v Cirkovce; Zorko Melhior iz Cirkovec v Hajdin; Šketa Jožef iz Hajdina v Griže; Panlič Fr. iz Laškega na Pil-štanj in Kramaršič Alojzij iz Št. Janža na Drav. skem polju k Sv. Jurjn ob Ščavnici. CeljsKi okraj. Telovadno drnštvo »Celjski Sokol" priredi v nedeljo, dne 7. septembra 1913 javno telovadbo na vrta Sokolskega doma v Gaberju pri Celju, — Spored telovadbe: 1. Moški naraščaj: proste vaje. 2. Člani: proste vaje. 3. Ženski naraščaj: proste vaje. 4. Članice: proste vaje. 5. Trgovski in. obrtni naraščaj: vaje s palicami. 6. Orodna telovadba. 7. Skupine. — Po javni telovadbi ljudska veselica : petje, godba, streljanje na dobitke, srečolov, ples itd. Sodeluje polnoštevilna celjska narodna godba. — Začetek točno ob 4. ari popoldne. Vstopnina: sedeži 1 krono, stojišča 40 v. K obilni udeležbi vabi odbor. Pri javni telovadbi »Celjskega Sokola" v nedeljo, dne 14. sept. 1913 nastopi skupno z vsem naraščajem do 100 oseb, ki bodo izvajale koncem telovadbe veliko sknpino. Dolžnost vsakega narodno čutečega je, da si pogleda v nedeljo uspehe velikega sistetamatičnega sokolskega dela. Iz Celja. Kakor že znano, vrši se dne 8. t. m. v Velenju, na vrtu narodne gostilne Ježovnikove, velika ljudska slavnost v prid javnim ljudskim knjižnieam in dražbi sv. Cirila in Metoda. Dober namen te prireditve, ki naj bi bila obenem narodna manifestacija slovenskega, narodno čutečega živi j a v Velenja, bo privabil gotovo vse narodno misleče krog iz Šaleške in Savinsfae doline v velikem številu. Izvolil se je že pripravljalni odsek, ki vodi z vzorno marljivostjo vse predpriprave ter nam jamči sijajen uspeh veselice pod pogojem, da stori narodno občinstvo svojo častno dolžnost ter pohiti ta dan polnoštevilno v Velenje. »Klub naprednih slovenskih akademikov" v Celju prosi tem potom vse svoje cenjene sta-rejšine in redne člane, da se udeleže polnoštevilno s trakom slavnosti, ki jo priredimo o priliki otvoritve pete naše javne ljudske knjižnice v ponedeljek, dne 8. t. m. v Velenju. Pridite vsi! Odhod ob 12*40 popoldne. Klub slov. kolesarjev v Celju priredi dne 14. septembra t. 1. kolesarsko dirko spojeno z veliko vrtno veselico pri gosp. Krušiču na Lavi. Spored je mnogobrojen in se še pravočasno objavi. S. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši v četrtek, dne 4. septembra, v gostilni pri »Jelenu" v Celju. Na Bregu pri Celju je priredila mlada C. M. podružnica v nedeljo prav lepo uspelo narodno slavnost pri „grenadirju"' Občinstva je privrelo toliko, da so komaj in komaj dobili prostora. Narodna godba je koncertirala, mešan in moški zbor Celjskega pevskega društva je pa zapel pod vodstvom g. Perca nekaj krasno pre-davanih pesmi. Urednik Lešničar je spregovoril o namenu in ciljih C. M. D. ter o drugih narodnih vprašanjih. Za Breg pomenja ta lepa slavnost naroden uspeh, ki bo še nosil lepi' sadove. Ljudi se mora k našim prireditvam pritegovati in bo od leta do leta manj nemškntarije. Kakor slišimo, dobi C. M. D. od te veselice dva okrogla stotaka. Podružnici čestitamo in ji kličemo: skrbite za živahno družabno in draštveno življenje. Posebne zasluge za to lepo uspelo slavnost so si pridobile obiteiji Kosijeva, Kolšekova, Čremožnikova ter Kraljeva in nekaj pridnih gospodičen z Brega. Vsa zahvala in priznanje gre tudi gostilničarki, gospej Jezernikovi, ki je vse mnogoštevilne goste po ceni in dobro postregla. Saj je njena vinska klet znana daleč naokoli! Prostor pri njeni go- stilni je pa za enake veselice naravnost idealno lep, krasnejšega je težko dobiti v celi celjski okolici. Zato se bode tu vršilo gotovo še več narodnih prireditev! Iz Žalca. Velika sokolska slavnost, ki se vrši povodom desetletnice »Sokola" v Žalcu dne 14. septembra 1913, bo, kar se tiče zabavnega in telovadnega sporeda, ena prvih narodnih prireditev na Južnem Štajerskem. Opozarjamo že sedaj vse odlične kroge in narodne korporacije, kakor tudi bratska društva na to slavlje. Priprave in slavnostni prostor z obširnim telovadiščem na vrtu gospoda Franja Robleka govore za to, da bo občinstvo v vsakem oziru zadovoljno. Opozarjamo na ugodno železniško in avtomobilsko zvezo in ker se obeta velikanska udeležba, bo skrbljeno tudi za poseben vlak, ki bode odhajal iz Žalca ponoči. Kakor se sliši, se bo slavnostnega sprevoda po trgu udeležila narodna konjenica iz cele Savinske doline. Veselični odbor si bo posebno prizadeval, da bo postrežba v