Leto XVllL, št. 180
upjavmstvo. ojuoijana, tinafljeva allea 6 — feletoo «L 8122. 8123, 8124, 812», 8126.
Inaeratni oddelek: LJubljana, Selea* burgova ui. 8 — TeL 3392, 8402.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica 9t. 11 — Telefon tt. 2456.
Podružnica Cel}«: Kocenova uL It ü Telefon ftt 190.
Računi pri pošt. ček. sa vodih: Ljubljana St 11842. Praga filalo 78.180, Wien št 105 241.
Ljubljana, četrtek S. avgusta 1937
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 0, telefon 8122, 8123, 3124, 8125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon fit 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, _telefon št 85.
Rokopisi se ne vračajo.
Ulster in Irska
Te dni, ko je angleški kralj posetil Belfast, so prav izredni dogodki ob ulstersko-irski meji obrnili nase evropsko pozornost ter opozorili, da je tu problem, ki bo Britanskemu imperiju vsekakor še dal posla. Ekstremni irski nacionalisti so organizirali vrsto nasilnih dejanj v obmejnem področju, pred vsem zoper one ustanove, zgradbe, naprave in funkcionarje, ki predstavljajo mejo med svobodno državo Irsko ter Ulstrom. Po dosedanjih poročilih so zlasti trpele obmejne carinarnice, vsekakor, ker so eden najbolj vidnih in najbolj nesimpatičnih znakov meje. Da so se ti napadi, ki jih uvrščajo v serijo atentatov, vprizorili ob času obiska novega kralja, pač ni slučajno. Ne le, da so ekstremisti porabili odsotnost graničarjev, ki so jih za ta čas postavili v službo na belfastske ulice, marveč so hoteli dati poudarek svoji akciji prav ob priliki visokega obiska samega. Ti napadi so tedaj povsem demonstrativni in so imeli namen, da manifestirajo, — ako se sme uporabljati ta termin, — za združitev obeh delov Irske.
V tem je tedaj pomen te atentator« ske prireditve. Nedvomno je res, da se po tej poti in po tej obliki ne predstavljajo najbolj posrečeno. Saj so manifestacije v taki obliki že ponovno in v raznih primerih zadele na najhujšo obsodbo ter so stremljenju več škodile nego koristile. Tudi irsko gibanje samo ima v svoji dolgi zgodovini zaznamovati obilo primerov, ki pričajo, da res ni najbližja in najbolj sigurna pot ona, ki hoče prodreti s silo zoper obstoječe britanske uredbe. Toda to je stvar irske taktike. Nas zanima v tej zvezi bolj trajno ozadje teh atentatov, zakaj ne smemo prezreti, da je združitev Ulstra in Irske tudi' program irske vlade, ki ji načeluje še vedno de Valera, pa da je, dasi v omiljeni obliki, načrt in cilj vseh Ircev. Na osnovi tega moramo zaključiti, da se bo v tej ali oni obliki zahteva po priključku Ulstra vedno znova vračala na dnevni red, dasi je vprašanje, ali se bo sploh kdaj realizirala. Ostane tedaj v inventarju političnih problemov, s katerimi se bodo morali baviti politični duhovi na Velikobri-tanskem otočju, bodisi da ohranijo ali da spremenijo sedanje politično stanje.
Ko se je snovala svobodna Irska v letu 1921., je bilo v Ulstru posebno glasovanje o tem, ali naj se Ulster loči od ostale Irske, ali pa naj ostane v njej kot sestavni del novega irskega dominiona. V tem plebiscitu je glasovalo 343.102 ljudi za ločitev, a 168.460 glasov zoper ločitev, torej za uvrsti« tev v svobodno državo Irsko. Mora se priznati, da je to razmeroma znaten del, ki se je tudi v Ulstru izrekel za Irsko, skoro natančno tretjina prebivalstva. To se popolnoma vjema s stanjem po veri, zakaj v Ulstru je bilo takrat od celotnega števila prebivalcev 1,284.000 samo 860.000 protestantov, torej nekako dve tretjini. Razmejitev med obema deželama se ni izvedla po osebnem principu, ne tako. da bi se dodeljevale občine po konfesionalni večini, marveč po grofijah, to je brit-skih upravnih enotah, in sicer po grofijah kot celotah. V treh obmejnih ul-sterskih grofijah je ostalo spričo tega obilo katoliških Ircev, in sicer v grofiji Derry 45.8%, Armach 45.3%, v Ty-rone celo 55.4%, ter v Fermanagh 56.2%. Načelo dodelitve po upravnih enotah grofij je imelo tedaj za posledico, da so se priključile Ulstru tudi močne irsVe katoliške manjšine. Po podatkih o plebiscitu v letu 1921. pa vidimo, da so tu ulsterski Irci zares že« leli, da se združijo z Irsko. Kaj čuda, da se je celo pri onih, ki predstavljajo najbolj zmerne, to se pravi, ki so se zadovoljili s tem, da ostane Ulster zase, ohranila želja ali zahteva, da se izvrši revizija meje, pa da se prepustijo svobodni Irski one obmejne občine, v katerih so katoliki v večini ali celo povsem nepomešani s protestanti.
Večina Ircev pa stremi po tem, da se sploh Ulster priključi Irski, bodisi kot samoupravna enota ali povsem prosto, kot so se priključile ostale grofije. Ta irska zahteva temelji v hi-storizmu. Irski otok predstavlja enoto in je v zgodovini tvoril enoto, je pomenil enotno irsko deželo skozi stoletja. To zgodovinsko enotnost hoče obnoviti irski nacionalizem sedaj, in de Valera jo je postavil v svoj program kot eno glavnih točk.
Toda temu nasproti stoje važna dejstva sodobnega stanja. V Ulstru je dvetretjinska protestantska večina, ki se nikakor ne morejo šteti za Irce, marveč so angleškega rodu. In sicer so to doseljenci iz Škotske. Začeli so se seliti v seyernovzhodno Irsko še v toku XVI. stoletja in sicer kot kmetski naseljenci, ne pa morda kot veleposestniki, kakor je bilo v ostalih delih dežele. V prvi polovici XVII. stoletja se je kolonizacija iz Škotske vršila po« vsem sistematično, a zopet v obliki kmetskega naseljevanja; novo došli rasel;enei ni*? tedaj vlekli morda ka-
CIANO: POL BITKE DOBLJENE...
Italijansko-anglesko zbližanje ni naperjeno proti nobeni državi, ker predstavlja le nov element evropskega miru
Rim, 4. avgusta, br. Italijanski zunanji minister grof Ciano je sprejel poročevalca angleškega novinskega koncema »Universal Service« ter mu podal o najnovejših pogajanjih med Italijo in Anglijo izjave, ki so izzvale veliko pozornost v vsej italijanski in mednarodni javnosti. Italijani jih presojajo kot odločilne za nadaljnji razvoj zbližanja med Anglijo in Italijo. Izjave italijanskega zunanjega ministra pomenijo izpopolnitev pisem, ki sta si jih izmenjala predsednika angleške in italijanske vlade. O njihovem političnem pomenu in vsebini si je mogoče na podlagi Cianovih izjav ustvariti že nekoliko jasnejšo sliko.
Na vprašanje,
kakšni so sedaj odnošaji! med Anglijo in Italijo,
je Ciano dejal: Mislim, da je bil storjen te dni velik korak za razčiščenje atmosfere, v kateri so se nahajali odnošaji med obema narodoma, najvažnejše pa je, da so bile odstranjene vse medsebojne sumnje in dvomi. Na italijansko javnost sta nedavna govora zunanjega ministra Edena in vojnega ministra Duff Cooperja napravila zelo ugoden vtis. Ta govora sta pripravila podlago za izmenjavo pisem med min. predsednikoma Chamberlainom in Mu/Jsolinijem, s katerima se je pričelo novo razmerje med obema državama. Pot je sedaj prosta za obravnavo vseh perečih problemov in za ponovno ureditev odnošajev v znamenju starega prijateljstva med obema državama.
Ali je ostal
gentlemens agreement še nadalje v veljavi,
je vprašal novinar ministra. Ciano mu je to vprašanje potrdil in naglasil.. da džentl-meniski sporazum nikakor ni bil razveljavljen. Pogodba iz preteklega januarja, je dejal, je bila omejena le na nekatera vprašanja. Z njo se gotovi problemi niso uredili, ostali so v senci. Sedaj bo treba razčistiti tudi te stvari. Sporazum mora biti popoln, tako da se bodo lahko brez ovir ln zastoja vršila končna pogajanja. Kar se tiče Italije in Anglije, ni več nikakih zaprek za končno zbližanje. Mnogi elementi in faktorji, ki so povzročali težave v od-nošajih med obema državama, ne bi bili tako resni in bi jih bilo lahko odpraviti, če bi med obema narodoma vladalo medsebojno zaupanje. Mislim, da so bile težave, ki so v zadnjih mes,ecih onemogočile medsebojni sporazum, bolj psihološkega nego stvarnega značaja. To okoliščino bo treba upoštevati, ko ee bodo urejala vprašanja, ki se tičejo Italije in Anglije. Na italijanski kakor angleški strani se je pokazala iskrena volja, da se sklene sporazum. Kadar narodi ali pa tudi zasebniki pokažejo dobro voljo, je pač pol bitke že dobljene. Predvsem moram opozoriti na vzajemno priznanje, da se interesi Anglije in Italije na Sredozemskem morju ne križajo, nego izpopolnjujejo.
Na vprašanje novinarja, kako bi itali-jansko-angleško zbližanje moglo vplivati na
razmerje med Italijo in Nemčijo,
je Ciano poudaril: Obnova prijateljskega sodelovanja med obema državama ni in ne more biti naperjena proti nobeni drugi državi, nego more pomeniti le nov element za stalnost evropskega miru. Spričo tega italijansko-angleški sporazum ne bo mogel v ničemer izpremenitl tndi ne italijansko-nemškega prijateljstva. Nasprotno, za os
Rim - Berlin velja načelo, da se želi p ri ja- | vprašanje odgovoril šele po daljšem pre-
teljsko sodelovanje z vsemi državami, ki so *—" —*— -----*------
pripravljene delati za mir in civilizacijo.
Te izjave, ki so jih najprej objavili jutranji angleški listi, so nocoj izšle tudi že v italijanskem tisku. V svojih prvih komentarjih jim rimski večerniki pripisujejo zelo velik pomen in naglaéajo, da je Ciano znal pomirili tudi nemško politično javnost, ki je po prvih optimističnih-poročilih lz Londona zavzela napram . najnovejšemu razvoju Chamberlainove diplomat: ke akcije za zbližanje z Italijo dokaj rezervirano stališče. Nemški listi so se že snoči prav hladno izjavili v svojih komentarjih, da Nemčija nikoli ni bila proti kakränemukoli zdravemu sporazumu med glavnimi evropskimi silami, preko te splošne označbe nemškega stališča pa niso z ničemer podrobneje ob01ežili mnenja nemške vlade o razgovorih med Londonom in Rimom.
Rimski listi opozarjajo v zvezi z navedeno pomirjevalno izjavo italijanskega zunanjega ministra Ciana na poročila »New York Heraida« in nekaterih angleških listov, da je postalo zopet aktualno vpraša-nje Neurathovega obiska v Londonu. Po omenjenem listu Chamberlain celo upa, da bo Neurath prišel v London takoj po svojem dopustu. Po informacijah »New,s Chro-nicla« je nemška vlada že sklenila sondirati teren za Neurathov obisk v Londonu. Bržkone bo Neurath potoval čez Rokavski preliv sredi meseca septembra. Dotlej bodo pogajanja med Italijo ln Anglijo že toliko dozorela, da bo mogoče tudi Nemčijo pridobiti za Chamberlainov načrt o novem lo-karnskem paktu.
Ugoden vtis v Londonu
London, 4. avgusta, k. Izjave italijanskega zunanjega ministra Ciana so napravile v Londonu globok vt^s in politični krogi soglasno poudarjajo, da pomenijo nov doprinos k obnovi nekdanjega italijansko-angle-ike<?a priip^eljstva.
»Daily Telegraph« meni v svojem komentarju o teh izjavah, da nikakor ni pričakovati, da bi se prijateljstvo med Anglijo in Francijo zaradi najnovejšega zbližanja med Londonom in Rimom ohladilo, na drugi strani pa Anglija tudi nima nobenega interesa razbiti osi Rim—Berlin. Včeraj so se v dobro poučenih krogih razširile vesti o bližnjem'sestanku Edena in Ciana. Napovedoval' so celo. da se bosta sestala v Ženevi, po informacijah omenjenega lista pa z njunim sestankom ni računali, preden sedanji razgovori med Chamberlainom in Mussolinijem ne preidejo v konkretna pogajanja.
Vsekakor bo glavno vprašanje priznanje italijanskega imperija. O tem pravi »Mor-ningpost«, da je Chamberlainova vlada že od -vsega početka nameravala priznati italijansko aneksijo Abesinije, da pa se je še v zadnjem času morala boriti proti angleškemu javnemu mnenju in razmeram v Ženevi. Po mnenju lista pa se bo Italija zadovoljna le z izrecno izjavo Društva naro-dv, ki bo vsebovala popolno priznanje njenih z orožjem pridobljenih pravic v vzhodni Afriki.
»Manchester Guardian«, ki podrobno obravnava sredozemsko vprašanje, ugotavlja, da ga bo mogoče sedaj po doseženi skladnosti stališč in političnih načel Italije 'n Anglije urediti, vendar pa bo treba pri tem upoštevati še tretji sredozemski faktor, Francijo, ki se pravični in pošteni ureditvi sredozemskega problema nedvomno nikakor ne bo upirala.
Od pisem In Izjav
k pogajanjem
London, 4. avgusta, o. Italijansko-angleški diplomatski razgovori so se v zadnjih dneh vršili v najstrožji tajnosti. Zato prihajajo šele polagoma na dan vse podrobnosti o njih poteku, kakor tudi razlogi, ki so dovedli do nenadnega preokreta v od-nošajih med obema državama. Politični krogi zatrjujejo, da pripravljajo na Dow-ning streetu objavo Mussolini jevega in Chamberlainovega pisma. Ugodno je bila sprejeta tudi vest, da je italijanska vlada dovolila italijanskim novinarjem povratek v London. Tudi prepoved uvoza angleških
listov v Italijo bo po vesteh iz Rima v nekaj dneh ukinjena.
