SMRT- FAŠIZMU - SVOBODO • NARODU!
Slovenski
ohonvnc
VESTNI K-OSVOBODILNE FRONTE-SLOVENSKEGA-NARODA
Izdaja po »Slovenskem poročevalcu" na osvobojenem ozemlju.
Loto V.
OKTOBER 1944.
Štev. 15.
Iz temin suženjstva v zarjo svobode
Hitlerjeva evropska trdnjava bo
*'aak čas samo še spomin na najmrač-
nejSe dni v zgodovini narodov. Veliki
zavezniki prodirajo v osrčje trdnjave
same. S slavo in zmagami venčana
Rdeča Armada je na vzhodnih mejah.
Tehnično in številčno tolikokrat moč-
nejše armade Anglije in Amerike so
prodrle na zapadli na ozemlje Nem-
čije. Svobodol jubne sile vseh narodov
Evrope so se dvignile v poslednji na-
pad. Romunija, Bolgarija, Finska; na
vrsti je Madžarska kot poslednji sate-
lit. Razne „nezavisne" države in nji-
hove vojske so v agoniji. Nesluteni po-
1 ti svobodoljubnih sil vseh narodov,
I aterim na čelu stoji naša herojska
Narodno Osvobodilna Vojska maršala
TITA, trohrbtenico Hitlerjevi zveri
neposredno na vstopu v brlog sam.
Priznanje in vpoštevanje ljudski de-
mokratičnih pridobitev vseh narodov
v teku osvobodilnih bojev, postajajo
rosnica in zgodovinska dejstva v veli-
kem svetu.
Beograd, prestolnica junaških na-
rodov Jugoslavije je obkoljen. Morda
le ekaj dni je vprašanje njegove osvo-
boditve. Ofenziva NOV je v polnem
razmahu Srbija, Makedonija, črna
gora, Bosna, Dalmacija, Hrvatska,
Slovenija se osvobajajo. Domobran-
stvo in četništvo ie v vsej državi v
i razpadu., 15. september, ki ga je do-
] ločil maršal Tito osnovi notranje
, in zunanjepolitičnih i: -pehov Narodno
I Osvobodilnega boja, je šel do živega.
I Naši uspehi v orožju so imeli svoje
vzroke v enotnosti ljudskih množic,
i To enotnost je zgradila Osvobodilna
Fronta. Poglablja m utrjuje jo danes
| in jo bo tudi jutri. Naša enotnost ima
i globoko demokratično vsebino. Široke
1 ljudske množice se je zavedajo. Odtod
i prodorni uspehi svobodnih volitev v
| Beli krajini, Primorski, Štajerski in
| Gorenjski. Do malega 100 odstotno se
ljudstvo odzove, da prvič v zgodovini
svobodno izpriča svojo pripadnost, že-
lje ie težnje. In tudi tam, na obronkih
slovenske zemlje, onkraj Gospe svete,
kjer val narodno osvobodilnega po-
kreta zajema poslednjega slovenskega
človeka, se že prebuja slovenski ži-
velj. Vsepovsod daje duška veselju in
odločnosti.
Ljudske množice so v celoti dojele
bistvo Narodno Osvobodilnega boja.
V njem so uresničene vse ustvarjalne
sile, ki so skozi stoletja samo lebdele
v celokupnem sloveiskem narodu.
Osvobodilia Fronta nepogrešljivo vodi
množice od prvega dne z vso dosled-
nostjo v ovo, srečnejšo slovensko
skupnost. Toda Osvobodilna Fronta
mora v teh poslednjih najkriticnejŠih
dneh in tediih budno paziti na vse
one špekulante, ki bi hoteli kot bivši
vodje ali podvodje raznih protiljud-
skih grup, udeležnih posredno ali ne-
posredno v narodni izdaji, pomeniti
karkoli v vsenarodnem poletu in od-
poru proti okupatorju in domačim
izdajalcem. Aktiviziranje širokih ljud-
skih množic, povezovanje in njih poli-
tično vzgajanje, v tem je vsenarodna
šrina in enotnost 0F.
Predvsem pa pažnja na vse poiz-
kuse vdora kakršnihkoli pritepencev
iz gestapovsko-belogardistično-mihaj-
lovičevskih band! Trdno povezovanje,
odločno vztrajanje, četudi za ceno naj-
večjih osebnih odpovedi. Ne nasedaj-
mo vsem mogočim in nemogočim poli-
cijskim trikom, vabam ali terorju! Ne
dopuščajmo poizkusov razbijanja ne
jod zunaj, ne od znotraj, tega, kar so
ustvarili naši najzavednejši borli. To
naj bo vodilo, v teh najtežjih in konč-
nih dneh, tudi za naš ljubljanski aktiv,
da bodo uresničene preroške besede
našega pesnika izpod Krna Simona
Gregorčiča, čigar stoletnico rojstva
obhajamo v teh dneh:
Prost mora biti, prost moj rod,
na svoji zemlji svoj gospod!
Naj živi Nacionalni Komitet Narodne Osvoboditve Jugoslavije — edina
in prava narodna vlada Jugoslavije
Slovenski poročevalec št. 15.
2
Oktober 1944.
Tujega nočemo, a svojega ne damo!
Na proslavi druge obletnice
ustanovitve I. dalmatinske bri-
gade, ene naših najboljših edi-
nic, ki je ob tej priliki bila odli-
kovana z redom »Narodnega
Osvobojenja«, je imel maršal
Tito govor, v katerem je najprej
govoril o borbi Dalmacije in dal-
matinske brigade! nato pa je
rekel:
»Danes imamo svojo narodno oblast,
imamo najvišji organ narodne oblasti
v Jugoslaviji, to je An ti fašistični Svet
Narodnega Osvobojenja Jugoslavije.