vsakem oziru solidna. V Vojniku nad Celjem so si nemškutarji ustanovili »Turnverein". Zvabili so žalibože vanj tudi nekaj slovenskih fantov. Iz Hrastnika. Hitro uradovanje. C. kr. okrajno glavarstvo je preklicalo pasji kontumac v laškem okraja z dne 11. avgusta. Dotični akt je rabil v Hrastnik celih 12 dni. Kadar se hoče komu škodovati, je uradna pot silno kratka. — V nedeljo ob pol 7. uri zvečer smo videli leteti čez Hrastnik prvi aeroplan v smeri Gradec-Ljubljana. — Čuden samomor. Nad Dolom pri Hrastnikn se je 19 letni pastir Kaša na čuden način usmrtil. Gospodinja ga je poslala po koš listja, kar ga je tako razjezilo, da se je sklenil usmrtiti. Obesil se je na vejo nekega drevesa. Ker je bila pa veja prešibka, se je toliko po-besila, da se je dotikal pastir z nogama in rokama tal. Tako na »vseh štirih" čepečega so ga našli še le čez tri dui. Iz Vranskega. Povodom veselice dne 17;, avgusta 1913 prostovoljne požarne brambe na Vranskem v čast rojstnega dne Njega Veličanstvi/:' ,{šesarja Franca Jožefa I., se tem . potom za-hvdrfuje društvo vsem cenjenim Jjržanoil^aj krasno razsvetljenje trga med bakljado in tistim kmetom v okolici, kateri so napravili in med bakljado vžgali krese. Nadalje iskrena hvala gospej Zinki Vrabl, Minki Košenina, gospodičnam Zofki Bri-novc, Malči Drobež, Mici in Lenči Ocvirk, ter gospodu in gospej Korenčič za okrašenje šotorov, za trud pri prodajanju v šotorih in za naklonjenost požarni brambi. Srčna hvala vsem cenjenim dobrotnikom, kateri so na eden ali drugi način pripomogli, da se jei rojstni dan našega presvit-lega cesarja v krasnejn narodnem trgu Vransko in cela v okolici talko častno in krasno obhajal, da bo marsikateremu ostal v spomina. V šmarski okrajni zastop se kmaln vrše nove volitve. Reklamacijska doba za skupino ve-leposestva, kakor industrije in trgvine je že minula. Ravno to-le velja tudi za volitev občinskega zastopa v trga Šmarje. V Grdbelnem se je ustanovila pretečeno nedeljo Ciril Metodova podražaica za Grobelno, Slifflsoo, Sv. Štefan in Št. Vid?' Za ustanovitev so si] iztekli največ zaslug ondotni železniški uradniki, posebno g. K. Pavline, nadalje učiteljstvb ter zavedni posestnik J. Malgaj pri Sv. Štefanu. Ustanovni občni zbor je bil pri g. Vugi s prav lepo udeležbo. Zastopnike so poslale šmarski in šentjurski podružnici. Glavno družbo je zastopal potovalni učitelj g. Ante Beg. Odbor se je izvolil sledeči: predsednik gosp. Fr. Vuga, trgovec itd.; podpredsednica ga. Herma Stritarjeva, soproga nadučitelja (Št. Vid); tajnik g. K. Pavline, žel. uradnik (Grobelno); namestnica gdč. Tilka Le-ckerjeva, učiteljica (Slivnica); blagajnik g. Fr. Pogačnik, učitelj (Št. Vid); namestnica ga. Alojzija Šegulova, soproga nadpoštarja. Odborniki gg. Tomo Kurbus, nadučitelj (Slivnica); Al. Randl, postajenačelnik (Grobelno); J. Malgaj, posestnik (Sv. Štefan); Mih. Vrabič, posestnik (Grobelno); Fr. Lindič, trgovec (Št. Vid); Fr. Vavpotič (Grobelno) in Jos. Gobec, posestnik (Završe). Preglednika računov sta gg. Jos. Stritar in Jakob Segula. Iz Latkove vasi v Sav. dolini. Prost. gas. društvo priredi dne 7. septembra ob 3. uri popoldne veliko vrtno veselico na vrtu gosp. nač. F. Cilenšek-a. Vsi prijatelji poštene zabave ste prisrčno vabljeni! | Od Sv. Štefana blizu Šmarja nam poročajo: Veselic?, katero je priredilo politično in gospodarsko društvo za šmarsko-rogaški-kozjanski okraj, je uspela prav izvrstno. V prvi vrsti moramo pohvaliti gospode igralce, kateri so svoje uloge nepričakovano pohvalno rešili. Tudi godba je v splošno zadovoljnost igrala lepe slovenske komade, tako da občinstvo zahteva še ponovitev iste igre in veselice. Pričakuje se, da se bodete da dan sedmega septembra še v večjem številu udeležili igre in veselice, ki se priredi pri gosp. Dobovišeku, gostilničarju v Loki pri Žusmu. Napredni Šentjurčani gotovo ne bodete izostali kakor pri zadnji veselici pri Seničarju. Vstopnina bo za sedež 60 vin., stojišča 20 vin. Začetek ob 3. uri popoldne. Za okusno kuhinjo in dobro klet bo skrbel gostilničar. Sosedje, pridite! Vpisovanje v I. razred c. kr. samostojnih neško - slovenskih gimnazijskih razredov v Celju se bo vršilo 16. t. m. od 8.