O razvoju najnovejše zbliževalne akcije sta objavila danes zelo zanimivi poročili »Daily Telegraph« in pariška izdaja »New York Heralda«. Prvi se bavi z vzroki nenadne izpremembe italijanske zunanje politike napram Angliji. List pravi, da se je Mussolini pred tedni obrnil na Hitlerja z osebnim vprašanjem, kakšno stališče bi zavzela nemška vlada -v primeru, če bi Anglija napadla Italijo na Sredozemskem morja. Hitt-sr je na njegovo
ke rente od zemlje, ki bi jo bili obdelovali drugi, — tako je bilo po ostali Irski, — marveč so trdo delali ter si služili v novi deželi svoj vsakdanji kruh. Ostali so do danes tamkaj in s svojo pridnostjo ter podjetnostjo so si osnovali tudi znatno industrijo v Belfastu ter okolici, tako da je to vsekakor najbolj industrializirani del vsega otoka. Po svojih gospodarskih zvezah so seveda Ulsterci navezani na irsko podeželje, odkoder jim v obilni meri prihajajo živila, toda nič manj živahne niso gospodarske zveze s sosedno Škotsko, s katero so v stiku v neštetih oogledih. Vsekakor pa je po ekonomski strukturi Ulster danes bolj podoben sosedni Škotski nego ostali Irski.
Kakor je razvidno iz vsega navedenega, je tu problem v tem, da si stoje nasproti načela historičnih in etnografskih meja, načelni spor, ki ga poznamo iz neštetih primerov v srednji Evropi iz polpretekle, pa tudi sedanje dobe. Zakaj, da moramo na Irskem govoriti
o etnografskih mejah tamkaj, kjer gre na videz za verske meje, je dovolj znano; pripadnost k veri, to je tisto, po čemer se vidi in določa narodnost med Irci ter Angleži.
Evropa bo imela priliko opazovati, kako bodo na Britanskem otočju reševali ta problem. Da bodo Irci skušali porabiti sleherno priliko, da ga potisnejo v ospredje, je izven dvoma, in da ga bodo hoteli čim bolj učinkovito postaviti na dnevni red ekstremni elementi z de Valero, je tudi znano. Toda na drugi strani spadajo Ulsterci med jako energične nasprotnike, saj so to dejansko Škoti, preseljeni na Irsko; ni dvoma, da nikakor ne bodo hoteli pod katoliško vlado. Vmes med tema dvema stališčema so možnosti kompromisnih solucij, katerih ena se je že pogosto označila v obliki poprave sedanje meje. Toda brez dvoma je položaj še silno daleč od takih konkretnih razmotrivanj in konkretnih možnosti; problemi »o takorekoč šele nakazani za oddaljeno bodočnost.
udarku. V svojem odgovoru je mnenja, da bi bila taka angleška akcija v sedanjem trenutku naravnost neverjetna, v podrobnosti pa se ni spustil. Hitler tndi ni obljubil Mnssolinljn nikake pomoči za tak primer, temveč mu je samo priporočal, naj Italija poizkusi miroljubno rešiti ves svoj spor z Anglijo.
»Newyork Herald« pa pravi v svojem današnjem poročilu, da gre pri teh pogajanjih med Italijo ln Anglijo končno le za španski Maroko, ker je od položaja v tem predelu španskih kolonij odvisna varnost Gibraltarja in angleške pomorske zveze z Indijo in Daljnim vzhodom. Anglija je po mnenju omenjenega lista pripravljena v okviru posebnega sredozemskega pakta priznati italijansko aneksijo Abesinije in dati celo pobudo za splošno ženevsko likvidacijo tega problema. Pod gotovimi pogoji bi bila pripravljena priznati tudi Francov režim v Španiji, zahtevala bi pa predvsem zadostna jamstva, da se nacionalistični režim v Španiji ne Izrabi v kakšne druge svrhe, razen za borbo proti boljševizmu.
Končno bo Anglija zahtevala, da se Italijani umaknejo z Balearskih otokov. Italija si v zameno že sedaj skuša izgovoriti poseben strateški položaj v španskem Maroku. Angleški admiralski svet se je glede na vse to postavil na stališče, da Ceu-ta v nobenem primeru ne sme pripasti tuji velesili. Ce bi drugače ne bilo mogoče doseči kompromisa, bi bila Anglija pripravljena pristati na to, da se ves predel španskega Maroka okrog Ceute proglasi za nevtralen, enako kakor Tanger. Nedvomno bi bili za tak sporazum tudi Nemčija in Francija
Brez vpliva na zvezo London—Pariz
Pariz, 4. avgusta, br. Pariški tisk posveča vedno večjo pozornost razvoju italijan-sko-angleških razgovorov, ki mu zaenkrat
Sb ne pripisujejo nfkakega odJočilnega pomena za ureditev zapadnoevropskih vprašanj. Vendar pa vidijo v njem prvi znak sa novo diplomatsko akcijo, ki naj W dovedla predvsem do obnove starega italijeneko-an-gleškega prijateljstva. Prvi učinek teh razgovorov naj bi biLo angleško priznanje italijanske aneksi je abesinskih dežel. Nekateri lista obžalujejo, ker so se priöeM odnožaji med Angliio in Italijo razčfiščati brez francoskega posredovanja. Francija je v tej stvari vsekakor izgubila ugodno priliko n afirmacijo svojega prestiža v zapadni Evropi. V ostalem pa poudarjajo da se negie-de na razvoj italijansko-angleških pogajanj prijateljstvo med Parizom in Londonom v ničemer ne more izpremenitl
Vsebina Mussolinijevega
pisma
Pariz, 4. avgusta, g. O vsebini Mussolini] evega odgovora na pismo Chamberlaina doznavajo, da je italijanski ministrski predsednik šefu angleške vlade izrekel svojo zahvalo, ker je pridobil zunanjega ministra Edena za nedavno izjavo v spodnji zbornici, da Anglija ne pozna duha maščevanja. Nato Mussolini ponovno poudarja, da nima niti v Španiji niti kje drugje teritorialnih aspiracij. Mussolni izjavlja, da je pripravljen napraviti konec protiangleški kampaniji v Palestini ter popolnoma uveljaviti gentlemen's agreement od 2. junija t. 1. Obisk Edena v Rimu bi bil po njegovem mnenju zelo koristen, ugotavlja pa, da Italija v nobenem mednarodnem vprašanju ne bo prevzela kake obveznosti, dokler Društvo narodov ne prizna italijanskega cesarstva v Abesiniji. Mussolini ne dvomi o dobri volji Anglije, da bi se abesinsko vprašanje rešilo v korist Italije, vendar pa izraža bojazen, da sama dobra volja ne bo zadoščala
Neurathov obisk v Londona
London, 4. avgusta, g. Tukaj napovedujejo obisk nemškega zunanjega ministra Neuratha v Londonu, ker je Hitler v tem pogledu baje i spremenil svoje mnenje, ko je zvedel za izmenjavo pisem med Chamberlainom in Mussolinijem. Nemški poslanik v Londonu bo takoj po svojem povrat-ku z dopusta dobil nalog, naj sporoči angleškemu zunanjemu min:stru, da je Neurath pripravljen odpotovati v London. Neurathov obisk se pričakuje za drugo polovico septembra.
Kitajska In japonska
vojska okoli Pekinga
Tako Kitajci kakor Japonci zbirajo vedno večje čete na
ozemlju severne Kitajske
Tiencin, 4. avgusta, br. Japonska letala i te svoje ukrepe. Iz Toki ja ne bo odpokh
ki so izvršila davi celo vrsto izvidniških poletov severno, zapadno ln jugozapadno od Pekinga in Tiencina, so dognala, da se kitajska redna vojska na več krajih naglo bliža japonskim prednjim stražam iz Kalgama pa je pričela prodirati velika kitajska armi ja proti jugu. Njen namen je bil očividno napasti s severne strani Peking in ga znova zavzett. Japonska letala so zato razdejala progo iz Kalgana v Peking, da bi zadržala prodiranje kitajskih oddelkov, dokler japonske čete severno od Pekinga ne bi bile ojačene. Pričakovati je, da bo prišlo na prelazu Nankov, ki leži 60 km severno od Pekinga, do prvih bojev. Iz Pekinga je bilo tja poslanih več oddelkov japonske vojske, skupno 4 tisoč mož.
Med tem prihajajo iz Japonske v razna kitajska mesta vedno novi transporti japonskega vojaštva in orožja. Tako je davi priplulo v Cvantao in Amoji 12 japonskih vojnih ladij, ki so pripeljale s seboj tudi celo divizijo japonske pehote. V Tiencin so danes prispeli štirje parniki z večjimi oddelki vojaštva in vojnimi potrebščinami. Japonska posadka v Tiencinu je bla po prihodu teh ladij nemudoma ojačena za 2000 mož. Tudi v Cingtao je prispela neka japonska ladja Oddelki vojaštva, ki so se pripeljali s to ladjo, so pričeli takoj prodirati iz luke proti središču mesta. Poveljstvo tega japonskega oddelka je izdalo razglas, v katerem zagotavlja prebivalstvu, da se mu ne bo nič hudega zgodilo, ker ima nalog skrbeti le za red in mir v mestu ter za nadaljni nemoteni razvoj prometa. Kljub temu je večina prebivalstva mesto zapustila, v lu-ki pa je nastal popoln zastoj, ker je kitajsko pristaniško delavstvo pobegnilo.
Iz Kvantnnga poročajo, da so bile tam hude demonstracije proti Japoncem. Večje število japonskih državljanov je danes od tam kakor tudi iz Kantona v vsej naglici pobegnilo.
Ruska pomoč
Kitajcem ?
Tokio, 4. avgusta, k. Po informacijah iz Moskve, se je vrnil tja general Lepin, vojni ataše pri ruskem poslaništvu v Nankingu. General je baje izjavil, da je bila v Nankingu sklenjena posebna pogodba med Rusijo in Kitajsko, po kateri bodo Rusi dobavljali Kitajcem v primera vojne z Japonsko velike množine orožja, petroleja ln drugih potrebščin. Kitajskemu vrhovnemu poveljstvu bodo dodelili svojega posebnega vojaškega svetovalca. Ruska vlada bo dala kitajski na razpolago ves potreben denar.
Pred ukinitvijo diplomatskih stikov
London, 4. avgusta, o. Nankinška vlada se z vso resnostjo pripravlja za ukinitev diplomatskih odnošajev z Japonsko. V uradih političnega sveta sestavljajo pravkar maatfest, c katerem bodo utemeljili
can samo japonski poslanik, nego se bodo morali umakniti iz Japonske vsi kitajski konzuli. Obenem bo nankinška vlada pozvala tudi vse kitajske državljane, da se izselijo iz Japonske.
Zanimivo je, da so se diplomatski zastopniki kitajske vlade v poslednjih dneh vedno bolj izogibali japonskemu poslaniku v Nankingu. Poslanik se je včeraj mudil v Tiencinu in je danes odpotoval nazaj v Nanking. Splošno zatrjujejo, da je poe-jel nalog, naj se za vsako ceno sestane s maršalom čanghajškom, ki je danee ia-javil novinarjem, da bi se Kitajska rada izognila vojni, če bi Japonci daM «adostno jamstvo, da se v bodoče ne bodo več vmešavali v kitajske notranje zadeve.
Nemiri v Palestini
ženeva, 4. avgusta, b. Na včenajšnjean zasedanju mandatske komisije sta podala referate zastopnik britanske vlade, kolo. nialni minister Onmsby Gore ter bivši član palestinske vlade Hali. Pojasnila sta vzrclke, ki so dovedli do znanSh nemirov v Palestini in ki so zahtevali posebne varnostne ukrepe palestinskih oblasti, člani kotmMje so želeli še poseibeg odgo. vor na vprašanje, ali so bile varnostne mi&re smotrno organizirane- Ormtìby Gore in Hall sta na to vprašanje odgovoirtta pritrdilno z utemeljitvijo, da ao Arabci ves čas voddli samo gveriljsko vojno in da je bila zakadi tega izključena fea3erš_ nakoli večja vojaSka akcija, ki bi v kaH zadušila prelivanje krvi.
Cionistični kongres o razdelitvi Palestine
Curih, 4. avgusta o. Snoči ee je tu otvo-ril cionistični kongres, na katerem so se zbrali židovski voditelji iz vsega sveta. Kon gres je otvoril dr. Weizmann, ki je poudaril, da je večina Židov pripravljena pristati na razdelitev Palestine ker jim je predvsem za to, da končno vendarle dobe svojo lastno samostojno državo.
Že takoj spočetka se je opazilo, da se je na kongres« pojavila močna opozicija proti Weizmannu in angleškim načrtom. Opozicijski židje razglašajo, da bi po razdelitvi Palestine prišlo v židovskih pokrajinah na vsak kvadratni kilometer 119 ljudi, tako da bi bilo onemogočeno sleherno nadaljnje priseljevanje. Zaradi tega bi se morale meje nove židovske države v vsakem primeru razširiti ali pa naj bi se opustil ve« sedanji načrt
London, 4. avgusta o. >Star« poroča, da je poljski zunanji minister Beck sestavil svoj poseben načrt za ureditev palestinskega problema. Ta načrt bo objavil šele, ko se bo pokazalo, da ni mogoče izvesti sedanjega angleškega načrta.
Stavka v francoski tvornici orožja
Pariz, 4. avgusta.. w. Delavci v tvorni, ci orožja in koles v St. Ettiemiu eo včeraj aogkusvo äklenäi starta*
»JUTRO« St. 180
Erfrtefc 1 VCL 1SÄ.*
Kral] Karol v Miločeru
Rumunski kralj je prispel včeraj po posetu Splita z vojno ladjo „Dubrovnik" v Miločer, kjer bo gost svoje sestre, Nj. Vel. kraljice Marije
Split, 4. avgusta. A A. Davi ob 8. je prispel na splitsko železniško postajo rumunski kralj Karol. Postaja in luka sta bili okrašeni z jugpslovenskimi io rumunskimi zastavami. Tudi vsa druga poslopja in ladje v pristanišču so razobesili zastave.
