ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA LETO VII 7. JUNIJA 1931 ŠT. 23 LEPOTE SLOVENSKE ZEMLJE: KAMNIK IN NJEGOVA OKOLICA POGLED NA KAMNIK S KAMNIŠKIMI PLANINAMI V OZADJU (FOTO FR. APARNIK, KAMNIK.) 182 Pogreb ministra dr. M. Drinkovića se je vršil 31. p. m. jako svečano na državne stroške v Zagrebu. Pogreba se je udeležila skoro vsa vlada z min. predsednikom Živkovićem na c(Au. Spodnja slika nam kaže pog'rebni sprevod na zagrebških ulicali. Na desili: Slovesne proslave 40-let-nice »Rerum novarum«. Že dnevno časopisje je obširno poročalo o velikih slovesnostih, ki so se vršile s redi preteki, meseca v spomin in proslavo znamenite delavske okrožnice velikega papeža Leona XIII. in katerih so se udeležila zastopstva 'večine evropskih katol. narodoiv, med njimi tudi nas Slovencev. Slika zgoraj na desni nam kaže slovesno sv. mašo, ki jo je daroval v cerkvi sv. Petra, dne 15. p. m. sam sv. oče, a slika na desni nam kaže papeža Pija XI. ob priliki njegovega nagovora zbranim množicam na dvorišču kancelarije v Vatikanu. Velik letalski miting sc je vršil dne 25. p. m. v Zagrebu. Ob tej priliki je zagrebški nadškof dr. Bauer blagoslovil 3 nova letala zagrebškega Aerokluba. Zgornja slika nam kaže tribuno s častnimi gosti. Na desni: Živahno vrvenje se je začelo v strugi Ljubljanice letošnjo pomlad, ki so jo po tolikih letih presledka sedaj vendarle začeli regulirati na večih krajih naenkrat. Delo je projektirano na več let, a ko bo končano, bo dalo osrčju mesta res lep in nov značaj. Zgoraj na desni v krogu: Po dolgih letih so se pojavili v Sloveniji zopet enkrat cigani z medvedi, opicami itd. Zai mladino je bila to novost, a starejši smo že tudi skoro pozabili na take prizore, ki so bili nekoč običaj po naših ________ . vaseh. 183 Kamnik in njegova okolica Na levi: Pogled z Glavnega trga proti Malemu gradu. Na desni: Znamenita cerkvica na Malem gradu. I. Mesto. Kamnik leži na južni strani Kamniške kotline, na vznožju holmov in brd, pod krasnimi Kamniškimi planinami. Tej romantični naravni legi daje slikovito obeležje z vseh strani vidni strmi, prijazni holmec Mali grad, ki se dviga sredi mesta. Na enem koncu ga krasi zanimiva, starinska dvonadstropna cerkvica (grajska kapela s tremi altarji), na drugem koncu grajske razvaline, vmes pa je mali drevored. Ta položaj je bil prav ugoden, da se je stvorila legenda o treh novomašnikih in zakleti graščakinji Veroniki. Ta se je spremenila v kaCo za kazen, ker ni hotela dati miloščine pro-sečemu beraču. V jezi je udarila z roko (Nadaljevanje na str. 184.) Pogled z Malega gradu na Kamnik. Na desni: Franc Kratnar, kamniški župan. Dr. Fran Ogrin, kamniški okr. načelnik. Kamniški dom, sedež kamn. kat. organizacij. Levo: Mat. Rihar, dekan in nadžup-nik kamni.ški. Spodaj : Staro kamniško kopališče. Spodaj: Grad Za-price pri Kamniku, znan po svoji krasni legi. 184 18Si Slovenska zemlja: Kamnik in njegova okolica po skali — sled se še pozna — toda v tem hipu je bil grad že ruševina, ona pa — kača. Na lepem pro-storu v mestu (predmestje šutna) sloji mogočna nadžupra cerkev s krasnim pročeljem, nad katerim se vrhu krova nahajajo vitki svetniški kipi. Za cerkvijo je župnišče, ki dela vtis dvorca. Harmonično z naravo se strinjajo v prikupno sliko sledeče zgradbe: pokopališka cerkev na Žalah s krsis uim, proti planinam obrnjenim pokopališčem (na panorami Kamnika desno od župne cerkve) in zraven stoječi Žalski gradič; nad to cerkvijo kuka iz danef porastlega gozdička romarska cerkvica Kalvarija, pod hribom pa je prislonjena lepa frančiškanska cerkev s tihim, od