—10. ure dopoldne. Ciril-Metodova podružnica za Grobelno ln okoliš priredi v ponedeljek, dne 8. sept. 1913 svojo prvo veselico na prostem pri g. jos. Gobca v Završih tik Grobelna. Na sporedu ie poleg burke v»Mutast muzikant" tudi srečotev, godba, ples in dražba glavnega dobitka. —^Začetek ob 3. ari popoldne. Ker je zveza z vlaki na vse strani jako ugodna, se vljudno vabi vse p. n. rodoljube in prijatelje »cirilmetodarije". vslučaju neugodnega vremena, se preloži veselica na nedeljo, dne 14. septembra 1913. Odbor. Iz Vrataskega Našega tržkega župana gosp. Sehwentnerja je zadela težka izgnba. 17 letni sin Kari, .ki se je učil v Brežicah trgovine, je pred neK&j dnevi v Krki pri Brežicah atoniL Ves trg sočastvaje z nesrečno redbino, pa tudi dragi prijatelji in znanci. Izrekamo ji tadi mi najiskrenejšo sožalje! Iz Luč v Savinskih Alpah nam je poslal prijatelj Leske-Lekše sledeči popravek: »Ni res, da je župnik Lekše delal štafažo celjskim Prajzom pri otvoritvi nemške koče pod Ojstrico, temveč je ie resnica, da je župnik Lekše le svojo dolžnost storil, ker je mimogrede od kapelice kočo blagoslovil." (Prijatelj Leske, tega pa si nisi upal popraviti, da nisi tudi govoril! Govoril pri otvoritvi nemške planinske koče v slovenskih Sav. planinah! Ali je spadal ta govor tudi k tvojim gotovo dobro plačanim uradnim dolžnostim? Ali se ne imenuje to delati štafažo celjskim nemškutarjem ? Ko je bil otvorjen Frischanfov dom na Okrešljn, zakaj pa takrat nisi občatil ti ali kateri dragi fajmošter iste. »uradne dolžnosti" ? Takrat k slovenski planinski koči ni bilo nobenega župnika bliža, nobeden ni privabil s cerkvenimi ceremonijami ljudstva, nobeden slovenski duhovaik ni govoril! Ali se jim je obljabilo premalo plačilo? Ali so bolj nakloujeni protestantskim nemškutarjem ko katoliškim, a neklerikalnim Slovencem ? O tem se razpiši, prijatelj Leske - Lekše, ki sta te seveda samo za izpolnjevanje araduih dolžnosti tako lepo pohvalila »Deutsche Wacht" in »Grazer Tagblatt"!) Dalje pravi Lekše v popravku: »Ni res, da župnik Lekše v »Straži" zopet besedici o gospodarstvu prejšnjih okrajnih zastopnikov, res pa je, da župnik Lekše v »Straži" ne »besedici" in tudi v »Stražo" (ne piše, prečrtal Lekše) ni nobenkrat pisal o gospodarstva prejšnjih okrajnih zastopnikov." Oj ta nedolžni Lekše! Kar utajiti je hotel, da bi kedaj kaj pisal »Straži", pa se je še veodar spomnil, da bi bilo to celo za popravek po § 19 preveč! Prijatelj Lekše, ali ni bolj moško, če kdo tudi pred nasprotnikom prizna, kaj je storil, ne pa da tam taji svoj greh ? Junaki tako ne delajo in tadi tako odlični vojaki ecclesiae militantis, kot si ti, ne smejo biti nikoli zahrbtni, se ne smejo nikoli sramovati dopisov v »Straži", temveč jih morejo celo podpisati, da se Gornjegrajcem tem bolj tresejo hlače. Torej Lekše, več poguma! Mariborski okraj. Iz Studenie pri Poljčanah. Pri današnji volitvi v trški občinski odbor so zmagali na vsej črti Slovenci. Tako so dobile naše idilične Stu-denice narodni občinski zastop. In odklenkalo je raznim privandranim nar. nasprotnikom. Živeli zavedni volilci! Iz Studenie. Na obeh straneh okrajne ceste, ki drži skozi našo žapnijo, je nasajeno sadno drevje. Res, izvrstna ideja potovalnega nčitelja g. Goričana! Iz Crešnjevea v slovenjbistriškem okraju. V ponedeljek smo pohiteli z učenci višjih razredov tnkajšnje šole z vlakom v Poljčane, od tod peš v Studenice in od ta skupno z deco stude-niške šole na Boč (987 m). Škoda, da je koča na Boču tako zanemarjena. O razgledniku pa itak ne bo kmalu ne sluha ne daha. Trebalo bi le malo dobre volje v Poljčanah in v Stndeuicah in ni zlodej, da bi se ta nnjna zadeva ne spravila v pravi tir. Pomagala bi pač tudi lahko podravska S. P. D. Iz Poljčan. Poročil se je tukajšnji učitelj Ljudevit Vari z gospico Pavlo Grundnerjevo. Iz Dravinjske doline. Po naši dolinci se je pojavila svinjska kuga — perečjek. Nekateri posestniki so ob vse svinje. Ljudstvo se bo moralo navaditi, da bo dalo cepiti svinje. Iz Makol. Prireditev v prid C. M. družbe se je obnesla vrlo dobro. Posebno mi je omeniti, da si videl navzoče ter tudi sodelujoče ljudi, ki so dandanes drugje ob sličnih prirditvah žalibog le redke bele vrane. Vsa čast jim! Sokolska slavnost v Selnici ob Dravi. Slovenci in Slovenke iz Dravske doline! Pohitite 7. septembra v ogroženo Selnico, da se skupno okrepimo in navdušimo za narodni boj, da nam date novih sil in poguma za podvojeno narodno delo, ki ga je toliko treba, Le če najdemo dovolj zaslombe, dovolj moralne in gmotne podpore pri naših sosedih, bode nam omogočeno, ponosno razpeti sokolska krila narodne