Čeprav so za prihod rumunskega kralja zvedeli šele v zadnjem trenutku, se je vendarle zbralo na postaji mnogo ljudi z zastopniki civilnih in vojaških oblastev na čelu. Rumunskega kralja je pozdravil ban primorske banovine Jablanovič. ki. mu je nato predstavil prisotne odličnike. Po pozdravu je krenil kralj Karol skozi gost špalir meščanov, ki so ga navdušeno pozdravljali, proti obali, kjer ga je že čakal motorni čoln, s katerim se }e kralj odpeljal do vojne ladje »Dubrovnik«, vsidrane sredi pristanišča. Prihod kralja Karola je po- j zdravilo streljanje iz topov. Posadka »Du- i brovnika« je stala v vrsti na palubi in iz- i kazala čast romunskemu kralju. Poveljnik »Dubrovnika«, kapitan bojne ladje Anton Klinar, mji je podal raport. Točno ob 8.30 je rušilec »Dubrovnik« odplul iz luke. Ru-
munski kralj so je odpeljal s njim mimo Hvara in Korčule p rot' Miločeru, kamor je prispel ob 18.30. Do Hvara je spremljala »Dubrovnik« eskadrilja vodnih letal, odtod dalje do Miločera pa naši novi motorni torpedovki »Velebit« in »Rudnik«;
V Miločeru je visokega gosta sprejela Nj. Vel. kraljica Marija s kraljevičema To-mislavom in Andrejem. V imenu prebivalstva zetske banovine je kralja • Karola pozdravil z zelo lepimi m izbranimi besedami ban zetske banovine Peter Ivaniševič.
Kneginji Olga in Jelena v Ljubljani
Ljubljana, 4. avgusta. Proti večeru stai se z avtomobilom pripeljali v Ljubljano princesa Olga in njena mati Jelena. Okrog 18. sta se ustavili na Tyrševi ce. sti in stopili v trgovino Goreč, kjer je princesa Olga kupila nekatf imtajlmkostt. Visoki gostji sta nato krenili na prome, nado In se čez čas odoeljali iz Ljubljane.
Vatikan je priznal
generala Franca
Nemčiji in Italiji se je pridružil sedaj tudi Vatikan
Salamanca, 4. avgusta hr. 2e nekaj dni so se razširjale vesti, da namerava Vatikan priznati generala Franca za začasnega poglavarja španske države. Dejansko eo se vršila pogajanja med posebnim vatikanskim odposlancem in zastopniki generala Franca, ki so bila sedaj, ikakor poročajo današnji lißU, ugodno zaključena. Vatikan je danes nradno priznal režim generala Franca, kar je celo v nacionalistični Španiji izzvalo pravo senzacijo. Listi pozdravljajo ta korak Vatikana, ki bo po njihovem mnenju nedvomno pripomogel, da se bo mnogo katoličanov v španskih deželah, ki so pod oblastjo republikancev, sedaj umaknilo iz republikanskih vrst ali pa se celo uprlo republikanskemu režimu. Predvsem je računati z večjimi uspehi na severni fronti, kjer se na strani republikancev proti generalu Francu še vedno bori zelo mnogo katoliških Baskov.
Salamanca, 4. avgusta w. Uradno objavljajo, da je Vatikan prizpal nacionalistično vlado generala Franca. Pred to objavo je vatikanski diplomat msgr. Antoniutti obiskal generala Franca.
Na podlagi sporazuma, ki je bil dosežen med zastopnikom Vatikana msgr. Antoni-jem Nizottijem in generalom Francom, je bilo dosedanje zastopstvo Vatikana pri nacionalistični vladi izpramenjeno v nuncia-turo. Msgr. Nizotti je bil menovan za odpravnika poslov.
Francoski pritisk na Moskvo
Pariz, 4. avgusta b. Zunanji minister Delbos je sprejel sovjetskega poslanika Suriča in se z njim dolgo razgovarjal o ruskem stališču v vprašanju odpoklica tujih prostovoljcev iz Španije in priznanja vojnih pravic obema španskima strankama. Kakor je znano, je Rusija angleški kompromisni načrt odklonila prav zaradi tega, ker ne nudi dovolj jamstev, da bo izvedeno priznanje vojnih pravic Salamanci in Va-lenriji šele po umiku tujih prostovoljcev iz Španije. Francija želi, da bi Rusija na prihodnji seji londonskega odbora nastopila nekoliko bolj spravljivo, da bi s tem omogočila nadaljevanje razgovorov o angleškem kompromisnem predlogu, ki bi si-
cer definitivno propadel. Francija, kakor zatrjujejo, vrši ta pritisk na Moskvo po želji Londona, ki se medtem iz podobnih nagibov pogaja z Italijo.
Ruski pogoj za priznanje
London, 4. avgusta w. Kakor se dojnava od dobro poučene strani, je Rusija pod pritiskom Anglije in Francije izpremenila svoje stališče v vprašanju nevmešavanja. Baje je pripravljena obema vojujočima se strankama v Španiji priznati vojne pravice, kar pa to še vedno odvisno od naslednjih pogojev: 1. Sovjetska vlada zahteva izjavo Nemčije in Italije, da se v načelo strinjata z odhodom prostovoljcev,
2. Odbor za nevmešavanje naj se kakor je določeno v angleškem načrtu, pred priznanjem vojnih pravic prepriča, ali bo a umikom prostovoljcev dosežen »bistven napredek«.
Pod temi pogoji je Rusija, kakor potrjujejo z merodajne strani, pripravljena sodelovati pri izvedjbi angleškega načrta. Temu primerno sporočilo sta dobila tudi predsednik odbora za nevmešavanje lord Plymouth in ruski poslanik Majski.
Republikanska ofenziva na aragonski fronti
Saint Jean de Luz, 4. avgusta AA. Po uradnih poročilih iz Valencije so vladne čete na aragonskem bojišču nadajjevale ofenzivo in zavzele Piedranito, Colico in Miro de Cucamon.
IZ Francovega tabora
Salamanca. 4. avgusta, br. Po dopoldanskem komunikeju vrhovnega poveljstva nacionalistične vojske so nacionalist,i v Astu-riji z nenadnimi napadi zavzeli več važnih republikanskih 'postojank. Na aragonski fronti je po padicu Albarva ina zavladal mir. Nacionalisti obnavljajo sedaj red in mir v zavzetih krajih.
Špansko nacionalistično letalstvo .je pretekli mesec sestrelilo 111 renublikansikjih letal. Poleg tega je izvršilo še celo vrsto večjih in manjših akcij proti raznim utrjenim krajem in objektom, ki so v oblasti repu-blikanßkega režima.
Metaxas — eno leto
Obletnica nove dobe notranjega razvoja v Grčiji
Ateme, 4. avgusta, b. Danes pred enim letom je prevzel grško vlado v svoje roke general Metaxas, ki mu je kralj Jurij II. spričo resne komunistične nevarnosti, k*, je rpno ogrožala notranji mir, takoj naklonil svoje zaupanje. Ker pa Metaxas v parlamentu ni imel zadostne zaslombe, je dosegel od kralja pristanek tudi za razpust grškega parlamenta, tako da je prav za prav vsa oblasit v državi prešla na njega samega. Kralj in Metaxas sta storila vse, da bi pomirila notranjepolitične strast-', ki so močno zavirale normalno delo vlade in napredek države. Priporočala sta zlasti spravo med vsemi grškimi strankami. Dasi sta med tem umrla kar dva politična voditelja, znana državnika Venizelos in Tsalda-ris, se notranjepolitčni položaj ni spremenil na boljše. S tem se je komunizmu na široko odpirala pot, kar je Metaxas še ob pravem času spoznal in takoj nasvetoval kralju, naj se odloči za režim močne roke, katerega vodstvo naj bi poveril njemu. Tako se je tudi zgodilo.
S tem je v Grčiji na današnj5. dan pred enim letom začela nova doba notranjega razvoja. Metaxasov režim bi lahko imenovali avtoritativni režim. Tudi »eforme, ki jih uvaja, so precej podobne enakim poizkusom v tako zvanih totalitarnih državah.
Listi posvečajo današnji obletnici novega režima vejiko pozornost in na splošno podčrtavajo velik napredek, ki ga je dosegla Grčija pod Metaxasovim vodsHom, zlasti na socialnem polju. Pred kratkim je vlada objavila kratko sporočilo, da je zaradi izrednih naporov sedanjega režima brezposelnost na Grškem popolnoma prenehala. Mataxas je s tem, tako poudarjajo, izbil komunistom glavno propagandno orožje iz rok. Pomembni so nadalje, tako pišejo listi, uspehi Metaxasove vlade tudi na finančnem podsočju, zlasti v pwgledu pospešene oborožitve, kateri se prejšnje vlade, ki so životarile v večnih sporih, niso mogle popolnoma posvetiti.
Gospodarsko zbližanje med Ameriko in Rusijo
Newyork, 4. avgusta, b. Po informacijah iz vladnih krogov se pogajanja za obnovitev sovjetsko-ameriške trgovinske pogodba bližajo uspešnemu zaključku, »očim je preteklo leto ameriški izvoz v Rusijo dosegel okoli 30 milijonov dolarjev, bo ta svota prihodnje leto primerno zvišana. Listi ugodno komentirajo te vesti in pri tem pozdravljajo poglobitev gospodarskih odnošajev med obema državama.
Italijansko-madžarski gospodarski sporazum
Rim, 4. avgusta k. V poslednjih dneh so se vršila med delegacijami italijanske in madžarske vlade intenzivna pogajanja za nov gospodarski sporazum. Snoči sta predsednika obeh delegacij podpisala protokol o doseženem sporazumu, po katerem bo Madžarska na osnovi rimskih protokolov dobavila Italiji v razdobju 193T/1038 večje množine žita. Poseben sporazum je bil dosežen tudi o tujskem prometu med obema državama.
Avstrijski carinski urad v Trstu
Rim, 4. avgusta. w. Italijanski zunanji minister grof Ciano in avstrijski poslanik Berger-Waldenegg sta podpisala dogovor o ustanovitvi avstrijsKega carinskega urada v tržaški luki-
London — 8 milijonov
London, 4: avgusta br. Danes so bili objavljeni statistični podatki o ljudskem štetju v Londonu, še lani je London ob tem času Štel nekaj nad 7,500.000, po najnovejših podatkih pa ima sedaj 8,000.207 prebivalcev.
Tudi Rumunija snuje tvornico aluminija
Bukarešta, 4. avgusta, g. Delniška družba Concordia namerava ustanovi« tvornico aluminija z obratnim kapftalom 300 milijonov lejev. Ker je bila te dni v Dalmaciji otvorjena tvornica aluminija, bo romunska tvornica druga največja tvornica te vrste na Balkanu.
f * Beležke I Radio mora služiti Jugoslovenstva
> O sklepih kr. vlad.
»Samouprava« polemizira m bivšima ml_ ntotrctn Komnetaovičam radi načina sprejema konkordata na kraljevske via. de. Pri tem se sklicuje glavni organ JRZ na svečano izjavo ministra za šum« ln rudnike D jure Jankoviča glede tretlra-nJa raznih vprašanj io z&kooakJh predlo, gov v okrilju vlade gospoda dr. Stojadl-novlča. Minister Jankovič je namreč izja_ va, da je uvedena v vladi dr. Stojadtaol vida od prvega dne njenega obstoja praksa., da se sprejemajo vsi zakonski naftr. ti, kakor vse odredbe vlado vedno «arr^ soglasno ta s pristankom vseh članov ministrskega sveta. Ako se pojavi proti kakemu predlogu odpor, potem s® zadeva odloži da se doseže naknadno soglasje.
Izjava ministra Jankoviča je vsekakor zanimiva in vredna, da si jo zapomnimo, ker se no nanaša samo na vprašanje spre jema konkordata, nego vseh sklepov kr. vlade.
Dokument lz L 1918
»Hrvatski dnevnik« objavlja i« nekaj mesecev sem reportažo o življenju in delu voditelja Hrvatov predsednika dr. Mačka, v zadnjih številkah obravnava dobo zloma avstro-ogrske monarhije. Na, vaja pol tem razne dokumente in zanimive peripetije lz tistih dni negotovosti. Ta. ko dokazuje v zadnji številki, da je bila bivša SLS v novembrskih dneh leta 1918. na Istem staMšču glede ureditve novo nastale države, kakor pokojni Stjepan Radič, ki je zahteval ustanovitev republike. Pri tem se sklicuje »Hrvats&ri dnevnik« na konferenco predsednoštva bivše SLS, ki je bila 21. novembra 1918. v prostorih hetela »Union«. Na tej konferenci dele. gatov bivše SLS iz vseh predelov Slovenije Je predložil urednik »Slovenca« g. Kremžar posebno resolucijo proti italijanski in nemški invaziji, za samoodločbo narodov, za splošno, enako in tajno moško in žensko volilno pravico, za demokracijo in republikansko ureditev države.
»Hrvatski list« pri tem pripominja, da se pri oceni stališča in govorov pokojne, ga Stjepana Radiča v novembrskih dneh leta 1918. pozablja na to zgodovinsko resolucijo. ki se ni v ničemer razlikovala od tega, kar je zahteval veliki voditelj hr vatskih kmetov.
„Neupravičena" sumnja
Beograjske »Trgovačke novine« razpravljajo o stanju naših cest v zveei z anketo trgovskih zbornic o predloženem zakonu o cestnem fondu. List ugotavlja, »da so bili predloženi vsi predlogi ankete trgovskih zbornic merodajnim krogom ▼ upoštevanje. Sedaj bomo viden, v koliko bodo ti predlogi sploh sprejeti Ob tej priliki ugotavljamo dejstvo, da se je iz javil proti predloženi ureditvi fonda tudi »Slovenec«, organ ministra notranjih del. V koliko bo s svojim protestom uspel, né vemo, vemo pa iz izkušnje, da je ostalo vse tako, kakor je vlada predložila pri mnogih zakonih &$*Jdredbah, proti kate -
rim je ' »Sioveaec«*fce tako protestiral V najboljšem primeril so bile sprejete le kake neznatne spremembe in dopolnitve.«
Županova cenzura
Dalmatinski listi poročajo, da Je občinski svet v Orebiču, ki ga tvorijo pristaši Hrvatske seljačke stranke, sklenil prepovedati na teritoriju svoje občine prodajo in razpečevanje lističa »Glas Orebiča«. Svoj sklep je utemeljil s tem, da propagira »Glas Orebiča« spremembo imena občine Orebič v Orebiči, kakor imenuje ljudstvo Orebič. Sklep občinskega sveta v Orebiču meče kaj čudno luč na demokratske in svobodoljubne tendence stranke, ki se danes predstavlja kot edina legitimna zastopnica Hrvatov.