svetnega; vrvenja odmaknjenim domova njem očetov frančiškanov. Omembe vredni so tudi gradiči: Doljnje in Zgornjt Perovo ter Zduše v okolici. Mesto Kamnik je docela strnjeno in pestro razvrščeno. Na sliki 3. vidimo prostorni Glavni trg, na sliki 6. pa dvonadstropno poslopje — nekdanja mestna hiša —, ki je v njem nastanjena narodna šola, mestna hranilnica in pisarna meščanske korporacije. Ce ogleduješ Kamnik z Malega gradu ali druge razgledne točke v mestu oz. v bližini, zazreš v okolici na levem bregu Kamniške Bistrice in v rebri razmeščeno prijazno vas Mekinje. V njej .se posebno odraža krasna stavbna enota, ki jo sestavljajo: samostan uršulink, prvotno kla-risinj (nekdaj grad Gallenbergov), župna cerkev in župnišče. V samostanu imajo č. uršulinke zasebno štirirazredno dekliško meščansko šolo in enorazredno narodno šolo. V cerkvi je posebno znamenit glavni altar, dalje grobovi raznih plemičev z latinskimi napisi in reliefi. Ta ponosna skupna stavba se tudi na sliki (št. 8.) lepo vidi. Naprej ob poti na levo- je narodna šola, še dalje cerkvica na hribčku v Stranjah. Od tam pa kaže zareza pot v Kamniško Bistrico, ki nad njo kraljujejo slikovite Kamniške (Kamniške-Savinj.ske) Alpe. Njih vrhovi (nad 2000 m) od desne na levo so: Planjava, Brana (vmes je Kamniško sedlo), Turska Gora, Rinke, Skuta in (že malo vidna) štruca, dočim se Grintavec (2558) in Kočna ter Ojstrica (prav na vzhodu) na sliki sploh ne vidijo. Dolgi greben pod temi planinami so Hudi Konci, katerih najvišja gora. Kamniški vrh, pa doseza le višino 1261 m. Vmes (na levi strani slike) je košata Mokrica (1988 ra), Kompotela, ostali del gor-.skega hrbta, v katerem je tudi Krvavec, pa se zopet ne vidi. Znamenitosti v Kamniku so deloma že opisane, oz. iz slik razvidne. Naj omenim še posebej: bogati Sadnikarjev muzej, mestni grb na vodnjaku pred Kamniškim domom, reliefa v stari mestni, vremensko hišico in mal observatorij Sicer pa vstajajo pred nami stari časi, umetniki in tvorci še v umetninah in ostalinah mestnih in okoliških cerkva ter gradov. Kamnik postaja vsled svojih prirodnih krasot in raznih naprav (novo, moderno kopališče itd.) bolj in bolj obiskovano in uvaževano letovišče in planinsko zdravilišče. Pojasnila dajeta Tujsko-prometno društvo v Kamniku in Zveza za tujski promet v Ljnbljani. II. Iz Kamnika v Kamniško Bistrico, Do Stahovice se lahko pelješ z avtobusom ali greš peš po eni ali drugi strti i izra planin hiteče Kamniške Bistrice (kratko Bistrice). Na stahoviškem križ-potu kreneš po srednji poti, ker desna drži v Crno in Gornjigrad, leva pa v Bisteršico in na Krvavec. Pri znani gostilni »Pri Korlnn« (Prelesnik) se morda šc kaj založiš, potem pa spešno naprej! Nad lesno industrijo kamniške meščanske korporacije se dolina razširi, pod Iverjem (s kapelico na skili) pa zopet zoži. Zapadni izrastki Velike in Male Planine z desne ter Hudi Konci, ki segajo gori do Križke Planine, si nad dolino -Kamniško Bistrico skoro podajajo roko. Pa se spet razširi dolina, onkraj Hudega polja in Konjskega potoka (Konjske) pa preide v prirodno lepo tesen ob galerijah. Nad teboj previsne skale, pod teboj šumna Bistrica in iznad nje neizmerni zeleni bregovi. Prelepa, divna je nadaljnja pot. Po položnih obronkih alpskega predgorja, skozi zelene šume te vodi steza. Ves čas pa te spremlja, tu tik ob tebi in pod teboj, tam odmaknjena in globoko doli bistra hči planin, šumljajoča Bistrica. Pot je lahka, saj znaša višinska razlika med Kamnikom (400) in planinsko kočo v Bistrici (601) le 201 m. Spotoma strmiš v desnobrežne, v reber' se spenjajoče