To so velike pridobitve našega boja,
pridobitve, ki smo jih plačali s krvjo,
in z življenji najboljših sinov Jugosla-
vije. V vsej dobi teh nadčloveških na-
porov in bojev smo bili ovirani z raz-
nih strani. Z raznih strani so poskušali
onemogočiti boj, ki ga bije jo naši na>
rodi. Toda premagali smo vse zapreke
in danes ni več sile, ki bi nam lahko
odvzela- pridobitve, ki smo si jih pri-,
borili s krvjo in življenji najboljših
sinov narodov Jugoslavije. Še imamo
špekulante, še imamo sovražnike. In
bilo bi čudno, če bi jih ne imeli, kajti
izdajalci svojega naroda ne morejo v
oni noči postati rodoljubi. Ostali so iz-
rodki, toda sedaj si nadevajo nove
krinke in pod temi novimi krinkami
skušajo z drugimi metodami doseči
svoje protiljudske, nazadnjaške ciljc.
To je mračna, nazadnjaška klika pri
nas, ki ima svoje zveze tudi v inozem-
stvu. In danes, ko že stojimo pred
končno zmago, skušajo ti nazadnjaki'
utrditi svoj položaj in pri tem niti
najmanj ne izbirajo sredstev. Po zaslu-
gi samopožrtvovalnega boja naših na-
rodov nam je do danes uspelo razkrin-
kati velik del teh sovražnikov nove,
federativne, demokratične Jugoslavije.
In ravno zato, ker so se ti protiljudski
elementi že začeli posluževati novih
načinov pri svojem nazadnjaškem
delu, ker so se že začeli oblačiti v jag-
njetovo kožo ter se vrivati v vrste na-
rodno osvobodilnega gibanja, so vsak
dan bolj nevarni. Zato je potrebna naj-
večja pažnja vseh, katerim so pn srcu
pridobitve naše borbe. Mi smo vedno
izjavljali in še danes izjavljamo, da
želimo sprejeti v svoje vrste vsakega
poštenega sina, ki želi dobro svoji de-
želi in ki svojo deželo ljubi. Ne mara-
mo pa špekulantov in ne, maramo lju-
di, ki bi radi uresničili svoje temne
protiljudske cilje. Vsem takim pripo-
ročamo, naj opuste to delo, kajti ni-
Govor maršala Tita
kdar ne bodo uspeli. Nismo še končali
z oboroženim bojem proti sovražniku,
proti' osvajalcem in njihovim hlapcem.
Tudi danes ob dvanajsti uri nam je še
potreben vsak sin naše domovine, ki
misli pošteno in ki želi svojemu naro-
du srečo 'in boljšo bodočnost.
Po tem težkem boju nas čaka težka
naloga: dvigniti bomo morali našo opu-
stošeno deželo iz ruševin. Bliža se ura,
ko bomo morali govoriti o mejah našfl
dežele. V času te vojne nismo o tem
nikdar govorili. Vendar pa moram po-
G^dati o tem nekaj besed. Naši narod:l
se bore za svojo svobodo, za svojo
neodvisnost, za boljšo in srečnejšo bo-
dočnost. Toda prav tako se bore tudi
za osvoboditev tistih na-ših bratov, ki
so desetletja vzdihovali pod tujim jar-
mom. S tem bojem morajo biti in bodo
osvobojeni naši bratje v Istri, v Slo-
venskem Primorju in na Koroškem in
živeli bodo svobodno s svojimi brati
v novi domovini. To je želja vseh nas
in tudi njihova želja. Tujega nočemo,
a svojega ne damo.
Moral sem se dotakniti tega vpra-
šanja, ker smo, bili ves čas preveč
skromni, kar se tega tiče. V vsej tej
vojni nismo govorili o tem vprašanju,
toda naši sosedje z druge strani govo-
re o tem še preveč in delajo razne
kombinacije. Apelirajo na našo veli-
kodušnost, češ naj bi mi pustili naše
brate pod tujim jarmom. Popravo pre-
teklih krivic, popravo rappalskc po
godbe in drugih pogodb, ki jih mi za-
htevamo, smatrajo nekateri v sosed-
njih deželah, in to v deželah, ki so še
pred kratkim bile z nami v vojni, ki so
napadle našo deželo, ki so razrušile
naše vasi in mesta ter pobile na tisoče
in tisoče naših sinov, kot nekakšen im
perijalizem. kot nekaj, kar bi utegnilo
v teku let zopet povzročiti vojno. Zato
mislijo, da bi mi morali pustiti svoje
brate pod tujim jarmom. To sem rekel
zato, ker vem, da tudi vi tako mislite.
Vojaška zmaga nad nemškim osva-
jalcem in njihovimi podrepniki bo hi-
tra. Toda ne smemo misliti, da bo s
tem fašizem uničen. V mnogih deže-
lah bo s fašizmom potreben dolg in
trdovraten boj. Skušal se bo obdržati
povsod ter se ponovno dvigniti, če
mu ne bomo zadali smrtnega udarca.
To je ena izmed največjih nalog, ki
jo morajo izpolniti vsi narodi, ki že-
lijo v bodočnosti preprečiti tako kata-
strofo, kakršno smo doživeli v tej
vojni.
V naši deželi je bilo mnogo zavezni-
kov fašizma. In še so tu. To so ustaši.
To so nedičevci, to so četniki Draže
Mihajloviča in Rupnikovi belogardisti,
ki so služili zvesto in še vedno služijo
nemškemu osvajalcu. V zadnjem času,
ko je jasno, da so Nemci izgubili voj-
no, skušajo sovražiki našega naroda s
svojimi zvezami v inozemstvu ne sa-
mo rešiti svojo kožo, temveč znova
sesti našemu ljudstvu na vrat. Žal mi
je, ker moram tukaj reči, da nam je
zelo žal, ker nekateri krogi v zavezni-
ških deželah ne morejo ali nočejo ver-
jeti tega, kar se je pri nas dogajalo in
kar se še dogaja. Še so ljudje v zavez-
niških deželah, ki mislijo, da Draža
Mihajlovič in drugi izdajalci govore v
imenu nekega dela našega naroda.