Zidanje katedral
Vodilni organ JRZ »Samouprava«, ki ga med drugimi ureja tudi senator France Smodej, bivši glavni urednik »Slovenca«, ima posebno piko na tako zvano ilegalno literaturo, katere mora biti po njegovem zatrjevanju v južnih krajih kakor gob po dežju. V sobotni številki napada »Samouprava« patriaršijsko tiskarno, češ da je poplavila s svojimi neštetimi letaki in brošurami beograjske ulice. »V.si ti letaki so hujskajoče vsebine in polni neresnic, kljub temu, da je pokazala ravno sedanja vlada največje razumevanje za vse potrebe in težnje pravoslavne cerkve in pravoslavne duhovščine.«
»Samouprava« hudo kara pravoslavno duhovščino, ker se je v svojem neznanju zvezala z vsemi mogočimi političnimi skupinami od Ljotičevcev, preko Hodžerovcev, voditeljev beograjske združene opozicije Davidoviča, Ace Stanojeviča In Joče Jova-noviča preko. JNS in Petra živkoviča vse do samih komunistov. Svetuje ji naj se raje briga za cerkvene zadevščine. 'Na primer za gradnjoy velike pravoslavne katedrale v Beogradu,-; obi bila veličasten spomenik srbstva in pravoslavja ter sv. Save.«
Ne vemo, kdo piše te polemične članke v »Samoupravi« proti »nevedni pravoslavni duhovščini«. Po nasvetu, da naj se oklene raje akcije za zgraditev velike pravoslavne katedrale v Beogradu, kakor pa borbe proti konkordatu, bi skoraj rekli, da preča*titi gospod senator France Smodej. Njemu je namreč dobro znana velikopotezna akcija z graditvijo katoliške katedrale v Beogradu z vsemi posledicami. V svoji naklonjenosti do pravoslavnih Sokratov bi jih menda rad osrečil tudi s kako slično dalekosežno akcijo, ki bi jih postavila pred Beograjčani v slično luč, kakor svoj čas graditelje katoliške katedrale v Beogradu.
Naloge katoliške cerkve
Sarajevski »Katoliöki tjednik« brani katoliško cerkev pred očitki, da je njeno delovanje bolj negativno. »Glavni namen cerkve je njena notranja poglobitev. Zato je prva in največja skrb cerkve posvečena duhovnemu dobru vernikov in napredku katoliške stvari. Negativno bi bilo delovanje cerkve, «e bi se gibalo okoli stvari, ki stoje Izven nje in če bi se spuščala cerkev z njimi v borbo ter jih skušala čim bolj ponižati. Pozitivna akcija obstoji v samoiz-gradnjl svojega, negativna pa v rušenju in omalovaževanja vsega, kar drugi delajo in ustvarjajo.« , ,
Te jasne in trezne beseda glasila sarajevskega nadškofa dr. šariča, ki ni ravno znan po svoji priaanesjjivosti ia spravlji-
Na kratko ano È* omenili naBatei goret o nalogah Jugoslovenske radlofonija, Id ga je Imel minister za potte ln telegraf dr. Blanko Kaludjerčič ob otvoritvi nov« ojačene beograjske radijske postaje. Ker j« govor ministra dr. Kaludjerčlča nad vse pomemben, objavljamo sedaj Se kratek izvleček.
Uvodoma je minister ugotovil, da se je pričelo po desetih letih čakanja z reorganizacijo tudi na polju jugoslovenske radiofonie. Prvi korak Je bila okrepitev beogTajdce postaje, ki mu bodo v kratkem sledili drugI Država bo storila vse, da ae Število radlo-sprejemnlh aparatov med našim narodom čim bolj poveča. Radio je danes najboljši pobornlk ideje zbli-žanja in sporazumevanja med posameznimi deli našega naroda. »Beograd in Zagreb sta postala sosedni mesti, odkar Ju veže nevidna ve« radijskih valov. Stare generacije tega ne morejo razumeti, ker živ« Se vedno ▼ okolju mišljenja nekaj srezov ali ene same pokrajine. Politika pa mora korakati ▼ bodočnost sporedno z napredujočo tehniko in kar zbližuje napredek tehnike in pri rodni razvoj, ne more deliti neprlrodna politika, sloneča na dr-
ftavnopnvnlh teorijah. Ml moramo__
notranjo politično tehniko »praviti v sklad s moderno prometno tehniko. Pot «m bo pot k sporazumu med Zagrebom hi Beogradom kaj kmalu prosta. Današnji tok napredovanja tehnike nam nalaga kot absolutni imperativ narodno ln državno *e-dinjenje. Ta razvoj zedinjevanja ne bo mogla zaustaviti nobena politika. Resnica je, da se protivijo krajevni :n plemenski separa tizmi proti takemu nujnemu razvoju, kakor se je pred stoletjem upiral lokalni patriotizem nemškemu nacionalnemu ze-dinjenju. Kar se mora izvršiti po zgodovinski potrebi, ae ne da z ničemer preprečiti niti povrniti. Bučni glasovi plemenskega partikularizma in šovinizma niso v času radia ničesar drugega, kakor njihova poslednja labudja pesem. Današnjih modernih držav ni mogoče primerjati več z njivami in polji, nego samo s tovarnami. Njive ln polja Je mogoče deliti, tovarn pa ne. Globoko prepričan o tem želim, da bo služila ta nova jugoeloven-ska radijska postaja kot važen pomočnik pionirjem in čuvarjem edinstva in nedeljivosti Jugoslovenov in Jugoslavije«.
Anketa o novem železniškem voznem redu
Zagreb, 4. avgusta, o. V direkciji državnih železnic se je danes pričela anketa o novem voznem redu. Sodelujejo zastopniki državnih železnic, zagrebške zbornice za TOI, posameznih gospodarskih organizacij in ustanov, pa tudi nar. poslanec Ivan Mohorič kot zastopnik ljubljanske zbornice za TOI ?n dr. Ciril Žižek, direktor ljubljanske Zveze za tujski promet Hrvatske organizacije in ustanove so predložile danes obširno spomenico, v kateri zagovarjajo potrebo izpremembe voznega reda tako, da bi zlasti turistični kraji dosegli holj-še prometne zveze z gospodarskimi in drugimi središči. Narodni poslanec Ivan Mohorič je obrazložil v gfavnem tri zahteve Slovenije, in sicer glede splošnih izprememb voznega reda, glede boljše zveze Slovenije z morjem in še posebej glede boljše železniške zveze Bele krajine z Zagrebom. Njegove zahteve so bile sprejete in na anketi je dobil zagotovilo, da se bodo slovenske zahteve glede voznega reda v celoti upoštevale.
Predsednik vlade v Cavtatu
Cavtat, 4. avgusta AA. Snoči je prispel semkaj s parnikom »Dubrovnikom« predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki si je dopoldne ogledal vojno ladjo »Dinaro«, zasidrano v tukajšnjem pristanišču, nakar je obiskal Gjurgjjno Pašičevo, vdovo pokojnega predsednika vlade, g. Niikole Pašiča.
vosti, si bi lahko zapomnili tisti slovenski katoliški politični voditelji, ki se neprestano skrivajo za. senco svete cerkve, ko s<yejo med narodom svojo klikarsko mržnjo proti vsemu, kar se Jim-«lepo ne pokori, pa naj bodo to že jugoslovenskl nacionalisti ali pa tudi še tako verni krščanski socialisti.
Dr. Maček dobil zlato uro
»Hrvatski dnevnik« objavlja pismo glavnega odbora HSS v Kanadi, v katerem izrekajo kanadski Hrvati dr. Mačku popolno zaupanje in priznanje za njegovo delo. S pismom so poslali tudi 1500 kanadskih dolarjev za dr. Mačkov volilni ©klad. V pi-mu napovedujejo kanadski Hrvati, da se bodo trumoma vrnili v domovino, kadar bo dr. Maček dosegel cilje, ki si jih je postavil skupaj s hrvatskim narodom. Obenem sp posla likot osebno darilo dr. Mačku še zlato zapestno uro in srebrno dozo za cigarete.
AnalfabetSki tečaji Seljačke sloge
V nedeljo se je vršila v Kupincu, kjer prebiva preko poletja na svojem posestvu dr. Maček revija hrvatske kmetske kulture. Revijo je priredilo vodstvo Seljačke sloge. Na dnevnem redu so bili nastopi kmetskih pevskih zborov, kmetski plesi in razni prigodni narodni običaji Po reviji je pozdravil zbrani narod predsednik dr. Maček, ki je med drugim dejal: ^Hrvatski narod se je skozi tisočletja brigal polsg materialnih dobrin tudi za svoj kulturni napredek. Gojil je narodno umetnost, predvsem narodno pesem. Mi hočemo obnoviti in spopolniti sta.ro hrvatsko kulturo. Pri tem pa hočemo bjti napredni. Med nami jih je še mnogo, ki ne znajo pisati in citati. Zaradi tega bo priredila Seljačka sloga širom hrvatskih krajev na stotine tečajev, v katerih bomo učili pisati in čitatl Naš cilj je pobiti nepismenost med Hrvati. Čez ppt let ne sme biti niti enega analfabeta več med Hrvati.«
Svoj govor je končal predsednik dr. Maček s pozivom vsem, naj vzkliknejo »svobodni in nikdar pokorjeni Hrvatski.«
Občni zbor JNS v Laškem
Predsnočnjim sta se vršila v gostilni Henke v Laškem nad vse pričakovanje uspeli občni zbor tamkajšnja krajevne organizacije JNS in ustanovni občni zbor mladinske organizacije. Obeh «bonov se je udeležilo okrog 150 ljudi, <jd teh nad dve tretjini mladine iz Laškega in bližnje okolice.
Občni zbor krajevne organizacije Je otvoril in vodil dr. Roš, ki je podal svoje poročilo, nakar je bil izvoljen novi upravni odbor z dr. Rošera na čelu. Na ustanovnem občnem zboru mladinske organizacije je bila po otvoritvi izvoljena uprava e predsednikom Kopačem, razen tega pa so bi^i izvoljeni ge pripravljalni o-ibori mladinskih organizacij za okoliške občine. Predsednik mladinskega akcijskega odbora inž. Rus iz Ljubljane je nato podal obzirno poročile», ki mu je silila mladina z veliko pozornostjo. Govornika so ponovno prekinili z burnim odobravanjem. Na zboru sta poročala še narodna poslanca Rudolf Pleeko-vič in Ivan Ppekoršek, ki sta žela prav tako navdušeno odobravanje.
Sreska mladinska org. JNS za ljutomerski srez
Po elepu delegatov krajevnih mladinskih f^nizacij bo sreska skupščina mladinske _ za ljutomeinsko-radgoHski srez v nedeljo 15. avgusta ob 9. dopoldne v hotelu Zsvratnik v Ljutomeru. Poročala bosta g. poslanec Lukačič in delegat banovinskega akcijskega odbora,
Delavski iigredi
Tunis, 4. avgusta, k. V Mitilenah pri B* zerti se je pred dnevi pričela stavka delavstva, ki je bilo zaposleno v tamkajšnjih ladjedelnicah in pri gradnji pomorskih utrdb. Stavka je ne-stala zaradi nenadnega odpusta več delavcev. Med zastopniki delavstva in delodajalci so se takoj pričela pogajanja za ureditev spora, med tem pa je več skupin delavstva, cčividno pod vplivom ekstremnih elementov, pričelo demonstrirati. Včeraj so se demonstracije nadaljevale in se je skupina delavstva polastila nekega tovornega avtomobila ter z njim prodrla v ladjedelnico. Tik pred njo so avto ustavili, ga prevrnili in zažgali. Tedaj je nastopil oddelek vojaštva. Ko so delavci opazili, da so v nevarnosti, so se umaknili kmalu pa se jim je pridružilo še več delavskih skupin, ki £o s kamenjem napadle vojake, častnik je sicer skušal delavce pomiriti in odvrniti od nadaljnjih izpadov, vendar pa se mu to ni posrečilo. Kmalu Je prišlo do hudega spopada. Delavci eo navalili na vojake z železnimi palicami, nekateri pa so pričeli nanje tudi streljati. Eden izmed vojakov je bil ranjen. Zaradi tega se je vojsütvo pričelo braniti z orožjem. V spopadu je bilo ubitih in ranjenih okrog 10 ljudi. Iz Bizerte so vojaštvu takoj poslali na pomoč večje oddelke orožnikov, ki so zvečer aretirali mnpgo delavcev in vzpostavili mir in red. Davi je prispel v Mitilene tudi večji oddelek vojaštva v oklopnih avtomobilih.
Teror sta Irskem
London, 4. avgusta- b. Snoči Je neka oborožena tolpa nasilno udrla v stanovanje notranjega ministra Severne Ireke, Dawsona Batesa.. P^tdoa so vlomilci zapustili hišo> so natančno preiskali mini, strovo pisalno mizo in vse njegove akte» Današnja policijska preiskava je ugotovila, da ni bilo nič ukradeno. Po vsem teca bi se dalo sklepati, da gre za politično tsroriziiranje. Vlcmilci so cčividno iskali na ministrovem domu kake važne politični« dokumente, ki pa Jih seveda tam. nisfl našli.
SfaSetnl tek
k .
v
Maribor, 4. avgusta.
Nocoj ob 19. je bila po Mariboru tradicionalna stafetna tekma mariborskih lah» koatletov in sicer za. prehodno darilo »Mariborskega tečna«. Start je bil pred letnim telovadiščem Sokola Matice na Koroščevi cesti, cilj pa na trgu Svobooe, Tekmovalna proga je vodila po Koroščevi Maistrovi in Kolodvorski ulici na Aleksandrovo cesto pa do trga Svobode, kjer je bil cilj. Za tekmovanje je obstojalo ogromno zanimanje in se je zbralo vzdolž tekmovalne p?cge, pa tudi pri samem cilju več tisoč gledalcev.
Startale so štafete mariborskega Sokola, SK Rapida in SK Maratona. Tudi letos je zmagala štafeta SK Rapida in sicer v času 4:11.5, na drago mesto se je plasirala štafeta Sokola v času 4:15, na tretja pa Maratona v času 4:18.
Po končanem tekmovanju so se Zbra& udeleženci na Trgu Svobode, kjer Jih jè pozdravil zastopnik »Mariborskega tedna« ravnatelj Loos, ki jim je izročil spominske plakete, zmagovalnemu moštvu SS Rapida pa krasen prehodni pokal, ki ga. je Rapid letos že drugič priborlL V smislu prepozicij preide pokal v stalno last onega kluba, ki si trikrat po vrsti ah pa petkrat v presledkih pridobi zmago. Postava štafete Rapida je bila: Visnovič, Schmiederer, Verve!j, Monderer, Musnlk, Mühleisen in Pagi o vi č postava štafete Sokola pa Klojac, Hja.de, Stock, Heric, Po» žar, Stock in Smerdu.
Šahovski tisnsl? četvorice
Garmisch-Partenkirchen. 4. avgusta. Sar-
hovski turnir četvorice je končan. V sad. njiem kolu je Aljebin remiziral z Èuwejem, Bogoljubov pa. je premagal Sämischa.