gozdove, izza ozadja od severa in zapada pa se pokazujejo planine, zdaj samo Pia njava, pa zopet drugi vrhovi in sam Grintavec. Od galerij dalje se ti očituje z zapadne strani bolj in bolj Mokrica v vsej svoji ogromnosti In ostane tvoj stalni spremljevalec. Poseben planinski užitek nudi zadnji predel Bistrice. Vso pokrajino imaš pred seboj (zlasti s Kraljevega hriba na levem bregu reke). Tu strmiš in motriš očaran. Pred teboj gorenji del (Konec) gorske doline, proti zapadu obsežna, divna stranska dolina Korošica, obe porastli 8 črnimi in zelenimi šumami, ki se raztezajo daleč v gorske obronke. Nad temi pa se pno v veličastnem vencu (polkrogu) nehotične gore od Planjave do Grintavca, od Kalske gore in Mokrice doli do Krvavca in Hudih Koncev. (Nadaljevanje na str. 186.) Kamnik z Zaprle, v o/nilju v lux v Tuhinjsko dolino. Na desni: Žale nad Kamnikom, observatorij. Žalski gradič, cerkev s pokopali.ščem, nad njo Kalvarija. Spodaj: Tunjice nad Kamnikom. Spodaj na desni: šmartin v Tuhinjski dolini. Na levi: Komenda pri Kamniku s Kamniškimi planinami. Na desni: Ferd. Novak, /upan v Nevljah pri fcamniku in predsednik slov. Županske zveze Ncvlje, Vrhpolje, na levi Stari grad, v ozadju Kamnik. Na levi: Sv. Primož nad Kamni-kom, kjer se nahajajo znamenite freske. Spodaj: Pogled na graščino Volčji potok. Spodaj na levi: Pogled na idilični llomec z mežnarijo in Društvenim domom. Na desni: Eden izmed ogelnih stolpov Kriške graščine s pogledom na Kamniško polje. Na levi: p. Bernardin Mlakar, gvardijan frančiškanskega samostana v Kamniku. Slike za našo dana.>njo serijo sta posnela gg. Fr^ ''''nlk, fotograi v Kamniku in notar dr. B. Pehani. 1Š6 Iz Kamnika v Kamniško Bistrico Dobre pol ure pred planinsko koćo leži na idilični livadi gozdarsko zaselje Kopišče. Stopi tja iu občuduj gorske sklade! Še dalje v gozdni tišini vrši v globoki skalni tesni potok Bela, pol ure vstran proti Planjavi slap Orličje (Orglice). Prelestua sta ob nadaljnji poti slapova Veliki in Mali Predaselj. Globoko doli v skalni ožini valovi voda v lepi modrini in pada potem, pršeč in peneč se nizdol. Naravni most in galerije (mostovi) te vodijo. Nedaleč od tukaj, sredi zelene trave, se ti zasmeji prijazni planinski dom v Bistrici. Razveseliš se, da bi zavrisnil. Preprost, okusen, prilagođen obdajajofim šumam in goram te pozdravlja in vabi v svoje okrilje. V Kamniški Bistrici opazuješ lahko še druge prirodne zanimivosti: Žagano peč, Nandetovo kočo (rokovnjaško luknjo) i. t. d. Bistrica je prekrasna in zanimiva, pa naj se odeva v sočno, žametasto zelenje bujne pomladi, naj rmeni in rdeči v jesenskem solncu, ali se blešči v zimskem plašen. Njeni tajinstveni gozdovi s svojim šepetom, njene bistre vode s svojim šumljanjem, njene doline in planine le očarajo znova in znova in zazibljejo v sladek dušni sen. Uživanje naravnih krasot v Bistrici bo nova avtomobilska cesta, potekajoča nad turistovsko stezo, nekaj izpremeuila, v splošnem pa bo postala Bistrica Se živahnejš«-torišče in izhodišče turistov in planincev. Bistrica! pozdravljena tisočkrat! Res, Kamnik je nekako prirod no izhodišče za prekrasne izlete na vse strani: Sv, Primož in Pete-(842), Sent iTška gora. Sv. Ambrož, v Tuhinjsko dolino, Tunjiee, gra dovi: Križ, Volčji potok, Cernelo. Cešenik, Kolovec, Brdo, Jablje in slavnoznani grad Krumperk. Mekinje, v ozadju Kamniške planine. Na levi: ' Stranje. Spodaj¦ Galerije ob Kamniški Bistrici. Spodaj: S poti v Kamniško-Bistrico ob Bistrici. jj Na levi : Novi Bistriški dom in kapelica v Kamniški Bistrici. Na desni : Slap Veliki Predaselj ob Kamniški Bistrici. 