Nas to boli. Tri in pol leta smo bili
zelo potrpežljivi. In mislim, da nam
ne more nihče zanikati te potrpežlji-
vosti. Toda mi smo takrat to razumeli
in to opravičevali s tem, da so bili v
deželah naših zaveznikov neobvešče-
ni. Danes o tem ne more več biti go-
vora in zato je nekam nenavadno in
čudno, da še dvomijo. Lahko vam re-
čem tole: Tudi to bomo premagali.
Mnoge, ki dvomijo in oklevajo, bomo
prepričali, da so na napačni poti.
Sedaj pa še nekaj besed o sporazu-
mu, ki smo ga sklenili z vlado dr. Šu-
bašiča v Londonu. To je bilo potrebno
zato, da nam ne bi mogel nihče očitati,
da smo ovirali zbiranje vseh Jugoslo-
vanov v enotno ljudsko fronto; to je
bilo potrebno zato, da še enkrat doka-
žemo zaveznikom, da mi smo za edin-'
stvo in bratstvo, da potrdimo, da je
v vsem tem času bila osnovna parola
'naše borbe na naši zastavi: edinstvo
in bratstvo narodov Jugoslavije. Ta
sporazum z vlado dr. šubašiča je v za-
četku naletel ne samo v vrstah naših
borcev, pač pa tudi med ljudstvom na
nerazumevanje. Mnogi so govorili:
Kaj hočemo s tem sporazumom sedaj,
ko smo premagali najtežje in ko smo
za našo stvar dali in še dajemo tolikih
žrtev? Ne, ne tovariši, to ie bilo po-
trebno! Ta sporazum ni oslabil naših
vrst, temveč jih je utrdil. Ta sporazum
ne bo ogrožal pridobitev, za katere
ste se borili in za katere se bore naši
narodi. Ta sporazum je dokazal našo
moč, dokazal je našo zmago na poli-
tičnem polju. Sporazum je popolnoma
v skladu z vsemi dosedanjimi našimi
napori, da se ustvari v naši deželi
trdna enotnost vseh narodov. Tako da
bi naša dežela tudi zunaj lahko zavze-
la dostojno mesto.
Slovenski poročevalec št. 15.
3
Trdno bomo vztrajali pri tem, da
ne bo nihče šel dalje od tega spora-
zuma brez odobrenja vseh naših na-
rodov. Ostali smo zvesti sklepom dru-
gega zasedanja AVNOJ-a in vztraja-
mo pri tem, da bodo naši narodi sami
s svojo svobodno voljo določili obliko
notranje ureditve. To je načelo, ki ga
razglašajo naši veliki zavezniki in tega
načela se bomo držali.
Moram vam reči: Čeprav smo vi
sklopu naših zaveznikov majhni po
ozemlju, vendar smo s svojimi deli j
dokazali, da je naše ljudstvo veliko po!
duhu. Ne bilo bi nam prav in ne bi
se mogli sprijazniti s tem, da bi nas V;
dnevih, ko se bo odločalo o usodi po-
sameznih dežel, smatrali za majhne
ter bi nas potiskali ob stran in nam
hoteli drugi meriti hlače. Mi hočemo
biti skupno z našimi zavezniki za mi-
zo, za katero se bo odločalo o usodi
evropskih in tudi naše dežele. To je
naša pravica in pri tej pravici bomo
ostali. Prepričan sem, da bomo pri
tem naleteli na razumevanje naših te-
ženj in zahtev, kajti to so naši narodi j
zaslužili, ko so za ceno največjih žrtev |
dokazali zvestobo skupni zavezniški
stvari.
Velikim dnem gremo nasproti, toda
tudi velikim dnem novih naporov, no-
vih bojev v ustvarjanju naše nove Ju-
goslavije. Prepričan sem, da bodo naši
borci, borci NOV in POJ znali zaklju-
čiti z zmago ta težek boj in da bodo
znali tudi v bodoče ohraniti našemu
ljudstvu te pridobitve, tako da nam ne
bo mogel nihče vzeti tega, kar smo si
sami priborili.
Naj živi naša nova, federativna, de-
mokratična, srečnejša Jugoslavija!
Naj žive naši veliki zavezniki So-
vjetska Zveza, Anglija in Amerika!
Naj živi zmagoslavna bratska, he-
rojska, velika RA, ki stoji danes na
naših mejah!
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
II Zbor aktivistov Osvobodilne Fronte
V dneh, ko se je slavna Rdeča Ar-j
mada bližala jugoslovanskim mejam in
ko so srbske divizije Narodno Osvo-
bodilne Vojske Jugoslavije začele do-,
končno osvobajati ista srbska tla, na
katerih se je pred dobrimi tremi leti
pričela splošna jugoslovanska oborože-
na vstaja, se je vršil II. zbor aktivistov
Osvobodilne Fronte. Sklican je bil to-
rej na predvečer velikih dogodkov v
vsej Jugoslaviji.
II. zbor se je v štirih pogledih
bistveno razlikoval od prvega.
Glede udeležbe je treba naglasiti, da
so se I. zbora udeleževali predvsem
aktivisti iz takratne takoimenovane
«Ljubljanske pokrajine«, medtem ko
jih iz drugih slovenskih pokrajin zara-
di težkih ilegalnih in konspirativnih
okoliščin ter zaradi slabih zvez še ni
bilo mogoče sklicati. II. zbora pa so se
udeležili aktivisti iz vseh slovenskih
pokrajin. II. zbor je torej manifestiral,!
da je Osvobodilna Fronta slovenskegaj
naroda — zares slovenski narod sam..