ideje, da se iztrebi ničvredni plevel, ki še živi svoje sramotno življenje. Pridite in pomagajte! Na zdar! Selnica ob Dravi. (Sokolska slavnost). Sedmega septembra praznuje odsek marib. Sokola v Selnici svojo obletnico. Ob tej priliki priredi V nedeljo, 7. septembra 1913 javna telovadba Celjskega Sokola na vrtu Sokolskega doma. veliko ljudsko slavnost z javnim nastopom bratskih društev v Mariboru in Št. Lenartu. Ponovno opozarjamo na ta zlet ter zlasti vabimo slavno občinstvo v Mariboru, da se ga v obilnem številn udeleži. Zveza z vlakom je jako ugodna. Odhod iz Maribora popoldan ob 1"20 m ali prihod v Maribor zvečer ob 9'16, ozir. 11'25 m. Od kolodvora v Rušah do Selnice vodi lepa vozDa cesta in je peš hoda kratke pol ure. Pešizletniki rabijo iz Maribora do Selnice ob zmernem korakanju 2 in pol ure. Na željo se preskrbi za povratek v Maribor tudi skupen voz. Priprave so v najlepšem teku. Zabave bode dovolj, tako, da pač vsakdo pride na svoj račun. Srečolov obsega 200 prav lepih, pripravnih dobitkov. Sedmega septembra torej na svidenje v Selnici! Na zdar! Odbor Iz Maribora. Zastrupil se je v ordinacijski sobi železničnega zdravnika dr. Franka 37 let stari oženjeni železniški pisarniški sluga Viljem Žeran. Iz Slov. Bistrice. V torek, dne 26. avgusta 1913 je bila prva telovadna vaja našega „So-kola". Ginljivo je bilo videti, kako so si ugledni obrtniki, njihovi učenci in mladi naobraženci podali roke in prisegli sokolskemu praporu dosmrtno zvestobo. Brat načelnik je zbrano vrsto pozdravil s krepkim nagovorom! Bratje! Na krepko delo! Zahajajmo marljivo v sokolsko telovadnico, kjer bomo pridobili polagoma lastnosti, ki premagajo največje težave in izvršijo najtežje naloge. Na zdar! 20. septembra 1913 se vrši po celem Spodnješiajerskem VI. Narodna zbirka. Mi oKraj. Umrl je v Konjicah posestnik tovarne za stole v Zbelovem, Edvard Hafenrichter, 45 let star. Pokojnik je bil član konjiškega okrajnega zastopa in kot tak zagrizen podpornik nemškutarije. Iz Konjic. Okrajno glavarstvo je povabilo izvoljene okrajne zastopnike, da so prišli dne 3. septembra v Konjice. Prečital se jim je vladni odlok o razpustu okrajnega zastopa. Iz Konjic. V nedeljo, dne 24. avgusta t. 1. bila je tukajšnja nemčurska občinska strahovlada v svojem elementu. Naša čitalnica je namreč priredila v prostorih »Narodnega doma" običajno poletno veselico in pri tej priliki okrasila „Na-rodni dom" s slovenskimi zastavami, ki so naše občinske vladarje tako razburile, da so v svoji nemčurski pobesnelosti pozabili na najenostavnejše pojme pravičnosti in dostojnosti in nastopali proti Slovencem tako nasilno in brezobzirno, da so jih tndi pošteni Nemci odkrito obsojali. Vsak pravi avstrijski državljan bodisi slovenske bodisi nemške narodnosti, ki se zaveda svojih ustavnih in državljanskih pravic in ne ve, da smejo različni gospodje župani in stražniki imeti o raznih zadevah svoje osebno prepričanje in svoje posebne želje, da pa mora biti dejansko povsod merodajen le zakon, se je moral zgražati nad našimi tirani, ki kršijo, prezirajo in teptajo zakone samo zato, da utolažijo svoje podivjane nemčurske strasti. Ker so se gospodje pri našem slavnem c. kr. okrajnem glavarstvu poskrili že v soboto v svoje brloge, nismo mogli pri politični oblasti iskati pravice in zadoščenja. Nemškutarska zagrizenost naših občinskih paš pa je vsled tega rasla in prikipela tako daleč, da so prišli po naročilu našega župana stražniki v „Narodni dom" privedli s seboj ključavničarja, vdrli, ozir. vlomili v zaklenjeno podstrešje in sneli našo tro-bojnico, ki je vihrala v pozdrav od blizu in daleč prihajajočih gostov nad „Narodnim domom". Z vso odločnostjo zahtevamo, da se s tem eklatant-nim slučajem javnega nasilstva pobavijo pristojne pblasti. Kakor čujemo, so nemškutarski občinski odbori v naših trgih in mestih v zadnjem času povodom naših prireditev dosledno otežkočevali razobešanje naše trobojnice celo na zasebnih hišah s privoljenjam hišnega lastnika. Merodajni čini-telji, pozor! Ne omalovažujmo te važne narodne zadeve! dajne kroge v Rogatcu, da si tajnik rogaškega okrajnega zastopa Robert Kaiser na nepošten način krpa svoj žep. Bilo je vse zastonj. Mož sedi še danes na svojem mestu — vkljub temu, da sta orožništvo in pa Kaiserjev predstojnik ter zaščitnik, načelnik okrajnega zastopa dr. Schuster obveščena že o novi Kaiserjevi poneverbi. Dr. Schuster