Končno stanje: Euwe, 4. Aljebin in Bog». IJubov 3 in pol, Sämisch 1.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Nekolifco
se je zjasnilo v dravski, savski in vrbaski banovini, oblačno z deževjem tu pa tam v drugih krajih. V zadnjih 24 urah je dež«-valo v vsej državi. Toplota je padla v južni, neizprenien.iena pa je ostala v sever»! polovici. Najnižja Kalinov:«; 11, najvišja Kosovska Mi t rovi ca 33 C.
Zemimska vremenska napoved: Previa-' dovalo bo jasno v zahodnih krajih I" na Primorju, postopna razjasnitev sredi države in v severnih krajih, oblačno vreme" z deževjem bo tu pa tam prevladovalo r vzhodnih in južnih krajih. Temperatura trez posebne izpremembe.
Zagrebška: Nestalno vreme, temperatum bo še nadalje padla.
Dunajska: Na zapadu povečini jasno, sicer menjajoče se oblačno, ponekod nekoliko dežja, lokalne nevihte, počasi se bo tem» Ceratura dvignil^
Naši kra I i in ljadje
»Gruntne bukve« nam pripovedujejo, da so najhujša leta krize za nami
Mnogo živahnosti v zemljiškoknjižnem prometu
Ljubljana, 3. avgusta.
Kaj mislite, kje se v Ljubljani suče glavni in najodločilnejši poslovni promet, ki iz temeljev preobrazuje nevidno l:ce mesta in njegove okolice izza njegovega nepremičnega obraza? Hiše stoje, zemljišča leže, pa povedo le toliko in kvečjemu še kako izpremembo, da stoji hiša tam, kjer je prej ni bilo, ali pa da je ni več, kjer je prej bila Zunaj skritega obraza ni videt5. In vendar ga ima. Pa tudi ni videti. Ha se ta skriti obraz nenehno spreminja, da se za očitnim raduje žilava vztrajnost k izboljšanju stremečega lastnika, ki postavlja vidno lice svoj;h zasnov in načrtov, da se za njimi vije in pada marsikatera zasnova, ki se je vračunala in so jo omrtvili ne-opažer.i tokovi, ki gre-do svoio pot, pa če treba tudi preko odrešilnih zasnov in propada posameznih.
Kje se odkriva ta sl'ka, na cesti, ob poti nevidna? Kje so povezane vse niti hladnega reda, ki ne pozna barantanja, ki pravi da obvelja le tisto, kar je zapisano?
Ta skrita slika se odkriva v zemljiški knjigi ljubljanskega sreskega sodišča, pod katero po določenih katastrskih občinah spadajo nepremičnine mesta in njene okolice, kjer si vsakdo, ki ga kakorkoli pozanima, lahko do zadnje potankosti ogleda ta nevidni obraz. Par ljudi obvladuje delo, ki se grmadi na njihovih pultih v obliki suhoparnih posojilnih, kupnih, zapuščinskih pogodb, predlogov za zemljiškoknjižne vpise in izbrise vseh vrst, od posojilnih preko dražb in uprav, prisilnih in na prostovoljne, predlog lastnikov. Vse je prav preprosto. Številka, kratka razlaga, opomba na pravem mestu v debeli knjigi, ki ji deželani še danes pravijo »gruntne bukve«. Pa vendar, kdor se v ta hladni red oznak po črkah, kraticah, številkah m spet številkah zemljiškoknjižnega mehanizma ne spozna, mu bo že za malenkost potreben svetovalec. Tembolj takim, ki se še od časa, ko so se pričele uvajati v naše pravno in upravno življenje zemljiške knjige niso privadili učenosti pisanja in še danes, kakor tedaj ,ko je Marija Terezija uvajala to novotarijo, niso privadili učenosti, pisanja in so v znak svojega potrdila namesto podpisa pritiskali na listine sliko svojega palca. Taka potrdila najdemo namreč v resnici še danes na listinah, ki dospevajo v zemljiško knjigo, res v sicer redkih primerih, toda vendarle še iz okolice slovenske metropole, ki spada pod zemljiško^ knjižno pristojnost ljubljanskega sreskega sodišča.
Mimo takih posebnosti pa so tokovi ki
(gredo skozi zemljiško knjigo, pač največje vrednosti za gospodarsko presojo, kajti statistično gradivo, ki ga je tam v obilni meri mogoče zbrati, je s svojimi jasnimi številkami zelo zgovorna priča gospodarske razgibanosti. Po prestanih najhujših letih gospodarske krize pa nam je to gradivo obenem priča, da so
najtežja leta res že za nami.
Čim se naval poslov v zemljiški knjigi poveča, je že to tudi dokaz za dejstvo, da je prišla močnejša struja v kri gospodarstva, ki postaja vse podjetnejše. V tem nas tudi ne more toliko motiti dejstvo, da zaznamuje zemljiška knjiga nesorazmerno veliko večje število (za Ljubljano in njeno okolico na 389 nepremičninah 64,814.774 din za prvo polovico tega leta) najetih posojil, kakor pa plačanih dolgov, za katere je bilo v istem razdobju izbrisanih zastavnih pravic za 231 terjatev na 209 nepremičninah skupno 12,774.917 din. Na 57 nepremičninah pa so bile zastavne pravice izbrisane v zvezi z vknjiženjem nove lastninske pravice.
Vkljub temu nesorazmerju pa drži dej-6tvo, da 'majo ljudje, ki najemajo posojila, vendarle izglede, da bodo svoje dolgove plačali, sicer bi jim nihče ne posojal. Primerjava, podatkov o poslih, ki so se razvijali v prvi polovici letošnjega leta s posli, ta so jih zaključevali v letih krize, turi' kaže na njih stalen porast Vendarle vsem dolžnikom posli s plačili ne gredo kaj prida od rok, kajti vračila so poleg nesorazmerne višine novih posojil in kreditov z novimi obremenitvami še vedno dokaj pogosto istočasno z izbrisi zastavne pravice zve-
zana z vpisi nove večje obremenitve, z
delitvijo in odpisom parcel, s popravami mej parcel in s prenosom terjatev. Taki lastniki nepremičnin pač prekladajo svoja bremena z ene rame na drugo.
Veliki porast posojil pa je treba tako v Ljubljani kakor v njeni okolici pripisati v veliki meri na račun razgibane gradbene delavnosti, tako gradbenih podietij, kakor tudi graditeljev, katerim gredo na roko denarni zavodi, na katere v mestu odpadajo najvišji zneski, medtem ko okolica porabi za zgraditev družinskih hišic znatno manjše zneske.
Omenjenih 231 terjatev, ki so bile izbrisane kot zastavne pravice na nepremičninah iz zemljiške knjige, predstavlja zelo čedne vsote, ki jih nikakor ni lahiko vračati. Do 1.000 din je bilo vrnjenih 9 terjatev, — 10.000 din 77, — 25.000 din 49, — 50.000 din 39. — 100.000 din 25, — 250.000 din 25, — 500.000 din 3, — 800.000 din 4 terjatve. Vsi večji zneski so se povrnili večinoma v blagajne denarnih zavodov, manjše pa je pobral državni zaklad za dol-govane davke, za katere je vknjižil zastavne pravice na nepremičninah svojih dolžnikov. Šele če na ta način ne pride do kritja svojih terjatev, se državni zaklad proti dolžnikom poslužuje uvedbe prisilne uprave na njih nepremičninah. V prvi polovici tega leta je bila uvedena prisilna uprava na 86 nepremičninah za skupni znesek 731.751 din.
Prisilna uprava je bila uvedena za najvišji znesek 125.000
din, za najnižji pa za 230 din. Nad 100.000 din 1 krat, nad 50.000 din 2 krat, nad 10.000 din 19 krat Izmed teh primerov prisilne uprave v tem razdobju odpade na državni zaklad 30 slučajev, tjoda Ie za manjše zneske od 300 — 23.602 din. Prisilne uprave za večje zneske pa gredo v pretežni meri r korist denarnih zavodov kot upnikov.
V zvezi s prisilno upravo pa so zvezane tudi prisilne dražbe. Tem potom j€ šlo na boben 14 nepremičnin za skupni znesek 1,008.408 din, večinoma na predlog denarnih zavodov in sicer za najvišjo dolgova-no vsoto 500.000 din, pa tudi za najnižjo 1.527 din. Do 500.000 in 250.000 din v 1, nad 50.000 din v 2, nad 10.000 din pa v 5 slučajih.
Uvedba prostovoljnih, najpogosteje pa prisilnih dražb brez predhodne uprave
je bila predlagana in uvedena v prvi polovici tega leta na 132 nepremičninah za skupni znesek 5,605.870 din (aprila za 203.532 din, maja za 834.764 din, junija za 344.641 din) in to največkrat na zahtevo denarnih zavodov in pa dobaviteljev in upnikov podjetnikov, največkrat nad nepremičnim imetjem trgovcev in drugih podjetnikov. Med vsotami, za katere upniki spravijo lastnino dolžnikov na boben, so za tako drag dražbeni postopek včasih prav neznatne vsote, ki figurirajo kot najnižji zneski n. pr. 172.320, 385 din, zaradi katerih se je vršila zamotana procedura, ki vodi do končnega efekta — dražbe. Da pa so visoka posojila vendarle dokaj riskantna za dolžnike, ki so se vračunali s svojo plačilno zmogljivostjo, pa dokazuje 12 slučajev uvedenih dražb za dolgovane vsote nad 100.000 din. Najvišji dolgovani zneski so znašali 508.866, 650.000 d:n in pa 1,478.160 din, katerega upnik je bila neka hranilnica.
Prapor naših rojakov v Nemčiji
Državni osrednji zavod je izvršil krasno umetnino
to./		
		H HHB9HHH
	'-T>i)i'k<i* < I	'■H^H']
		
•v v"•>- . $		^ 1 /si
> -vi i- %< " 'ì^^^sjVjjfe^y		
Ljubljana, 4. avgusta.
Jugoslovanska delavska zveza v Nemčiji praznuje letos 15-letnico. V počastitev tega svojega jubileja in v vidno znamenje svoje zvestobe do domovine je siklenila, da si nabavi zvezni prapor. Delo je bilo poverjeno Državnemu osrednjemu zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani. Po želji naših rojakov v Nemčiji je načrt napravil prof. Saša Santel. Ravnatelj zavoda g. Božo Račič pa je delo poveril najspretnej-šim ženskim rokam v svojem zavodu. Zdaj je prapor gotov in z zadovoljstvom lahko zapišemo, da je prav gotovo eden najlepših, kar jih je bilo doslej ustvarjenih na Slovenskem. To je krasna umetnina, ki je v čast zasnovatelju in rokam, katere so ga izdelale. V ponos bo našim rojakom na Nemškem, ki se bodo z njim lahko postavili vsepovsod.
Državno trobojnico lz teške svile obroblja venec pisanih Slovenskih nageljev. Preko trobojnice se blešči zlat napis organizacije, ki združuje veliko število društev našega narodno zavednega delavstva na Nemškem. Druga stran pa je vsa rdeča in na njej se blesiti grb Jugoslavije. Grb z dvoglavim belim orlom iin s kraljevsko krono Karadjordjevičev je tako mojstrsko izvezen, da enakega še nismo videli v Ljubljani. Mnogo je uvezenega pristnega zlata, posamezni dragulji popolnoma sličijo žlahtnemu kamenju. Pod grbom je napis: »Ču-
vajmo Jugoslavijo!« Resnost današnjih dni dovolj jasno podčrtava važnost vzklika, ki se je izvil iz prsi umirajočega Viteškega kralja. Bodril bo tudi rojake v Nemčiji, da ostanejo zvesti sinovi in hčere kraljevine Jugoslavije.
Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt je s tem praporom še prav posebno dokazal, da ima izvrstne delovne moči. Kakor smo že poročali, bo slovesno razvitje dne 15. avgusta v Marlu, kjer bo obenem proslava 15-1 etnice zveze. Kmalu potem pa pridejo rojaki iz Vestfalije na obisk t domovino, kakor vsako leto, samo da to pot v precej večjem številu.
VZROK
»Zakaj pa Je tvoja žena tako besna?*
»V moji pisalni mizi je dobila kup ljubezenskih pisem, ki mi Jih je bila pred desetimi leti pisala.«
»To pa vendar ni vzrok...«
»O, pa še velik. Pisma namreč niso bila niti odprta
ZANESLJIVO SREDSTVO
—	Dragi sosed, ali bi nam mogli posoditi nocoj radio?
—	Z veseljem. Kaj imate goste?
—	Ne, pač pa bi radi imeli končno vsaj en večer mir.
MALOt«VASM>e,ODABBAZIJE
modnega morskega kopališča
Velika kopaliSčna sezona — Slavnostne prireditve — Družabno življenje — kateremu
kopališča daje inozemska dita prednost.
LAURANA: kopališče, oddaljeno 10 minut od Abbazije.
Nabavite si hotelske in bencinske bone.	Železniške olajšave od 50—70%.
Pojasnila daje:
*7r\TTT$ ENIT, Petna Kočiča br. 6, Beograd, Azienda dl Soggiorno, Abbazia ftN	In vse potniške in tujsko-prometne pisarne.
Naši rudarji so prišli iz Francije
V Ljubljani jih je sprejela množica delovnega ljudstva
Ljubljana, 4. avgusta.
Z opoldanskim tržaškim brzovlakom je prispela prva velika skupina naših izseljencev iz Francije, okrog 230 rudarjev in njihovih žena in otrok iz premogovnih revirjev okrog Lensa. Goste, s katerimi potuje tudi bivši francoski socialistični poslanec, sta šla na mejo sprejet predsednik Strokovne komisije Sedej in tajnik Zveze gradbenih delavcev Tratar, na kolodvoru pa se je zbrala množica občinstva. Na peronu je pričakovalo rojake nekaj stotin delavcev, na širokem prostoru pred kolodvorom pa so zavzeli prostor številni kolesarji, ki so prispeli iz vseh delavskih okrajev velike Ljubljane. Mimo drugih predstavnikov in zastopnikov delavskih in izseljenskih organizacij so sprejemu prisostvovali tudi francoski konzul Remérand, zastopnik bana ravnatelj izseljenskega urada Fink, podpredsednik mestne občine dr. Ravnihar in tajnik Delavske zbornice Uratnik.