Med I. in II. zborom se je bistveno
spremenil, bistveno razvil značaj.
Osvobodilne Fronte kot organizacije.
Pred I. zborom je bila Osvobodilna
Fronta v svojih vrhovih, pa tudi glede
na aktivistični kader v glavnem koali-
cija raznih skupin, čeprav se je na'
terenu že od vsega začetka razvijala
kot enotno vsenarodno osvobodilno,
gibanje. Spričo dogodkov, ki jih je
bilo treba predvidevati glede na bliž-
njo kapitulacijo Italije, je bil I. zbor
prav zaradi tega posvečen vprašanju,
kako Osvobodilno Fronto razviti v
zares enotno vsenarodno osvobodilno
gibanje, ki bo svojim nalogam kos v
slehernih okoliščinah. II. zbora pa so
se aktivisti že udeležili kot člani in
predstavniki takega popolnma enot-
nega osvobodilnega gibanja. Popolna
enotnost Osvobodile Fronte je svojo
skoro poldrugoletno preizkušnjo od-
lično prebila.
Tudi I. zbor je pretresal vprašanjaj
naše narodne oblasti. Toda I. zbor je
mogel dati aktivistom komaj najele-
mentarnejša navodila, ustrezna ele-
mentarnemu stanju v rasti naše na-
rodne oblasti. V tem pogledu je I. zbor
lahko naglašal predvsem šele potrebo
po tem, da se odbori Osvobodilne
Fronte ponovno razvijajo v organe
naše narodne oblasti. II. zbor se je vr-
šil v času, ko se naša narodna oblast
na osvobojnem ozemlju že sistematič-
no gradi poleg organizacij in forumov
Osvobodilne Fronte in ko se slovenski
narod pripravlja, da prevzame oblast
v vsej svoji domovini. II. zbor se je
torej posvetil vprašanjem, kako Osvo-
bodilno Fronto poglobiti in dalje raz-
vijati kot politično organizacijo in
kako se morajo organizacije ter odbo-
ri Osvobodilne Fronte ravnati glede
utrjevanja in izpopolnjevanja naše
narodne oblasti.
I. zbor se je vršil v znamenju pri-
prav za nov spomladanski in poletni
razmah osvobodilnega gibanja v letu
1943, na tisti razmah torej, ki naj bi
omogočil v celoti požeti sadove bliž-!
nje italijanske kapitulacije. II. zbor se
je vršil v času, ko je postal nemški
zlom neposredno vprašanje in ko je'
potemtakem neposredno vprašanje
postala tudi končna zmaga naših na-
rodov, končna zmaga naše narodne,
oblasti.
Iz vsega tega sledi, da je bila bistve-
na naloga II. zbora aktivistov Osvo-
bodilne Fronte — pripraviti Osvobo-
dilno Fronto na odločilne borbe za
končno zmago, za prevzem oblasti po
vsej Sloveniji in na prve osnovne ukre-
pe po osvoboditvi.
V tem pogledu je moral II. zboi
aktivistov zadostiti naslednjim potre-
bam:
Prvič. Ob analizi mednarodnega in
notranjega jugoslovanskega položaja
po eni plati pokazati notranje in med-!
narodno zagotovljeno zmago nove Ju-
goslavije, kar nam omogoča udarnost
in razmah naših ukrepov v odločilnih
bitkah, po drugi strani pa naglasiti po-
trebo po aktivistični in množični bud-
nosti, po aktivističnem in množičnem
oklepanju vseh nacionalnih in demo-
kratičnih pridobitev dosedanje osvo-
bodilne borbe, zlasti po oklepanju
naše narodne oblasti, kar nam jamči,
da bo naša končna zmaga zares celot-
na, celotna tudi na izpostavljenem slo-
venskem ozemlju in da ne bo notra
njim sovražnikom in ne kakršnim k ah
zunanjim nasprotnim silam uspele
oslabiti našega položaja.
Drugič. Nakazati tiste procese v ši-
rokem svetu in doma, ki bodo ob osvo-
bajanju in po vojni delovali nasprotno
koristim naših narodov in našega ljud-
stva.
Tretjič. Mobilizirati ves aktiv Osvo-
bodilne Fronte, da zares ukrene vse
za dejansko mobilizacijo vseh orožja
sposobnih narodnih sil v Narodno
Osvobodilno Vojsko.
Četrtič. Usposobiti Osvobodilno
Fronto, da kot vseljudska politična or-
ganizacija slovenskega naroda dvigne
prav v tem odločilnem razdobju in ne-
posredno po osvoboditvi še na višjo
stopnjo vse tiste kvalitete, ki so doslej
omogočale njene zmage: demokratično
aktivizacijo osnovnih ljudskih množic
našega naroda, ljudsko samozavest,
ljudsko samoiniciativo, ljudsko požr-
tvovalnost, budnost, dviganje novih
kadrov iz ljudskih globin, požrtvoval-
nost, budnost, širino in horicont naših
aktivistov itd. itd.
Petič. Analizirati1 dosedanje izkušnje
in nedostatke v graditvi naše narodne
oblasti in predočiti osnovne naloge ter
smernice za prevzem oblasti v vsej
Sloveniji.
Šestič. Posvetiti veliko pažnjo naše-
mu gospodarskemu delu, pokazati, da
postajajo gospodarska vprašanja vSe
Slovenski poročevalec št. 15.
4
Oktober 1944.
izraziteje politična vprašanja in naka-'
zati osnovne gospodarske ukrepe ob!
prevzemu oblasti.
Diskusija na samem zboru, zlasti pa;
razgovori vodstva z aktivisti iz posa-
meznih slovenskih pokrajin so poka-
zali, da je II. zbor aktivistov Osvobo-
dilne Fronte svoj osnovni smoter do-
segel.