je ustmeno opomnil župana občine Do-načka gora, g. Fr. Mikuša, naj vendar občina odrajta denar za galico, ki so jo prejeli občinarji v L 1912. Okrajni zastop da je občino za to svoto že trikrat opominjal. Župan Mikuž je na ta ustmeni opomin vprašal prejšnjega župana Polajžarja, kako je s tem plačilom in ta mu je pokazal od okr. tajnika Kaiserja izpolnjeno potrdilo, da je galica plačana! Opomina pa občina seveda ni dobila nobenega, ker so šli opomini iz lahko umljivega razloga v — koš. Bilo je jasno, da je Kaiser denar poneveril in obvestilo se je o stvari orožništvo in dr. Schuster. A to izda v Rogatcu malo. Kaiser nraduje dalje, ne da bi mu kdo kaj storil. Spomina vredno je, da je to četrta poneverba Kaiserjeva, ki je splošno znana. Nerazumljivo je človeku s polnim pravnim čutom, da morejo take razmere obstajati; Kaiser ima 200 K mesečne plače za svoje malenkostno delo, je torej znatno preveč plačan in še poneverja. Ali se dr. Schuster ne more ločiti od njega? Ali hoče počakati, da se zgodi kaj hujšega? Kje so nadzorovaloe oblasti, da bi se davkoplačevalci pomirili ? Iz Središča. V „Straži" z dne 25. avgusta trdi dopisnik, ki piše o slavnosti prilikom odkritja spominske plošče pesniku Božidar-ju Fle-gerič-u, da je v prvi vrsti prelomila središka godba trditev, da bo prireditev nadstrankarska. Te besede so naperjene proti meni, ker je godba sedaj pod mojim vodstvom ter igra tiste komade, ki jih določim jaz. Razven drugih komadov igrale so se tudi razne koračnice; da je med tem bila tudi sokolska, no — to je po mnenju dopisnikovem seveda greh. Pred približno 10 leti je ta koračnica vzradostila vsakega Slovenca, in čuditi se moram dejstvu, da sedaj njeni zvoki povzročijo ogorčenje pri nekaterih poslušalcih. Naša godba igra zgolj slovanske komade in k tem se šteje dosedaj še sploh tudi sokolska. Dopisnik gotovo ni godbenik, jaz bi mu moral celo odreči kulturo, ker kot naobraženec bi moral vedeti, da umetnost k kateri «se prišteva tudi glasba, ne pozna strankarstva. Dopisnikove besede vzbujajo v meni sum, da bi mu ljubši bil „Holzhacker" ali pa „Prinz Eugen Marsch" in drugi enaki; če je temu tako, mu svetujem, naj predlaga, ako je toli važna oseba, da pri sličnih prireditvah ne bo več sodelovala narodna godba, da s proizvajanjem slovanskih skladb ne bo dražila src in živcev prisotnih — patent Slovencev. Kdor se čuti res Slovana, ta ljubi slovansko glasbo, kdor pa se ne čuti, je kot omikanec vsaj ne sovraži. Tako daleč smo torej že pregazili blato? Sramota! Franjo Serajnlk, učitelj in vodja godbe. (Op. ur. »Razburjal" in „ogorčeval" se je nad sokolsko koračnico pač le znani „nadmladenič" Sever iz Huma, ki je bil navzoč kot „Stražin" ..poročevalec". Če pa »ogorčenje" tako brezpomembnega fantiča kaj šteje, zelo dvomimo.) Velika narodna slavnost v Ptuju. Vsa narodna društva imajo polne roke priprav. Pevsko društvo se vežba v petju, „Sokol" pridno telovadi, „Pipec" zbira materijal za šotore, ženska podružnica C. M. D. išče in nabira za veselična prire- ditev pridno kakor čebele med, nar. godba se pa vadi dan za dnem, čeravno je itak že izborno izvežbana. Upamo, da bodemo mogli naše cenj. goste na nar. slavnosti v »Narodnem domu" v polni meri zadovoljiti. Da bodo nudili paviljoni izborno kapljico, kavo, jestvine itd., je nepotrebno omenjati, ker smo v tem oziru od prejšnjih prireditev na najboljšem giasn. Pripravljalni odbor „nar. društev" v Ptuju. Iz Ormoža. V nedeljo, dne 7. t. m. se vrši v tukajšnjem čitalničnem vrtu velika ljudska veselica. Prirede jo ormoška in okoliška narodna društva s sodelovanjem „Sokolov" iz Središča, Ljutomera in Ptuja. Vspored se otvori s slavnostnim govorom. Nato se vrši telovadba: članstvo domačega in že imenovanih sokolskih društev telovadi na orodju ia v prostih vajah; deški naraščaj ljutomerskega „Sokola" nastopi s kopji, dekliški naraščaj ormoškega „Sokola" pa s prostimi vajami. Koncert obsega lepe godbene in pevske točke, ki jih proizvajata Serajnikova narodna godba in domač pevski zbor. Po vsporedu presta zabava. Slovenci iz Podravja in Slov. goric, obiščite nas. Kmečko ljudstvo, pridi in si poglej naše ..Sokole"! JloVcnjcgraJHi ©Kraj. Iz Šmartnega pri Slovenjgradcn nam poročajo dne 31. avgusta: Pri današnji volitvi obč. odbora v Šmartnem pri Slovenjgradcn so zmagali naprednjaki z ogromno večino v vseh treh raz-razredih. Živela narodna-napredna stranka! Vrlim