Ko je brzec, katerega zadnji štirje vagoni so bili rezervirani za naše izletnike, privozil na postajo, je godba »Zarje« zaigrala ma*seljezo, a pozdravljanju med izseljenci in njihovimi svojci, ki so tudi od daieč prilliteli k sprejemu, ni bilo kmalu
kraja. V splošnem pa je treba priznati, da sprejem naših izseljencev iz Francije ni imel tistega prisrčnega majiifestativnega značaja, kakršnega, smo vajeni ob prihodih naših Amerikancev, čeprav je bila ta skupina nesorazmerno močnejša, kakor so po navadi skupine naših rojakov od onkraj Oceana. -Na kolodvoru samem, je izostal vsak pozdravni nagovor, a tudi nobenih vzklikov in izrazov navdušenja nismo čuli, če izvzamemo en sam pridušen medklic: Živela demokratična Francija! Med gostim špalirjem občinstva se je izoblikoval sprevod, v katerem so gostje z godbo na čelu odkorakali v Delavsko zbornico, kjer jim je bilo pripravljeno kosilo. Ker se nihče ni domislil, da bodo naši rudarji prišli v domovino, kjer nameravajo ostati kakšne tri tedne, s precejšno prtljago in da bi jim bilo treba za prevoz oskrbeti kakšen tovorni avto, so gostje sami precej težko tovorili svoje kovčege in kar so še imeli s seboj. Sprevod je zaključila velika skupina delavcev-kolesarjev.
Na dvorišču Delavske zbornice je našim izseljencem izrekel dobrodošlico predsednik Sedej, nakar so gostje v dvorani sedli h kosilu. Po večini so izseljenci z današnjimi vlaki odpotovali na svoje domove.
Naši akademiki na letovanju v Varni
Medsebojno spoznavanje obeta najboljše sadove
Poročali smo, da letuje letos večja skupina visokošolcev in visokošolk iz Jugoslavije v Varni. O poti do Sofije smo nedavno objavili dopis neke vi-sokošolke. Sledi dopis akademika Žol-garja o poti do Varne in o življenju v tem slovečem letovišču ob Črnem morju.
Vama, 1. avgusta
Jutro! Za nami sta že zanimivo mesto Plovdiv in Čirpan, bližamo se Stari Zagori, že smo mimo in ee vzpenjamo v gorovje Balkana. V Sofiji so nam obetali, da bomo nad vožnjo med hribi vzhičeni. Res je lepo, vzhičen pa nisem bil. Slovenci smo pač glede gora razvajeni! Zanimivih je 28 predorov, ki ee vrste drug za drugim. Na enem mestu napravi vlak osmico.
Bliža se Trnovo, nekdanja prestolnica tolgarskih carjev. Vlak sledi teku reke Jantre po romantični kameniti dolini med visokimi skalnimi bloki. In že smo tu. Trnovo se lahko prišteva med najzanimivejša mesta v Evropi. Dviguje se v obliki am-fiteatra nad reko Jantro, hiše tesno nagnetene, da se strehe spodnje vrste dotikajo temeljev zgornje vrste. Reka Jantra pa obkroža mesto. Prebijemo si pot tesno ob mestu skozi dva predora. Dalje, dalje^ Brzojavni drogovi švigajo mimo okna, žice se dvigajo in padajo, ogromna polja sončnic se zlatijo. Pašniki, črede govedi in ovc, čudno napravljeni vodnjaki. Eski Djumaja, Su-men. Pod Turki je bil močna trdnjava ob prestopu na Balkan. Minareti, minareti! Po-muslhnanjeni Bolgari. Novi Pazar. Kmalu bo konec napornega potovanja. Dobro razpoloženi prepevamo in se šalimo. Odlikujeta se zlasti Stanlio in Olio. Tako jima pravimo, seve le na tihem, sicer bi bila gotovo zamera. Pa tudi Miran in Boris, oba iz Ljubljane, pomagata s skromnimi svojimi močmi.
Varna! Veliko, krasno mesto s pisano zgodovina 70.000 prebivalcev, ogromno kopališče z najmodernejšimi napravami, odlična zabavišča, lepi parki, in kar je glavno, sijajno podnebje. Solnce je vroče, a ni nikake soparice. Zvečer bi človek dejal, da je v Ljubljani. Morje toplo do 28 C in pol manj slano kakor Jadransko (16%). Stanujemo v veliki šoli, kjer je tudi bolgarska kolonija, prav blizu središča mesta, a vendar v blaženem miru. Vsi smo v eni sobi, razdeljeni v tri oddelke. Jemo prav dobro
v največji restavraciji mesta, le malce preveč je paprike in paradižnikov! Zlasti sled njih. Življenje v Bolgariji je, vsaj kar se hrane tiče, povprečno za tretjino cenejše kakor pri nas.
Vstanemo, kadar hočemo, čez dan se kopamo, zvečer pa malo plešemo. Spat gremo kadar se komu ljubi. Z nami je tudi precej bolgarskih akademikov, sijajni fantje in dobro se razumemo. Le Macedoni ja! Pa smo pametni in hitro nehamo, čim postane malo bolj vroče. Vsi upamo, da bomo ob povratku znali perfektno bolgarsko. Huba-va momiče, vši&ku, plaštat, smetka, raz-hodka — saj gre! Najboljša učna knjiga je pač (kakor je to tudi znanstveno utemeljeno) poznanstvo s kakšno fietno Bolgarko. Vem, da naši fantje ne izpuste dosti prilik. Pa tudi naša dekleta ne zaostajajo. Imajo oboževalcev, na vsak prst enega, in se je bati, da se katera omoži. Delamo izlete. V črnomorski akvarij, krasen je. A naj-krasnejša izmed vseh živali je želva. Za steklom se vidi vsaj poldrugi meter dolga, veličastno plava in jé haluge.
V Evksinograd, carski grad, 5 km od Var ne, nas je že vodila pot. Včeraj smo bili v Kamčiji, kraju, imenovanem po bližnji reki. Romantična je vožnja po blatni vodi, med visokim trsjem in med belimi in rumenimi lokvami. Čolnarji so večinoma Rusi, vsi z dolgimi bradami in v rubaškah. Cela kolonija jih je. 250 let so že tu in obranili so ne le običaje in vero, ampak tudi jezik. So potomci dela onih, ki so se za Petra Velikega rajši izselili iz Rusije na vse strani sveta, kakor da bi si 6trigli brade in se križali s tremi namesto z dvema prstoma pri evangeliju kakor so zahtevale Petrove reforme.
Domov se vrnemo 13. avgusta in sicer delno po drugi progi. Iz Varne v Burgas, preko Karnobata ki Jambola v Plovdiv, kjer bomo prenočili. Prav tako v Sofiji.
Res lepo nam je! Grem zvečer po var-nanskih ulicah, sam ali pa tudi ne, gledam to lepo prijazno mesto, vesele izvoščke — tem tukaj že cvete zlata doba, avtomobil je tu še malo upoštevan — gledam dobre ljudi in lepe deklice. In ei zagotavljam: še pridemo drugo leto obiskat Varno, carico Črnega morja in še se morda razgledamo dalje po tej lepi bratski Bolgariji, če da Bog in sreča junaška! Samo levov bo treba dovolj zarediti...	Žolgar Danilo
Nevihte
Po opazovanju oblakov lahko sami napovemo vreme
Vreme se odlikuje letos z izredno gostimi nevihtami. Vse kaže, da je treba iskati poslednje vzroke temu v solnčnih pegah, ki jih je posebno letos zelo mnogo. Nevihtne padavine najčešče iznenadijo ljudi na prostem, kar se pri boljšem poznanju tega vremenskega pojava ne bi tolikokrat zgodilo.
Ločimo padavine tri vrste postanka neviht, a vse nevihte imajo za podlago v bistvu iste oblake, tako zvane kumule (cumulus, lat. = kopica). Razvoj neviht je močno zavisen od krajevnih prilik. So kraji, ki jih nevihte posebno rade posečajo, in kraji, lahko tudi v najbližji okolici, kjer se nevihte redko pojavljajo.
Vremenska napoved v nevihtnih dneh v splošnem ni težka. Ce bi le malo bolje poznali nebo in večkrat pogledali na oblake, ne bi bili tolikokrat premočeni od nevihtnega dežja ali celo od toče. Ker naj služijo te vrstice predvsem za. orientacijo človeka v nevihtnem dnevu, si oglejmo najprej nositelja neviht, kumulus, kakšen je in kako nastaja.
Opis nevihtnega oblaka
Kumulus se sestoji iz vodoravne podloge, razprostirajoč se v višinah od 1000 do 2000 m, pri nas navadno v višinah 1500 m. Površina znaša v splošnem kvečjemu nekaj kvadratnih kilometrov. Podloga je spodnja osnova oblaka, njegova spodnja meja, od katere se razprostira oblak navzgor, včasih v neverjetne višine v obliki ogromne kepe, sestavljene iz vodnih kapljic in snežnih kristalov. Gornje glavice te kepe dosegajo često kraje, kjer poneha padati temperatura z višino, kjer je zrak ohlajen na silno nizko temperaturo £, segajo do meje troposfere x «trgr I
tosfero, torej v višino do 12.000 m. N.i čudno, če se v takem oblaku nakopičijo nad relativno zelo majhno površino zemlje ogromne množine vode.
Ves oblak kumulus lahko razdelimo z vodoravnimi ploskvami na štiri več ali manj bistveno različne dele: V najnižjem delu oblaka od podlage do svojih 3000 m, kjer je temperatura zraka še pozitivna, so kapljice z navadnimi fizikalnimi lastnostmi tekoče vode. Nad to plastjo imamo že plast s temperaturo 0 C, v kateri so sestavni deli oblaka še vedno vodene kapljice. Ker so te kapljice v zraku s temperaturo nižjo od 0 C, imajo lastnost da pri dotiku s kakšnim telesom takoj zmrznejo. Debelina te plasti je različna in zavisi od padanja temperature z višino in od debeline kapljic. V naslednjem delu oblaka imamo mešane sestavne dele: vodene kapljice in snežne kristale, nad to plastjo so pa plasti, v katerih plavajo samo še snežni kristali. Opazovali so vodene kapljice že pri temperaturi —15 C in še manj, zaradi česar more biti tretja plast kumulusa zelo debela.
Postanek nevihtnega oblaka
Nevihtni oblak kumulus povzročajo le vertikalni vetrovi; čim močnejši in stal-nejši so, tem jačje se bo razvil kumulus.
Kakor znano, se zrak ohlaja pri dviganju v višine, kjer je zračni pritisk nižji kakor pri tleh. Ker ima zrak blizu tal v sebi mnogo vlage, se bo ta pri dviganju zraka v gotovi višini strnila v kapljice, nastal bo oblak. Pri nastanku oblaka kumula ne smemo pozabiti, da so v enakih višinah približno enake temperature in da je to tudi vzrok, da je podlaga kumulusu vodoravna Bö fiä teko srak Ja katerega koli
vzroka dviga, se začno v gotovi višini pare zgoščevati v vodo. Neprestano strujenje zraka v vertikalni smeri navzgor nosi s seboj vedno novo vlago, ki se začne v višini, kjer so se pojavile prve kapljice, zgoščevati v rosne kapljice, rpeostalo množino in tudi kapljice pa nosi zrak naprej s seboj v višine. Vertikalno strujenje navzgor veča in širi oblak, s seboj nosi kapljice v višino s temperaturo pod 0 C in v navišjih legah ustvarja kristale. Pri tem se nekateri sestavni deli oblaka združijo med seboj in postanejo že tako težki, da bi pri mirnem ozračju brez vertikalnih vetrov navzgor že padaii zaradi svoje lastne teže proti zemlji.
Vertikalne struje v enem oblaku ne trajajo nikoli dolgo in kadar oslabe, odnosno prenehajo, doseže kumulus maksimum svojega razvoja. Na stranskih in gornjih robovih oblaka se naberejo majhne »glavice«, ostro zarisane ln brez premikanja v vertikalni smeri. Glavice imajo v solneu razsvetljene snežno belo barvo, kar se posebno lepo vidi v primeri s temno sivo podlago. Preden je dosegel oblak svoj največji razvoj, smo lahko opazovali, kako se mu je podlaga širila, glaviee so pa kipele vedno višje v nebo ter večale in širile obseg oblaka. Ves čas naraščanja ln večanja oblaka, ko imajo glavice ostre oblike, se padavine ne pojavljajo. To dejstvo nam pri napovedi vremena v nevihtnem dnevu za nekaj časa naprej mnogo koristi.
Postanek neviht
Ko ponehajo v kumulusu vertikalni vetrovi, opazimo naslednji zanimivi pojav: prej ostro zarisane glavice postanejo motne, razmazane; prav tako postane tudi podlaga oblaka motna, znak. da so nastopile v oblaku padavine. V teh trenutkih pričakujemo vsak čas dež, odnosno naliv s točo; nastopi bliskanje in treskanje. Značilna je lastnost, da se v oblaka bliska šele tedaj, ko nastajajo v njem padavine, če sa£ujemQ nad nami grom, je ie znamenje,
da lz tega oblaka dežuje, odnosno da pada toča, čeprav padavine še niso dosegle tal. Zato lahko pričakujemo takoj potem, ko so postale glavice motne, najprej blisk o oblaku samem, čeprav padavine še niso dosegle tal. Po prvih kapljah rado treska in Sele po nadaljnjem razvoju oblaka bliski ne udarjajo več v zemljo.
Ob višku razvoja kumulusa se vrši v oblaku sledeči pojav: kapljice odnosno snežinke, katere je nosil s seboj vertikalni veter, začno zaradi svoje teže počasi padati. V najvišjih plasteh se pri padanju kristali združijo v večje snežinke. Ko prid» taka snežinka v plast oblaka z vodenimi kapljicami s temperaturo pod 0 C, se začne obdajati z ledenimi skorjicami. Snežinka se namreč na svoji poti proti zemlji zaletava v neštevilne kapljice, ki takoj pri dotiku s snežinko zmrznejo. Ce je plast oblaka, kjer so kapljice z nižjo temperaturo od 0 C, zelo velika, se more tako padajoča snežinka močno »zdebeliti« in pade naposled kot toča na zemljo. Zapomnimo si lahko, da toča nastaja v vsakem količkaj visokem nevihtnem oblaku, a se zaradi velike višine često stopi, preden pade na tla.
Kumuli so edini oblaki, v katerih nastaja toča in tudi edini, kateri ustvarjajo bliske; za pojav Miška in strele zadostuje že en sam kumulus. 2al postanek bliska in strele Se sedaj ni točno poznan, vendar je gotovo vzrok tem razelektrenjem v zraku velika debelina in različni sestav kumulusa. Vsak element, — snežni kristal, odnosno kapljica — nosi s seboj gotovo množino pozitivne odnosno negativne elek-trine in pri razelektrenju z združitvijo posameznih delcev nastopajo vedno večje razlike v električnih napetostih, ki naposled povzročajo blisk.