Bližnja bodočnost bo dokazala, da
gre Osvobodilna Fronta v borbo, za
končno zmago naših narodov — pri-
pravljena. II. zbor se je zaključil s
polno zavestjo naših aktivistov, da gre
to pot že za končne sadove težke bor-
be treh let in pol. Vest o prihodu naše
velike zaveznice Rdeče Armade in o
sovjetskih odlikovanjih naših vodite-
ljev, generalov in oficirjev je ob za-
ključku II. zbora samo še utrdila za-
vest naših aktivistov o bližnjih velikih
dogodkih.
Boris Kidrič
Se nekaj pripomb k politično organizacijskem vprašanju OF
Že II. zbor aktivistov OF je izzve-
nel v poudarek, da je treba utrditi,
poživiti in poglobiti Osvobodilno
Fronto kot politično organizacijo. Iz
poročil, ki jih je vodstvo prejelo po
II. zbom, je razvidno, da so pomanjk-
ljivosti in napake, obraA^ane v svojem
splošnem obsegu in pomenu na II.
zboru' rodile marsikje na terenu še
kvarnejše posledice, kot jih je v po-
drobnostih iznesel II. zbor. Razen
tega zahteva končno razdobje naše
osvobodilne borbe, ki se odvija v zna-
menju našega splošnega poleta in te-
meljito spremenjenih odnosov sil, že
dnnes nekatere spremembe v organi-
zacijsko vsebinskem značaju Osvobo-
dilne Fronte. Tem važnejše je torei,
z vso naglico odpraviti konkretne na-
pake na terenu in v nekaterih pogle-
dih tudi spremeniti dosedanjo, prejš-
njim okoliščinam in pogojem borbe
ustrezno organizacijsko prakso.
15. september — mejnik v našem
odnosu do narodnih izdajalcev
in špekulantov.
15. september ni kot rok maršala
Tita v nobenem pogledu slučajen da-
tum. 15. september izraža dejstvo, da
se glede na naše notranje in zunanje
politične zmage in glede na razvoj v
sv obodni bodočnosti spreminja naš
odnos ne samo do narodnih izdajal-
cev, temveč tudi do špekulantov, ki
se bodo poskušali vriniti v naše vrste,
skratka do vseh, ki bi radi prenesli
izgubljeno bitko z odkritega bojišča v
j samo Osvobodilno Fronto.
Osvobodilna Fronta se na svojem
i terenu seveda slej ko prej bori za svo-
jo monžicnost. Slej ko prej se torej
trudi za svojo širino, kar se namreč
tiče ljudskih množic. Toda za ljudi, ki
jih 15. september ni odvrnil z njihove
izdajalske poti, v Osvobodilni Fronti
ni več prostora. Prav tako Osvobodil-
na Fronta po 15. septembru ne pozna
več političnih dogovorov in sporazu-
mov s posameznimi političnimi špeku-
lanti ii špekulantskimi »skupinami«,
ki so doslej poskušale »manevrirati«.
Osvobodilna Fronta postaja izrazito
budna proti slehernemu postopku sle-
hernega špekulanta.
Iz tega pa sledi, da dobiva Osvobo-
dilna Fronta tudi bol j določene orga-
nizacijske oblike. Ne uvajamo še sicer
članskih izkaznic, razlikujemo pa pri-
padnike Osvobodilne Fronte od tistih,
ki so bili doslej sovražni, pa tudi od
onih, ki so doslej špekulirali in tako
bolj ali manj očitno podpirali nepo-
srednega sovražnika, sedaj bi se pa iz
istih špekulantskih razlogov radi vri-
nili v nase vrste. (Špekulantov ne
smemo zamenjati z zaostalejšim de-
lom naših ljudskih množic, ki se po-
časneje osvešča in ki potemtakem še
| vedno ostaja torišče našega množič-
nega prizadevanja.)
V organizacije in odbore Osvobo-
dilne Fronte sodijo torej njeni odkri-
tosrčni pristaši, ne sodijo pa včeraj-
šnji sovražniki in današnji očitni špe-
kulanti.
Taka diferenlijacija nas seveda ne
sme zavajati — kot smo že poudarili
i — v sektaški odos do splošne vseljud-
ske širine Osvobodilne F>onte, v za-
nemarjanje in zoževanje naše stalne
borbe za ljudske množice. Nasprotno!
Borba za ljudske množice, ki ostaja
I naša temeljna naloga, zahteva, da
Osvobodilno Fronto — osvežimo v iz-
razitem demokratičnem smislu. Ljud-
ske množice morajo imeti v Osvobo-
dilni Fronti svojo resnično politično
organizacijo, kjer se dejansko lahko
politično izživljajo. Če jim Osvobodil-
na Fronta tega ne bi znala v zadostni
meri nuditi, bi take pomanjkljivosti
lahko izkoristil samo sovražnik.
Razširitev Izvršnecia Odbora
i.
Pestra je zbirka zgrešenih predpo-
stavk in zabredlih špekulacij, s kate-
rimi so se belogardistični-mihajlovi-
čevski reakcionarji in »sredinski« ra-
čunarji tolažili od prvega burnega
poleta Osvobodilne Fronte 1941 pa
vse do današn jih dni, ko jim je izjavil
celo njihov londonski kuhar, da bo
treba juho požreti prav tako vročo,
kakor so si jo vročo skupno skuhali...
Med njihove napovedi, ki jih je ži-
va stvarnost naše narodno osvobodil-
ne borbe neusmiljeno demantirala,
brez pridržka sprevrgla v kričeče na-
sprotje, so tudi prerokovanje, da ko-
alicija, kakršno so vrhovi Osvobodilne
Fronte, zlasti njen Vrhovni plenum
predstavljali leta 1941, ne bo vzdrža-
la, da bo zato Osvobodilna Fronta prej
j ali slej razpadla prav zaradi koalicij-
ske značaja svojih vrhov, sodelavci
j KI^ pa da bodo doživeli kvečjemu
|»usodo Kerenskega«.