našim možem v Šmartnem iskreno častitamo k sijajni zmagi! »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju" opozarja tem potom še enkrat na veliko slavnost, ki jo priredi o priliki otvoritve svoje pete javne ljudske knjižnice dne 8. t. m. v Velenju. Slovenci, Slovenke! Udeležite se v velikem številn te narodne manifestacije ln pohitite ta dan v Velenje ter pokažite s svojo udeležbo, da sočustvujete z Vašimi brati, ki se tako junaško borč proti nasilnemu ln oholemu tujcu, ki nam hoče iztrgati ta biser v Šaleški dolini. — Dne 8. septembra torej vsi v Velenje! Iz Podravja. Narodne učiteljice se opozarjajo na razpis službe stalne učiteljice v Trbonjah, II. plač. razred, krasna sobica za stanovanje. — Trbonje leži v ravnini na desnem bregu Drave, med Spod. Dravogradom in Vuzenico. Šola je slovenska, obmejna. Bergmann & Co., Dečin n. L (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 60-19 Cjntomerstii oHraj. Od Malenedelje pri Ljutomeru. Due 24. t. m. je pogorelo gospodarsko poslopje Alojza in Marije MikLpo domače „Kraraarij t" na Kuršenščaku. ptnjjHi oKraj. Iz Rogatca. (Ponovna poneverba okrajnega tajnika Roberta Kaiserja.) Pred prilično tremi meseci smo opozoiili mero- Prhljaj in mastne lase, te neljube pojave, se najbolje zatre z rednim, tedensko l-2kratnim izmivanjem las in lasišča s ,Kotranovim Shampoonom s črno glavo'. Glava se oprosti prhljaja, lasje postanejo polni in se svetijo, redki lasje se navidezno zgoste. Uspeh, ki ga vsaki dan doseza naše vsestransko poznano in priljubljeno sredstvo ,Kotranov Shampoon s črno glavo', kaže se najbolje v tem, da spravi v promet nebroj ponaredb zelo sumljivega značaja, radi česar se naj pazi pri nakupu posebno na polegstoječo varstveno znamko. Naš „Kotranov Shampoon s črno glavo" je voljen, popolnoma neškodljiv preparat, kakor so to dokazale preiskave, ponaredbe pa vsebujejo po večini razjedajoče snovi in vsled tega mesto racijonalnega negovanja las še pospešujejo izpadanje las. »Kotranov Shampoon s črno glavo" se dobiva v originalnih za-vojčkih za 30 vinarjev (8 zavojčkov 2 K) v vseh lekarnah, drogerijah in ========= parfumerijah. ===== Glavna zaloga za Avstrijo s 4031 Feliks Grriensteidl, Dunaj I|l, Sonnenfelsg. 3. Edina tvornica : Hans Schwarzkopf, d. d. z o. z., Berlin Nr. 37. Varstvena znamka. cd J. Veletrgovina vsakovrstnih m m dalmatinskih vin J. Matkovid Celje, Glavni trg 8. Kmet. podružnica v Vučji vasi zboruje v nedeljo 7. sept. zjutraj ob 8. uri v gostilni gosp. Hanptmanna pri Sv. Križu, popoldne ob 2. uri pa v Vučji vasi v šoli. Na obeh zborovanjih se bo predavalo o svetovnem denarnem trgn in o njegovem vplivu na gospodarske in socijalne razmere. Kmetovalce vabi k udeležbi odbor. Zahvala. Murski Sokol v Ljutomeru izreka tem potom svojo iskreno zahvalo vsem cc. damam in gospodom, ki so dne 15. avg. povodom društvene desetletnice pripomogli do lepega in vsestranskega uspeha, bodisi v jestvinarni, kavarni, cvetličarni, prlekiji in srečolovu, bodisi z raznim pripravljalnim delom in nabiranjem doneskov. Nazdar! Odbor. Ribič s veliko trsko na hrbtu je znamenje pristne Scottove emulzije in samo ta je napravljena po znanem Scottovem načinu. Ker se pa nahaja cela množina več ali manjvrednih ponaredb, ki se razpošiljajo v sličnih zavitkih, kakor pristna Scottova emulzija, zato je pri nakupu treba paziti natanko na varstveno znamko in odkloniti vse ponaredbe. Cena steklenici 2 K 50 v Dobi se v vseh lekarnah. Proti vpošiljatvi 50 v v pisemskih znamkah na naslov: Scott & Bowne, d. z. o. z. Dunaj VII. in sklicnjoč se na naš list se dopošlje enkrat za poskušnjo po kaki lekarni. 468 1 BrežifKi okraj. Iz Planine. Od zanesljive strani se nam poroča, da naše poročilo v ^Narodnem Listu" št. 34. pod naslovom ,.Iz Planine" ne ustreza resnici. Dotična cerkvena pevka iz Dobja se je nahajala v družbi uglednih tržanov in njihovih gospa v spremstvu svoje prijateljice v gostilni na Planini, kjer so peli lepe narodne pesmi, zvečer pa ste se obe v spremstvu matere vrnili v Dobje. Naš dopisnik ni bil pričujoč ter je o tej poštenej družbi zvedel neresnične govorice. Izboren dolenjski dobi se samo v gostilni Pleterski" ftJ na Bregu pri Celju. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane lO Vin., navadno tiskane pa po 6 vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči. ! 