Sorazmerno težke kapljice in snežinke, ki jih je vretikalni veter nosil s seboj in ni dopuščal, da bi padale, se začno ob oslabitvi teh struj pomikati proti zemlji, začno se debeliti, tako da padejo v obliki močnih nalive« na, zemljo, Eadajoe kapljica
in snežinke zelo naglo črpajo vodeno moč oblaka, oblak se začne najprej v spodnjih plasteh sušiti, podlaga se viša, nalivi slabijo in z višanjem podlage postajajo bliski redkejši in strele sploh ne udarjajo več na zemljo. Zanimiv pojav opazujemo nadalje skoro pri vseh kumulih, da se začne kumulus na vrhu takoj, ko so nastopile v njem padavine, širiti na vse strani, dobi obliko gobe, katere glava se hitro širi na vse strant Glava se širi čez obzorje, dež polagoma ponehava in končno se dvigne podloga kumulusa do iste višine, kakršno ima glava. Po prestanku opazimo le še malo gostejši oblak nad nami, okoli pa velik del neba, prepleten s finimi tankimi oblaki, katere sestavljajo snežni kristali. Ti oblaki spadajo k najvišjim in se razprostirajo v višinah nekako od 5000 do 12.000 m. Glava kumulusa se ne razvije vedno enako močno, časih sploh ne pride v opisane tanke oblake. Ko se začne glava širiti na vse strani, lahko začne tudi iz nje deževati, vendar tak dež ni močan in tudi kmalu enakomerno poneha padatL Vzroki vertikalnih vetrov in vrste neviht Močni vertikalni vetrovi, kot prva podlaga za nastanek kumula se pojavljajo pri nas iz treh vzrokov: prvič zaradi močnega segrevanja spodnjih zračnih plasti, ki pri tem dobijo veliko napetost in silijo v višine, drugič nastanejo v barometričnih depresijah, kjer je, kakor znano, zrak prisiljen dvigati se; kadar je to dviganje zraka posebno močno in še pod posebnimi prilikami posebno v toplem zraku, pride do tvorbe kumulov. Tretji vzrok postanka vertikalnih vetrov so takozvane fronte mrzlega ali toplega zraka: iz mrzlih polarnih krajev se često odtrgajo velike količine hladnega zraka, ki prodirajo proti jugu. Na svoji poti dvigajo nad sebe tarn ošnji lažji toplejši zrak, v katerega se zajedajo kakor klin. Prav tako prodiranje mrzlega zraka more povzročiti zelo močne in nevarne nevihte. Te vrste neviht nastopajo na meji — fronti — prodirajo-čegft mrzlega raka, odnosno na fronti
»JUTRO« St. m
Četrtek. 5. VIII. 1937.=
Domače vesti
*	Strokovnjaki amsterdamske univerze proučavajo dalmatinski kras. V Imotskem se mudi 15-članska ek s pedici ja amsterdamske univerze pod vodstvom prol. dr. Bru-nerja, ki prouöava geološko sestavino dalmatinskega krasa. Ti znanstveniki so že lani obiskali nekatere dalmatinske kraje in da bi svoja raziskovanja izpopolnili, go prišli k nam spet letos. Najbolj jih zanimajo tipična kraška jezera pri Imotskem, ki se tako zelo razlikujejo od jezer v drugih kraških pokrajinah. Člani ekskurzije so profesorji in studenti.
*	Kongres e»perantistov. Zveza espe-rantistov kraljevine Jugoslavije je sklenila prirediti Bvoj letošnji, 10. kongres Zagrebu. Tudi prvi kongres leta 1923 je bil v Zagrebu. Poznejši kongresi pa so za. sedali v Splitu, Slavonskem Drodu, Osi-jeku, Koprivnici in Ljubljani. Letošnji korogres je jubilejni, ker je letos SOletni-ca razširitve mednarodnega jezika po Evropi. Protektor esperantskega kongre, sa bo predsednik zagrebške mestne občine dr. Pejčdč. Vse informacije o kongresu se dobe pri kongresnem odboru, ki posluje v Zagrebu, v Primorski ulici št. 11.
* Mednarodno priznanje varaždinski zdrav nicl. Med mnogimi prireditvami, združenimi e svetovno razstavo, je bil v Parizu tudi medicinski kongres, na katerem je zdravnica dr. Blanka Manzoni, ki vodi v Varažiiinu šolsko polikliniko, zavzemala mesto predsednika sekcije za zaščito otrok. Zdravnica Manzoni je hči s^pteinvira Ivana Manzoni-ja in sestra znanega zdravnika-ortopeda dr. Aleksandra Manzonija, k.i se mudi zdaj na znanstvenem potovanju v Nemčiji.
Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josef ovo« greučico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
J 21 f-K S or i5. 4&5/35
*	Trboveljski slavčkj v Kranju. Drevi bodo v Kranju gostovali trboveljski slavčki pod vodstvom svojega dirigenta Avgusta Suligoja. Za gostovanje našega vodilnega mladinskega zbora, ki obeta biti pomemben umetniški dogodek, vlada v javnosti veliko zanimanje. V soboto in nedeljo bodo slavčki nastopili n.a Jesenicah in na Bledu.
*	Prekmurska dijaška podporna za_ druga je imela v nedeljo svoj prvj redni občni zbor v Murski Soboti. Zadruga je bila ustanovljena 1935. leta z namenom, da podpira prekmurske študente s posojili. V preteklem letu je razdelila 15 posojil. Ker je večina prekmurskih študen. tov v težkem gmotnem položaju ter se preživljajo v glavnem z mršavimi in-strukcijami, je taka zadruga v resnici zelo potrebna. Naša javnost je pokazala za njo dosti razumevanja, saj je prispevala lepe podpore- Podprli so jo pa tudi mnogi drugi zasebnik] ter Dravska hra. nilnica v Mariboru, Zdravilišče Slatina itd. Da Zadruga tako lepo uspeva, gre pred vsem zasluga požrtvovalnemu delu in velikemu razumevanju ,kl ga goji do prekmurskega študenta njen prekmurski predsednik g dr. šerbec.
Abonenti dobe najboljšo domačo hrano pri „Levu"
* Smrt zaslužnega hrvatskega rodoljuba. v starosti 60 let Je umrl v Zagrebu inžemjer kemije QJuro Egersdorf er, poto mec ugledne zagrebške meščanske rodbine. Pred vojno je pokojni G juro deloval dolga leta na Reki kot ravnatelj prj rafineriji petroleja. Požrtvovalno se je udej-stvoval v prvih vrstah našega narodnega življa in vse nacionalne organizacije so ga prištevale med sv0je najboljše delavce- Ko je bila Reka za nas Izgubljena, se je preselil v Zagreb.
* Urejevanje muzeja v Viroviticl. V začetku letošnjega leta je bila uvedena ak-
* Ne odlagajte ve« m prijarro Ba Met Da Gtroasglockner. izlet bo od 14- do 15. avgusta. Prijave sprejema do 9. avgusta Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, ho. tel Slon telefon 26—45.
Iz Ljubljane
u— Uredite zadevo z drvi! Na<proéenl som za objavo: Ljudje so se začeli pola. goma pripravljati za zimo in na vseh cestah po mestu srečujemo vezove z drvi in na dvorišču so zapele žage. Pred leti so oblasti uredile enotno žaganje, tako da se morajo zdaj vsa drva prodajati žagana en meter na dolgo, še zmerom pa je ostalo nerešeno vprašanje, kako naj se drva merijo. Trgovci jih merijo brez lei. žev na koncu. Prav tako jih merijo za
ci ja, naj se v Viro vi ti ci uredi mestni mu- I ^^ v	in tudi kmetje jih v
zej, v katerem bodo zbrani vsj spomini na pestro zgodovino mesta, kakor tudi najrazličnejše arheološko blago, ki je bilo najdeno v mestu in okolici in je zdaj po večini v privatni posesti. Mestna občina je obljubila za muzej primerne prostore in, ko so tako dani vsi pogoji, bi bilo pač treba čimprej idejo realizirati.
* Sto let zagrebške »Streljane«. V Hr_ vatski ini Slavoniji s0 bila ustanovljena menda na področju vse naše države prva strelska društva. Taka društva so ustanavljali meščani, zakaj fevdalci so imeli za streljanje dovolj priložnosti na sv0jih velikih loviščih Pred 100 leti so zagrebški strelci položili temeljne kamne za zgradbo svojega strelišča »Streljane«. To je bil velik družabni dogodek za ves te. danii Zagreb, ki j* dobil s streliščem impö zantno poslopje, ki je bilo dolga leta središče družabnega življenja. Po današnjem merilu je bilo to strelišče prva športna ustanova na vsem zagrebškem področju. Tam. kjer stoji že sto let stara »Streljana«, je bilo nekdaj oficielno morišče. Tam so na grmadah zažigali »čarovnice«, obe. šali zločince in po mnenju mnogih zgodovinarjev je bil tam tudü na najokrut-nejši način usmrčen kmetski vodja Matija Gubec Poslopje strelišča je med vojno služilo za kasarno in tam je bila tudi šo_ la za dijake-enoletnike domobranske divizije. Za mnoge je bila t0 zadnja šela v življenju. V poslopju je bila pred vojno tudi po vsem Zagrebu znana in priljub. l.lena kavarna, v kateri so se sestajali študentje, ki So s svojimi štraiki močno podkopavali zloglasni Čuvajev režim. Prostori poslopja so služili žo najrazličnejšim svrham, zdaj pa so v službi kino. podjetja, a nihče ne ve, komu bo še vse služilo to poslopje burne in pestre preteklosti.
• Obledele obleke barva v različnih barvah in ptisira tovarna JOS REICH. 1.
*	Na kasaških dirkah v Beogradu so naši mnropoljski konji dosegli preteklo nedeljo zopet lepe uspehe. Dvoletna Salta g. Su-maka je zmagala zopet v dirki dvoletnih ter dosegla čas 1,46. Takoj v začetku vožnje je prevzela vodstvo in šla v jako lepem stilu prva 6kozi cilj, nekoliko dolžin pred tekmeci. Nervus vitae Alojza Slaviča je bil v dirki na 2.300 m tretji, Peter Pilot Ludvika Slaviča prvi v vožnji na 1600 m, v kateri je prehitel Koketo v zelo lepi borbi zadnjih deset m pred ciljem. Naposled je zmagal Pelikan Jožka Slaviča v vožnji na 2200 m tudi kot prvi. »Politika« piše v svojem poročilu, da je veliki favorit Pelikan takoj od začetka prešel v vodstvo in zmagal brez resne konkurence. Uspeh enega dirkalskega dne je torej: 3 prve in ena tretja, nagrada, kar je našim konjerejcem v veliko zadoščenje.
*	Važen izum. ki obeta preprečitev velikih katastrof na morju. Inž. Vinko Bar. čot, ki se udejstvuje kot veletrgovec v Pragi, a je doma iz Veleluke na otoku Korčuli, je s svojim izumom rešil velik problem. Kadar zadenejo ladje ob kako skalo, kadar trčijo skupaj, ali pa tudi, kadar jih v vojni poškodujejo topovski streli, pomeni skozi razpoke prodirajoča vo_ da propast ladje in vse posadke. Po iza. mu inž. Barčota pa se dajo vse razpokline na ladjah zapreti v eni minuti in razbita ladja lahko nadaljuje svojo pot. Izum je že patentiran pri patentnem uradu v Pragi. Izumitelj je dovršil srednješolske štu. ddje v Dubrovniku, ob zaključku vojne pa tehniko praške univerze-
*	Poplava rudnika. Kakor smo že poročali, so nalivi zadnjih dni povzročili ogromno škodo tudi po Hrvatskem Zagorju. Okrog Ivanjca je pod vodo njiv in travnikov g površino preko 15 km. Voda pa se je vlila tudi v rudnik v Ivanjcu in je velika sreča, da so nevarnost pravočasno opazili, ker je bilo takrat v rovih nad 200 rudarjev. Rudnik je ws poplavljen in bo mogel šele v kakih osmih tednih obnoviti obrat. V rudniku je bilo zaposlenih dnevno okrog 300 rudar-jev: v zimski dobi pa preko 400. Izguba zaslužka 7.a daljšo doho .je za delavce velika nesreča.
Uradi KRANJSKIH DEŽELNIH
ELEKTRARN so se preselili na Erjavčevo c. 12.
gozdu prodajajo tako. Po ulicah pa vidimo, da prodajalci zlagajo drva za ugotovitev mere na razne načine, z enim kri. žem na koncu, zadnji čas pa celo z dvema križema. Pri načinu, kakor jdh merijo kmetje v gozdu, pride na štiri metre skoraj cel meter več, tako da je stranka v mestu precej epeharjena. Oblast naj križe prepove, na tržnih prostorih pa naj se z razpisi objavi, kako je treba drva meriti.
u— Promenad ni koncert. Turistični odbor priredi drevj ob 20. promenadni koncert v »Zvezdi«. IgTala bo godba Narodnega železni čarakega jrtesbencg-a društva »Sloga« pod vodstvo™ kapelmka g. Bučarja Julija.
—u Dar Društvu za varstvo živali. Pokojni g. Josip Eberle, zlatar v Ljubljani ki je bil celo svoje življenje velik ljubitelj živali, se je slednjih spomnil celo v svoji poslednji volji s tem, da (volil) naklor.il Društvu za varstvo živali 4.000 (štiri tisoč) din. Za plemeniti dar se društvo najlepše zahvaljuje.
V £ L £ N J £
vabi na
telovadil! nastop
šoštanjskega Sokolskega okrožja
dne 8. avgusta !
I s— Pojaanjen dstomor. Kakor znano, m
našli il. julija na nekem grobu na mest-! nem pokopališču v Celja truplo novorojenč
ka, ki "je bil pri porodu umrl vsled izkrva-vitve. Smrt je zakrivila mati sama. Te dni so izsledili mater v osebi delavke Heleme V. iz št Jurija ob juž. žeL in jo izročili
sodišču.