»Što se babi htilo, to se babi snilot,
pravi hrvatski pregovor, ki je doka-
zal svojo vrednost tudi to pot.
Belogardistično-mihailovičevski re-
akcionarji in »sredinski« računarji so
se znašli v zagati brez izhoda. Polo-
žiti orožje brez kakršnih koli pogojev
— je vse, kar jim je pametnega pre-
ostalo. Zasnova Osvobodilne Fronte,
temelječa na objektivni analizi slo-
venskih nacionalnih in ljudskih po-
treb, na pravilnem spoznavanju in
pravilni oceni stvarnih postavk med-
narodnega razvoja in našega lastne-
ga nacionalnega, družbenega ter jav-
nega življenja, pa se je uveljavila v
celoti. Narodno osvobodilno gibanje"
Osvobodilne Fronte ni razpadlo, tem-
več se je že do spomladi 1943 razvilo
v popolnoma enotno vseljudsko giba-
nje našega naroda.
Koalicijski značaj Osvobodilne
Fronte iz leta 1941 je imel vsekakor
dve možni razvojni smeri. Narodni
izdajalci so računali na razpad, mi
smo bili prepričani, da mora pravič-
na, neskončnih težav do vrha polna
osvobodilna borba zliti v enotno gi-
banje ne samo ljudske množice, tem-
več tudi poštene udeležence v vrho-
vih. Uračunali so se — narodni iz-
dajalci.
Razširitev Izvršnega Odbora z žive-
čimi, na slovenskem ozemlju prisot-
nimi člani bivšega Vrhovnega plenu-
ma in z vidnimi začetnimi graditelji
?
Slovenski poročevalec št. 15.
5	Oktober 1944.
OF pomeni troje:
Prvič. Manifestacijo, ponovno mani-
festacijo, da je Osvobodilna Fronta
popolnoma enotna in da je edina po-
litična sila na Slovenskem, ki ima se-
daj in v bodoče pravico, predstav-
ljati slovensko politično življenje in
govoriti v imenu slovenskega naroda.
Drugič. Dokaz, da ni nihče, ki ga
niso pristnemu patriotičnemu čustvo-
vanju diametralno nasprotne špeku-
lacije zavedle do napačnih korakov,
doživel usodo Kerenskega, ker je so-
deloval v Osvobodilni Fronti.
Tretjič. Nazoren izraz dejstva, da
se je demokratični proces, ki zrcali
slovenski nacionalni prerod na teme-
lju ljudskih sil našega naroda, uspeš-
na dovršil tudi v vrhovih.
Nikakor ni slučaj, da se je Izvršni
Odbor razširil prav tedaj, ko je Osvo-
j bodilna Fronta zaprla svoja vrata iz-
dajalcem in brezdušnim špekulantom,
ki bi radi reševali bankrotirano pre-
teklost. Razširitev Izvršnega Odbora,
ki zgovorno dokazuje, da Osvobodil-
na Fronta ni niti sedaj niti ne bo v
bodoče nikogar špekulantsko, zaplot-
niško »okoli prinesla«, in pa zaprla
vrata — sta samo dve strani istega,
popolnoma istega demokratičnega
procesa, ki se je v teku treh let in
p61 do kraja uveljavil in končno-
veljavno zmagal.
II.
Razširitev Izvršnega Odbora pome-
ni hkrati, da se je sistematično, po-
trebam končnega razdobja naše osvo-
bodilne borbe in pa svobodne bodoč-
nosti ustrezno razčlenjevanje našega
javnega življenja pričelo tudi na vrhu,
pričelo tudi pri samem vodstvu.
Že na prvem zasedanju SNOS smo
napovedali, da bo skoraj nastopil čas,
ko IOOF, izvoljen na kočevskem Zbo-
ru odposlancev slovenskega naroda
hkrati kot Predsedstvo SNOS, ne bo
! mogel več opravljati vseh treh funk-
cij — funkcije političnega vodstva,
funkcije parlamentarnega Predsed-
stva in dejanske funkcije slovenske
nacionalne vlade.
Razširitev fevršnega Odbora je prvi
korak v tehničnem in organizacij-
skem oddvajanju političnega vodstva
od parlamentarnega Predsedstva.
Razume se, da mora naša praksa
na samem terenu političnih organiza-
cij in narodne oblasti iti že sedaj ne-
primerno dalje. Prav o tem pa je
jasno spregovoril tudi II. zbor akti-
vistov.
Boris Kidrič
1. Glede na dejstvo dovršenega
razvoja Osvobodilne Fronte v enotno
politično vseljudsko osvobodilno gi-
banje slovenskega naroda in glede na
potrebo organizacijskega oddvajanja
političnega vodstva od organov na-
rodne oblasti se Izvršni Odbor Osvo-
bodilne Fronte razširi z naslednjimi
živečimi v Sloveniji prisotnimi člani
nekdanjega Vrhovnega pleriuma OF
Sklep IOOF
in z naslednjimi začetnimi vidnimi
graditelji OF:
dr. Aleksej Baebler, Julij Beltram,
dr. Darko Cernej, Josip Jeras, Stane
Kovač, Boris Kraigher, Maks Kar-
melj, Ivan Maček, Miha Marinko, An-
gela Ocepek, Franc Svetek, dr. Maks
Šnuderl, Tone Toman, Edmund Turn-
her, dr. Lado Vavpotič in Jože Zem-
Ijak.