1S7 župani kamniške okolice Spodaj na levi: Aut. Pavlic, župan v Podgorju in načelnik kajniiifike hranilnice. — V sredini: Iv. Pavlin, župan v Radomljah. — M. Pogačnik, župan v Volčjem potoku. Novo šolo so blagoslovili v Gozdu pri Kamniku pred kratkim. (Foto Kos, Kamnik.) Na desni: Šestdesetletuica celjskih gasilcev. Te dni slavi 60-letnico svojega obstoja eno najstarejših gasilnih društev v Sloveniji, to je celjsko, ki uživa tople simpatije v vseh slojih prebivalstva, saj se pa tudi res ipožrtvovalno in neumorno trudi za bližnjega že od svojega obstoja. Tekom let si je nabavilo res bogato zalogo modernega gasilnega in reševalnega orodja (glej sliko spodaj), zaradi česar je tudi prav, da je dobilo za ta svoj jubilej nove društvene prostore in shrami-be. Mnogo članov (glej sliko na desni) deluje pri društvu že nad 40 let. Pogled v razstavo lepo uspelega desettedenskega kme-tijsko-gospodinjskega tečaja, ki ga je ipriredila letošnjo pomlad v Logatcu Slov. kršč. ženska zveza. hlovcnski lantje, ki služijo pn 9. četi 3. bataljona v Boiki Kotorski. Na desni: Najtežja dolenjska vola je zredila banovinska kmet. šola na Grmu. Tehtata 2005 kg in ju je pred kratkim kupil novomeški me'&air J. Windisoher. tovarna čevljev Tržič Peko Slika predstavlja tovarno čevljev, ki je največja v naši državi. Je to tudi najmodernejše opremljeno podjetje, ki prav nič ne zaostaja za vodilnimi amerikanskim! tovarnami čevljev. Opremljena je izključno z originalnimi ameri-kanskimi stroji, s katerimi izdeluje kot specialiteto »Peko«-Original-Goodyear-Welt čevlje in fino šivane damske čevlje. Za izdelavo Original-Gogdyear-Welt čevljev ima na razpolago tozadevno patentirane stroje v naši državi edinole tovarna »Peko«. Ugledni ameriški strokovnjaki označujejo izdelke »Peko« kot tehnično najpopolnejšo obutev, ki prav nič ne zaostaja za vodilnimi inozemskimi znamkami. To pa radi tega, ker so izdelki izvršeni z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki po v 30 letih obstoja tovarne strokovno izvežbanih delovnih silah in ker vporablja tovarna le prvovrstni materijal. Vsled racionalnega izdelovalnega postopka so čevlji tako po ceni, da je danes omogočeno vsakomur, da kupi Goodyear čevlje. Goodyear čevlji predstavljajo danes višek strojne izdelave, ki popolnoma posnema ročno delo, katero se vsled nerentabilnosti vedno bolj opušča. Zunanja in notranja stran dna čevlja sta prosti teksov in žebljičkov. Znotranja stran dna čevlja je zato gladka in se vsled elastičnosti popolnoma prilagodi nogi, ki se vsled tega ne utrudi pri hoji. Čevlji ne izgubijo z nošnjo svoje oblike. Mnogi odjemalci kupujejo v trgovinah čevlje z nevtralno ali tujo znamko, ker so mnenja, da je blago z donečim tujim imenom boljše od domačega izdelka. V resnici pa kupujejo blago, ki je le izdelek »Peko«. Kdor je enkrat nosil »Peko« Original-Goodyear čevlje, ne kupuje več manjvrednih drugih fabri-katov. Kdor jih pa še ni nosil, naj poskusi in sklenil bo: odslej nosim samo Peko-Original-Goodyear-Welt čevlje! Binkošne nogometne tekme Ljiibitelji nogometa so imeli prilike videti o binkoštnih praznikih osijeiSkega prvaka >SIaviia<, ki je tekmoval z >Ili-rijo« in »Primorjem«. Gostovanje >Slavije« je jaJko uspelo^ kajti pokazali so prvovrstno nogometno igro. Proti »Iliriji«, ki je imela jaiko srečen dan, so izgubili nezasluženo s 5:1, dočim so proiti »Primorju« dosegli uspeh 2:2. Naše slike nam prikazujejo tri momente iiz teh dveh telcem. Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - Ponatis posameznih slik dovoljen le s privolitvijo uredništva