500 kron ! vam plačam, ako moje „Ria - balzam" ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena škatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny, Košice (Kaschau) I. poštni predal 12/227, Ogrsko Papirnati možarji počijo dosta močneje ko prepovedani ter nevarni železni in se lahko ž njimi strelja brez dovoljenja gosposke. Komad stane 40 v. Naročila sprejema: Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. g. Preprodajalc. znaten popust. Najboljša, najbolj preizkušana, cena obratovalna sila za kmetijstvo in industrijo lokomoblll In motorji. Se sme postaviti brez koncesije. — Brez dima, brez saj, brez duha. Naprave s sesalnim plinom. najcenejše, obratovalno sredstvo sedaj nosti. Mlini za debelo in fino moko Nedosežena delavna zmožnost — Ponudbe, katalogi brezplačno. — Iščejo se zastopniki. — Najboljša priporočila O. In kr. prlv. tovarna za motorje in stroje G. Bernhardt-a sinovi, SeSe0^: Iščem nočnega čuuaja Stalna služba. Peter Majdič, paromlin, Celje. Zahvala. Ko je izbruhnil dne 26. t. m. ogenj v mojem kozolcu, je bila največja nevarnost, da mi pogori vse. Štejem si zato v dolžnost, da se zahvalim v prvi vrsti vrlemu „Gasilnemu društvu" iz Hrastnika, kakor tudi vsem bližnjim sosedom, kateri so prihiteli z izredno naglostjo ter omejili ogenj, da se ni razširil na tik stoječa poslopja. Enaka zahvala tudi gasilcem iz kemične tovarne in iz Dola, kakor vsem, ki so se trudili in pomagali pri gašenju! 467 i V Hrastniku, 28. avg. 1913. Ivan Meke, trgovec. Loterijske številke. Dunaj, dne 30. avgusta 1913: 26,23,58,30, 3 Gradec, n 3. septembra „ 84, 41, 60, 86, 38 Proda se enonadstropna hiša v mestu Celju iz prve roke. Hiša je enonadstropna, leži v prometni ulici; v njej so 3 trgovine in 9 stanovanj, klet za vino in sočivje, veliko dvorišče in vrt, z enim stavbiščem. Pripravno za vsakega trgovca ali obrtnika. 14.000 kron lahko obleži. Naslov pove upravništvo ,Nar. Lista'. 469 a-i Zahvala. Za vse dokaze sožalja povodom smrti, za darovane vence, posebno pa požrtvovalnim pevcem in za obilo udeležbo pogreba našega ljubega, nepozabnega sina oz. brata gospoda Franceta Horvat, učitelja na Ponikvi se vsem iz srca zahvaljuje 473 l žalujoča rodbina Horvat. V Mariboru, Krčevina 132, 27. avg. 1913. Proda se nova hiša, vili podobna, z dvema sobama, kuhinjo, jedilno shrambo in s 300 kvadratklaftri zemlje za 8.200 kron. Leži blizu Majdičevega mlina, več pove gostilničar Koštomaj v Sp. Hudinji. 466 i Običajni živinski sejni na Sv. Gorah se vrši letos t torek, dne 9. septembra. Županstvo Št. Peter pod Sv. gorami, 30. avgusta 1913. 471 1 Potrtim srcem naznanjamo, da nam je nemila usoda danes nenadoma ugrabila ljubljenega sina oziroma brata trgovskega praktikanta v Brežicah v 17. letu njegove starosti. Na Vranskem 31. avg. 1913. a Rodbina Schwentner Ob priliki tragične smrti našega nad vse ljubljenega sina Karla zahvaljujemo se iskreno vsem gospodom, zlasti častnikom iz Zagreba, ki so zastavili svoje življenje v rešitev svojega bližnjega, zahvaljujemo se vsem, ki so nam v teh bridkih dneh priskočili na pomoč, prečastiti duhovščini in vsem Brežičanom, ki so nam na zadnjem potu našega sinčka s svojim sočustvovanjem ublažili udarec, katerega nam je prizadjala bridka usoda. Prisrčna hvala vsem! Bog plati! Na Vranskem 3. sept. 1913. Rodbina Schwentner Prihodnji kramarski in živinski sejm v Vojniku se vrši v torek, dne 9. septembra. Kupci in prodajalci so prijazno vabljeni. 472 l Za njive in travnike, za sadje, zelenjad, za žito, vinograd, moraš žlindre pridat. Tomaževa žlindra Zvezdne znamke 453 10-2 je priznano"najboljše in poceni fosfornatokislo gnojilo za jesensko setev. Gotov učinek! Bogat donesek l Pozor! Tomaževa žlindra zvezdne znamke prodaja se le v plombiranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah. Za vsebino fosforove kisline, ki je na vrečah označena, se da popolno jamstvo. Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina .Merkur" Peter Majdič v Celju. in plesHar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim! Viktor Bevc, Celje 76 Graška cesta it. 43. 48-34 Lenart Eger sodarski mojster Celje, „pri zelenem travniku". Po moževi smrti se priporoča Ivana Eger cenjenim odjemalcem in prosi, da bi ohranili podjetju še nadaljnjo naklonjenost tor jo počastili s cenjenimi naročili. 476 1 Iščem učenca z dobro ljudskošolsko izobrazbo, zmožnega slovenskega in nemškega jezika za trgovino z mešanim blagom. Vstop takoj. 