2. Potrditev te razširitve odnosno
redno izvolitev Izvršnega Odbora
Osvobodilne Fronte bo o svojem času
izvedel zbor izvoljenih delegatov poli-
tičnih organizacij Osvobodilne Fronte.
Dne 23. septembra 1944.
Za IOOF:
Predsednik: Josip Vidmar 1. r.
Sekretar: Boris Kidrič 1. r. 4
Slovenija se maršalu Titu zahvaljuje za njegove odločne
in jasne besede
Govor, ki ga je imel maršal Tito
na proslavi druge obletnice ustano-
vitve I. dalmatinske brigade, je vsa
Slovenija sprejela z velikim navduše-
njem. Vsi Slovenci so maršalu Titu
globoko hvaležni za njegove besede.
V imenu slovenskega naroda je pred-
. sednik Predsedstva SNOS Josip Vid-
mar poslal maršalu Titu sledečo brzo-
javko:
Tovariš maršal!
Predsedstvo SNOS v imenu vsega
slovenskega naroda z radostim zado-
ščenjem pozdravlja vaš zgodovinski
govor ob drugi obletnici I. dalmatin-
ske brigade. Pozdravlja ga v celoti,
prav posebno pa Vaše besede: »S tem
bojem morajo biti in bodo osvobojeni
naši bratje v Istri, v Slovenskem Pri-
morju in na Koroškem in živeli bodo
svobodno s svojimi brati v svoji do-
movini.« Izrekli ste te besede kot
vrhovni poveljnik NOV in POJ ter kot
najvišji predstavnik naše nove, iz
krvave osvobodilne vojne vzrasle na-
rodne oblasti. Izrekli ste jih tedaj
pred vso svetovno javnostjo in pred
zavezniki. Za Slovence ni zmage ne
miru in ne življenja brez Slovenske
Istre, brez Trst, brez Goriške, brez
Beneške Slovenije, kakor tudi ne brez
Slovenske Koroške s Celovcem in Go-
spo Sveto. Zato je OF slovenskega na-
roda v svojih temeljnih točkah iz leta
1941 označila kot smoter započetega
osvobodilnega boja: Josvoboditev in
združitev vseh Slovencev. Tri leja smo
se borili s to mislijo zoper krvoločne
fašiste kot zavezniki velikih zavezni-
kov in smo trdno preverjeni, da nam
bodo jutri te osnovne narodne pra-
vice priznane tudi pri njih. V Vaših
besedah je znova poudarjeno, da je ta
smoter, ki je stremljenje vsega slo-
venskega naroda, tudi smoter skupne
borbe vseh jugoslovanskih narodov in
celotne nove, demokratične in federa-
tivne Jugoslavije. Slovenski narod je
globoko pretresen po tem najvišjem
dokazu bratstva in se po Vaši osebi
zahvaljuje bratskim jugoslovanskim
jiarodom za to zadnjo zvestobo, ki se
je v vseh nas tako mogočno razvila
v trdih preizkušnjah našega skupnega
osvobodilnega boja. Poleg pozdravov
in zahvale pa sprejmite, tovariš mar-
| šal, ki ste prvi v zgodovini Jugosla-
vije s takega mesta izrekli take be-
sede, tudi zagotovilo, da bo ves slo-
venski narod zastavil vso svojo kri,
voljo in duha za dosego tega velikega
tisočletnega smotra in za uresničenje
Vaših besed, ki so najplemenitejši iz-
raz svete resnice o nerazdružnosti in
o bratstvu jugoslovanskih narodov.
Za predsedstvo SNOS:
predsednik
Josip Vidmar
Take brzojavke je prejel tudi od
Pokrajinskega odbora OF za Sloven-
sko Primorje; v imenu koroških Slo-
vencev pa od POOF za slovensko Ko-
roško.
Slovenski poročevalec št. 15.
8
Oktober 1944.
Pričenja se bitka za obnovo domovine
»Pred nami so še težke borbe in
napori«, je v svojem referatu na dru-
gem zborovanju aktivistov OF dejal
tov. Kardelj. »Mislim predvsem na
prvo povojno razdobje obnove naše
razrušene in opustošene domovine.
Čas je prišel, ko se je treba priprav-
ljati tudi že na to razdobje.«
Jasno mora biti slehernemu aktivi-
stu OF, da je od hitrosti v prevlado-
vanju teh težkoč in čim hitrejše vzpo-
stavitve normalnega življenja odvisna
rešitev marsikaterega političnega
vprašanja, ki se bo pojavilo v tem
razdobju. Evropa bo po tej vojni osta-
la s silno zmanjšano industrijo. Ni
verjetno, da bi se v prvem razdobju
mogla industrija hitro obnavljati. Če
bomo hoteli našo domovino dvigniti iz
ruševin, bomo morali v prvi vrsti mo-
bilizirati naše lastne sile.
Zato morajo biti vsi naši gospodar-
ski ukrepi dobro premišljeni, zato bo-
mo že spočetka uvedli čim bolj smo-
trno izkoriščanje materiala, surovin
in delovnih sil in organizirali čirn
bolj smotrno obratovanje. Vsi se bo-
mo morali organizirano lotiti dela.
Fronta proti okupatorju in njegovim
pomagačem se bo morala izpremeniti
v fronto dela.	•
0 vprašanjih obnove naše domo-
vine smo se razgovarjali s tov. Loj-
zetom Dularjem, načelnikom urada
za statistiko, članom znanstvenega in-
stituta, ki nam je med drugimi pove-
dal sledeče misli:
Ne smemo si predstavljati, da bo
po vojni vsega dovolj, da bomo lahko
samo jemali. Omejiti se. bomo morali
v marsičem, predvsem v luksuznih
predmetih, ki niso nujno potrebni za
življenje. Gledati bomo morali pred-
vsem na to, da bo imel ves narod
obleko, obutev in hrano in da bomo
imeli industrijo, s katero bomo mo-
gli sami izdelovati te predmete. Če
bomo prav prijeli za delo, bomo lah-
ko iz malega ustvarili veliko indu-
strijo. Slovenija je agrarno pasivna
dežela, živeli bomo v sklopu s pre-
deli, ki so agrarno močnejši, zato bo
naš program industrializacija. (Pri
nas n. pr. se mora obdelovanje polja
posebno v kraških predelih vršiti roč-
no, banaško ravnino, ki ima izvrstno
zemljo, pa lahko obdelujejo s stroji.)
Gradili bomo kovinsko industrijo,
elektroindustrijo, fino mehaniko, ke-
mično industrijo, živilsko, lesno indu-
strijo, v kateri sklop spadajo tovarne
umetnih sflovi, umetne svile, celulo-
ze, papirja, medicinskih preparatov
itd. Ker bo industrija glavna panoga
našega bodočega gospodarstva, mo-
ramo že danes stremeti za tem, da bo-
do čim preje dani pogoji za njfeno
obnovo in razširitev.
Do danes smo se v borbi morali
posluževati vseh sredstev za uničeva-
nje sovražnika. Rušili smo proge, mo-
stove, tovarne. Danes pa sovražnika
izganjamo z naših ta! in mu izkori-
ščanje naše industrije ne bo več slu-
žilo za podaljšanje vojne. Danes ie
naša naloga predvsem, da okupator-
ju preprečimo odvažanje ali razbija-
nje strojev, tovarn, vsega našega na-
rodnega imetja, vsega kar bomo ne-
obhodno potrebovali pri naši obnovi.
Še bo morda potrebno iz vojaških raz-
logov razrušiti kak obrat, še ga bo
potrebno onesposobiti za daljšo dobo.
Vzemimo pa si za to vzgled trbovelj-
skega rudarja, ki je odmontiral in
skril turbinsko glavo največjega agre-
gata v električni centrali, jo lepo za-
varoval in zakopal ter tako Nemcem
onemogočil obratovanje 23 tisoč konj-
skih sil v električni centrali. Po voj-
ni bo ta centrala lahko spet obrato-
vala. Ta rudar je narodni stvari mno-
go koristil. Slabo pa je naredil tisti,
ki je potreboval krogijične ležaje in
je zato razbil polnojermenik v veli-
kem industrijskem žagarskem pod-
jetju na osvobojenem ozemlju, kjer ni
nevarnosti, da bi to podjetje še kdaj
služilo Nemcem.
Ne samo, da je treba zavarovati
strojne dele, stroje, naprave itd., ki
jih po vojni sploh ne bomo mogli na-
domestiti ali pa šele po dolgem časi;,
gledati moramo tudi na to, da bomo
štedili z materialom in surovinami.
Tudi teh ne bo in drage bodo. Poleg
tega bo treba za njihovo dobavo deviz
in zato odvisnosti od tujega kapitala.
Zato naj bo naše pravilo: ne uni-
čujmo materiala! Čuvajmoin zbirajmo
ga! Ob demobilizaciji in razsulu Nem-
čije bo povsod ogromno materiala, ki
bo brez kontrole. Ta material mora-
mo zbirati in oddati najbližji narodno
osvobodilni oblasti. Uporabili bomo
lahko ves odpadni material, ki nam
bo prišel prav kot nadomestek za su-
rovine, ki bi jih bilo sicer treba uva-
žati. Tak odpadni material je staro
železo, kovinski odpadki, steklo, sta-
re cunje, kože, rogovi, kosti, žice itd.
Zavedati se moramo, da bodo vsako
napako, ki jo bomo naredili na gospo-
darskem polju, hotele izkoristiti nam
sovražne sile, ki ne bodo mirovale.
Zavedajmo se, da se bodo z našo
stisko v denarju in materialu hoteli
okoristiti tujci in izdajalci in nas po-
skušali spraviti v gospodarsko od-
visnost.
Zato mora ves narod z vsemi moč-
mi delati na gospodarski obnovi naše
domovine. Osnujejo naj se posebne
ekipe za čuvanje industrij in mate-
riala. Narodno osvobodilni odbori
morajo vršiti propagando v tem smi-
slu in poučiti ljudi, da je vse to bla-
go narodna last in da je vsako nesmi-
selno uničevanje industrije in mate-
riala uničevanje bogastva vsega na-
roda.
Zmaga nad okupatorji ne pomeni
počitek, ampak začetek vsenarodne
bitke za zavarovanje pridobitev tri in
pol letne borbe proti okupatorju in
njegovim pomagačem na področju iz-
gradnje nove Slovenije in nove Jugo-
slavije.
E. Kardelj
na drugem zborovanju aktivistov OF.
Poslušajte Radio Osvobod. Fronta
na valu 45 metrov ob 21. uri!
55.000 zapeliancev
55.000 zapeljanih okupatorjevih
hlapeev se je odzvalo pozivu mar-
šala Tita.
Po podatkih, s katerimi razpolaga
Vrhovni štab, se je na poziv maršala
Tita do 15. septembra prijavilo 55.000
domobrancev, četnikov, domobrancev
generala Rupnika v Sloveniji in ne-
dičevcev. Tudi po 15. septembru pre-
hajajo vsak dan na našo stran zape-
ljani okupatorjevi hlapci. Po osvobo-
ditvi Tuzle se je našim enotam pre-
dala četa, ki je štela 200 Paveličevih
legionarjev. Pri Stonu na otoku Pe-
Iješcu se je našim enotam predala
hrvatska legionarska desetina iz
>> Vražje divizije«.
Moj dom je lep, mo/ rod krepak,
za robstvo ni rojen junak ...
Prost mora biti, prost moj rod,
na svoji zemlji svoj gospod!
(Po Simon Gregorčiču.)