475 2—1 Lovpo Petovap, Ivanjkovci. wwwwwwwww hmeljska komisijska trgovina y Žatcu se priporoča p. n. gg. hmeljarjem za komisijsko predajo njihovega hmelja pod* najugodnejšimi pogoji. 468 5-2 _______iti_ Poštenega treznega sprejme takoj tovarna v Gotovljah. Plača po dogovoru. 4§2 3—2 Pozop ! Pozop ! 80.000 parov čevljev! !4 pari čevljev ia le 9 KI Ker je več velikih tovarn ustavilo plaCila, se je meni naroČilo razprodati večjo zalogo Čevljev globoko pod ceno. Prodam zato vsakemnr 2 para moških in 2 para ženskih Čevljev na zavezo iz rjavega ali Črnega usnja po najnovejši modi. Velikost po centimetrih. Vsi 4 pari stanejo le 9 K. Pošilja po poštnem povzetju. S. A. Leser, Krakov, Jožefova ul. 10 L 1078. — Se lahko zamenja, tndi denar vrne 433 169 20-9 1 l^a^nič Napodili dom CELJE Narodni dom najuspešnejše, najzanesljivejše in najcenejše fosfoimokislinsko gnojilo —za vse vrste zemlje ^— dalje 42 30-25 amonijakove, kalijeve in soliterne superfosfate prodajajo vse tovarne za umetna gnojila, trgovci, kmetijske zadruge in društva. m^* Le superfosfat v ceni ni poskočil!! " Osrednja pisarna društva avstr. tovarn za superfosfat Praga! Pfikopi 17. Išče se 2-2 prostor za učenko v dobri trgovini z mešanim blagom na dežsli, v kateri so večjidel le dekleta. Je 14 V2 leta stara in je dovršila 3 meščanske šole z dobrim uspehom. Zna slovensko in nemško govoriti ter ima veselje do trgovine. Naslov pove upravništvo „Nar. Lista". 175 -24 Nova, stara yina in droženko lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferlinc « Šmarji pri Jelšah. Franc Strupi Celje, (jraška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje rseh steklarskih 35 del! 52-36 Na debelo! Na drobno! Najboljši češki nakupni vir. gj Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 E 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, »nežnobelega, pnljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega ft K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni pah 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 396 dobi franko. 50-6 Zgotovljene postelje Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm lirok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh SOK; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13"—, K 14-70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Široki K 4"50, K 5"20, K 5*70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenicl, štev. 773, Češko, Bogato ilustrirani ceniki zasto*: :a f Svalcični papir in strok „Ottoman" se hvalita sama in ne potrebujeta nobene reklame. Trgovina s špecerijskim :: blagom :: Glavna slov. zaloga ter velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Večino sveža žgana kava. Točna in solidna postrežba I J. Ravnikar Celje Graška cesta 21 Na drobno in na debelo. Trgovina z moko in de- :: želnimi pridelki :: Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in lakov. Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen. Zaloga rudninskih voda. Goričar & heskoušek, Celje Graška ulica št. 7, podružnica Rotouška ulica št. Z. Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po raznih cenah. Caše iz papirja in aluminija. »Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove. 39 52-36 Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Oop snicc Savinjskih planin in droge. Zaloga različnega papirja. Solidno blago. Nizke cene. Točna postpežba. o o "33 JO a ca c u ca s* 05 > S ta ne in jih obrestuje nepretrganop to je od vložitvi sledečega dne do dne vzdiga Rentni davek plačuje zadruga sama In ga ne odteguje vlagateljem po pet in pol od sto S II 01 |z fo 86 49-34 Avstr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48. Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12 xxxxxxxxxxxxxxx Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. -12. ure XXX dopoldne. xxx ■g Južnoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu. Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure O dopoldne in jih obrestuje po od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vligatel]em. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, 4 1 0 2 0 Stanj, Sevnica, Vransko In fiornjl-grad In rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -29 F -pvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 80.000 K( ^ za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivSim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.