Iz Maribora
a— Lep uspeh koncerta v mestnem parku. V torek zvečer je bil v mestnem parku koncert združenih moških zborov Ipav-čeve pevske župe pod vodstvom zborovodij gg. Albina Horvata in prof. U. Vrabca. Koncert je umetniško in moralno prav lepo uspel in so bili pevci deležni toplega aplavza od strani lepo petje ljubečega občinstva, ki je prihitelo h koncertu. Koncert je bil v okviru Mariborskega tedna.
a— Sodne novice. Predsednik mariborskega okrožnega sodišča dr. Ziher je nastopil svoj redni dopust in ga za časa odsotnosti nadomešča sos Lenart.
a— Himen. V Središču se poročita danes profesor tuk. realne gimnazije Leon Detela in gdč. Tea Zorjanova, hčerka prvega drž. tožilca v Mariboru. Bilo srečno!
a— Pohorski tabor s planinskim veseljem in rajanjem bo 15. t. m. na Pesku ob osmi obletnici otvoritve koče. Ob 10. dop. pri koči sv. maša, nato planinski ta-l)or.
a— Iz mestnega vojaškega urada. Razpisan je natečaj za sprejem 10 kandidatov diplomiranih pravnikov za sodno stroko za uradniške pripravnike osme položajne skupine. Nadalje se sprejme sedem uradniških pripravnikov in sicer trije za 9., dva za 10.. nadalje 1 tehn. risarja, pripravnika 9. grupe in_ risarja 10. grupe. Tudi je razpisan natečaj za sprejem gojencev v vojno godbeno šolo v Vršru. Starost 14 do 16 let. Mariborčani dobe informacije pri mestnem voi. uradu, Slomškov trg 11.
a— V pensionati! Učiteljskega doma je prostih nekaj mest tudi za neučiteljske sinove. Prijave za sprejem naj se vlože do 20. avgusta. Prvenstveno se sprejemajo mlajši dijaki.
a— Plemenski petelini. Tuk. mestno poglavarstvo razglaša: Kr. banska uprava bo
KINI	1
S MATICA	
Veliko filmsko delo KREUTZEBJEVA SONATA Lil Dagover — Peter Petersen glasba L. van Beethoven, Čajkovski
in Chopin.	f
Predstave danes ob 19.15 ln 21.15 url
oblečeni v mornarje. Višek orodne telovadbe je dosegla članska vrsta na krogih, ki je s težkimi in nevarnimi vajami zadi-vila občinstvo. Sledile so proste vaje članic, za zaključek pa Je nastopila deveto* rica članov s simboličnimi vajami: »Pesem sokolskih legij«. Prisrčen aplavz ja bil plačilo. Pester in izbran spored Je bil končan s sokolsko himno »Hej Slovani«, med tem pa se je spuščala jugoelovenska zastava. Pri vseh točkah je sodelovala odlična sokolska godba iz Moravč, simbolične vaje Buči morje Adrijansko pa je spremljala na klavirju priznana pianistka s. dr. Luznarjeva. Resnemu delu sporeda je sledila prisrčna bratska zabava z vsemi veseličnimi iznenadenji. Ob zvokih valčka so se zavrteli stari in mladi.
Sokolska nedelja v Zidanem mostu. Ob velikem navdušenju in velikem številu občinstva je bil v nedeljo letni javni nastop Sokola Zidani most. Bila je to spet nad vse lepa manifestacija sokolskega dela. Kljub neugodnemu vremenu s« je zbralo, vse kar čuti sokolsko na Zidanem mostu in v prostrani okolici. Zbralo se Je telovadcev toliko, kolikor jih Zidani most zlepa še ni videl. Pod veščim vodstvom brata načelnika Gala in br. Sterniše se je razvil nastop, ki je pokazal dobro izvežba-nost, vztrajnost in lepoto vseh oddelkov. Občinstvo ni štedilo z viharnim priznanjem. Moška in ženska deca je izvajala svoje vaje skladno in ljubko, moški ln ženski naraščaj sta nastopila z voljo ln sta enako žela priznanje vseh. Orodna telovadba članov je pokazala tako Izvežba-nost, da se je marsikdo čudil, odkod vse
*	Znižane cene v Krapinskih Toplicah. Da
se omogoči bolnikom cenejše zdravljenje še v poletni dobi in v jeseni, se dobe znižane pavšalne kure po posezon&kj ceni od 55 do 65 Din po izberi sobe že od 25. t. m. dalje. Državni, banovinski in občinski uradniki in upokojenci imajo posebne popuste. Kopališki avtobus čaka redno na postaji Zabok, vozne karte pa veljajo za brezplačno vrnitev. Vsa navodila in prospekte daje kopališka uprava.
*	Izlet na Grossglockner in v Zell am See z luksuznim avtokarom »Putnika« od 7. do 9. avgusta je zagotovljen! Na razpolago je še nekaj sedežev! Cena popolnega aranžmana je le 8-50 Din. Vremenske napovedi so idealne! Izkoristite ugodno priliko in prijavite se takoj! Informacije in prijave daje »PUTNIK« v Mariboru.
*	Gorica — Sveta gora _ Trst. Dva av-
u— Dve mladi ponesrečeni z Begunj, ščice. Včeraj popoldne so v ljubljansko bolnišnico prepeljali dve mladi letovi-ščarki iz Niša, 14-letno Ilinko Kneževiče. vo in 16-letno Ano Karo — Jovanovičevo, hčerki državnih uradnikov. Pri izletu nà Begun jščico sta tako nesrečno padli čez steno, da sta dobili precej hude poškodbe.
u— Dva samomorilna poizkusa. V to rek zvečer je na dolenjski progi za mestno klavnico legla neka starka na tračnice, da sklene svoj življenjski račun. To da ljudje so še o pravem času opozorili stražnika na njeno namero in pohitel je, da ženico odvede. V kandidatki smrti so spoznali 75-eltno M. Ž-, ki je iz obupa nad bednim življenjem že nekajkrat poizkusila podoben korak. — V stanovanju nekje na Mestnem trgu pa so včeraj zju. traj našli nezavestno 24-letno kletarjevo ženo A. L., ki se je bila zastrupila s plinom. ženo, ki j»e obupala zaradi rodbin, skih razmer, so prepeljali v bob-Mànico.
u— Dr. Slavko Rakovec ne ordinira do 15. t. m.
most pokazal, da živi in dela in ima dobre, zmožne in sposobne vodnike, ki bodo Sokola v Zidanem mostu dvignili do višine, ki mu gre. Po nastopu je bila zabava ob dobri postrežbi.
to znanje. Vsi so zaslužili priznanje. Cla-tudi letos razdeljevala plemenske* peteline I nice in e,ani so s svojimi vajami užgali in kokoši rjave štajerske pasme. Nalanč- I ln zmagali, občintvo je vaje nagradilo z nejše informacije pri motnem tržnem na l- I obilnim ploskanjem. Tako je Sokol Zidani zorstvu med uradnimi urami.
a— Cel vaaron moke izginil. Pekovski mojster Ivan Veršnik iz Guštanja je te dni ugotovil, da manjka v njegovem skladišču 180 vreč bel«» mOke po 85 kg v skupni vrednosti 55.300 din. Pri preiskavi se je po kazalo, da je kradel moko pekovski pomočnik Jožef Horvat. Orožniki so ga aretirali in je Horvat pri zasliševanju priznal, da je prišel v skladišče s pomočjo ponarejenih ključev in da je kradel moko ponoči, in sicer tako. da je zaporedoma vsako noč odnesel vrečo moke. Horvat je prodajal moko nekemu trgovcu po dva dinarja in je denar sproti zapravil. Vaienra in Hoi;*.
Iz Celja
* Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na pra<zen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
e— Nj. Vel. kralj pokrovitelj Celjske raz-stave. V torek popoldne je prispelo v Celje obvestilo, da je Nj. Vel. kralj Peter II. blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad celjsko razstavo, ki je bila otvorjena v nedeljo in bo trajala do vštetega 15. avgusta.
e— Javna ustna dražba sadja ob državni cesti bo 16. in 17. t. m. in sicer prvi dan na progi Celje—Vrhole in drugi na progi Celje—Ločica. Pojasnila o dražbi se dobijo ob uradnih urah pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju.
e— Dva vlomilca pod ključem. Dne 15, junija se je splazil neki moški skozi okno v stanovanje frizerskega mojstra g. Franca Krajnca v Zavodni ter ukradel iz stanovanja obleko, dežnik in žensko ročno torbico v sk upni vrednosti 1200 din. Kot storilca je celjska policija te dni aretirala 331etnega brezposelnega Rudolfa S. iz Celja. Š. je po zločinu pobegnil v Avstrijo in tam prodal svoj plen, pred kratkim pa se je vrnil v Celje. Dne 1. julija zvečer se je neki moški splazil v stanovanje ge. Grač nerjeve v Oblakovi ulici ter ukradel gospej in njenemu sinu moško obleko, suknjič, srebrno uro in okrog 1000 din gotovine. Vrednost plena je znašala okrog 3000 din. V nedeljo je sin ge Gračnerjeve opazil v mestu 251etnega Jakol.a F. iz Rogatca, ki je imel na sebi ukradeni suknjič. Obvestil je takoj stražnika, ki ie Jakoba F. aretiral. Pri storilcu so našli sliko njegovega pajdaša, ki je sodeloval pri zločinu. F. se izgovarja, da je kupil suknjič od nekega moškega. Rudolfa Š. in Jakoba F. so oddali v zapore okrožnega sodišča.
e— Obnovite srečke za 5. razred drž. razredne loterije čimprej v podružnici ^Jutra« v Celin.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 pr-ekrasen film skrajno napete vsebine »rESEM OBTOŽUJE«.
prodirajočega toplega zraka, ki prihaja rz. ekvatorialnih predelov v hladnejše kraje ter se dviga nad hladne zračne plasti krajev, katere mora preiti.
Prve nevihte imenujemo toplotne nevihte, druge Vrtinčaste in tretje frontalne. Prav lahko se ločijo vse te tri vrste med seboj. Oglejmo si še nekatei-e važnejše lastnosti posameznih vrst.
Toplotne nevihte
so navezane izključno le na tople letne dobe, povzroča jih vroče sonce s svojimi močnim razgrevanjem zemeljskih tal. Zato se pojavljajo najčešče in najmočnejše v času najvišje dnevne temperature od 14. do 16. ure. Z večerom popolnoma oslabe, pustijo za seboj le ohladitev ozračja iz kumulusa pihati močni vetrovi na vse strani. Te nevihte se pri nas redno pojavljajo v najtoplejših mesecih, kadar stoji barometer nekaj milimetrov pod normalo in kadar se
v vodoravni smeri le malo izpreminja. Jutro nevihtnega dne te vrste je navadno jasno ali pa pokrito z oblačnostjo, ki nekaj ur po vzhodu solnca izgine. Ozračje je mirno, brez izrazitih vodoravnih vetrov v različnih višinah in toplo. Vremenska napoved za nekaj ur naprej je precej enostavna, le upoštevati je potreba prej navedene lastnosti kumula in pa sledeče: Navadno se ne razvije na enem mestu en sam kumulus, kajti razvoj enega povzroči v splošnem postanek drugega, ki se lahko
pojavi prav v starem, že razpadajočem oblaku ali pa v njegovi bližini. Zato se more zgoditi, da pri tem, ko dež iz prvega kumulusa ponehuje, nastopi znova močan naliv <5 bliskanjem in treskanjem. Tako so možne kombinacije dežja iz raznih oblakov in če upoštevamo razvoj vseh oblakov nad nami in okoli nas, lahko sklepamo na vreme, ki nas čaka.
Vrtinčaste nevihte so one, ki nastopajo v vseh letnih časih, a vseeno v toplih dobah znatno pogosteje kakor v hladnih. One niso omejene na čas in navadno »potujejo« iz kraja v kraj. Vremenska napoved v takih dneh je precej otežkočena ali celo nemogoča, če nimamo na razpolago vremenske karte, ki nam bi povedala, kakšen obseg zavzema depresija, ki povzroča opazovano nevihto. Značilni za vrtinčaste nevihte so pogosti bliski pri slabem dežju, ki se pojavljajo tudi v zelo majhnih višinah celo pod oblaki; večinoma bliski ne dosegajo tal.
Frontalne nevihte. K mogočnim vremenskim pojavom spadajo frontalne nevihte. Te so združene, posebno pri vpadih mrzlega zraka, z močnimi vetrovi, ki ženejo pred seboj težke, izredno temne nevihtne oblake. Nevihte so združene z vetrovi, ki pred nevihto dvigajo s tal lahke predmete in opozarjajo na bližajoči se naliv. Veter ima več ali manj stalno smer ln ker tudi niso take nevihte navezane na dnevno dobo, jih lahko ločimo od prešnjih dveh ti-
pov. Po frontalnih nevihtah lahko vedno pričakujemo jepo vreme, po vpadih mrzlega zraka stalno, po vpadih toplega pa le začasno in kratkotrajno. Tudi te nevihte se rajši pojavljajo v toplih letnih časih, saj se mrzel zrak le s težavo dvigne v tako visoke lege. kakor je to potrebno za razvoj kumulusa in za postanek toče, bliska in strele.
10 9 t 7 & S <i » a *				1						>—		
						/						
									\			
												
					/	■			\			
					f	/	v		s			
					J	/	\			s.		
						/	■ \			N		
					v						s	
					/							
		--	s							v		v
»J 1 U W IM v Cl v| v» 11 1 n A limo 1 t>oT»la<l I -poteti« ~ j 'j«»«n*												
Priloženi diagram nam kaže povprečno pogostost neviht v ljubljanski kotlini. Večji diagram nam predstavlja, v koliko dneh se povprečno pojavljajo nevihte, sploh v kakem mesecu, manjši pa v koliko dneh se pojavljajo toplotne nevihtne nevihte v kakem mesecu.	M. Cadež.
Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
sproti zapravil. Vajenca in dotič-nega trgovca so aretirali in ju izročili so-discu.
NI bil zločin. V zvezi z najdbo trupla 291etnega Hermana Leksa 50 m od banovinske ceste Maribor—Dravograd pri Jelovcu pod električnim daljnovodom je državno tožilstvo zaradi domneve orožnikov, da bi mogel biti v ozadju zločin, odredilo za torek ob 17. uri komisijski o*led V komisiji sta bila državni tožilec Sever in preiskovalni sodnik dr. Rebula. Komisija je ugotovila, da izvirajo koščki mesa na daljnovodu, pod katerim so našli Leksa, od Leksove roke, ki je bil potemtakem splezal na drog in nato zgrabil za žico z napetostjo 10.000 voltov, nakar je ves ožgan treščil na tla in obležal mrtev v globini 7 m. Vse kaže na samomor, kar potrjuje tudi najdba nekega pisma, v katerem piše Leks, da gre v smrt zaradi živčne bolezni. Zaradi teh ugotovitev komisije ni bilo obdukcije, ampak so Lekso-vo truplo prepeljali v torek zvečer v Kamnico, kjer so ga pokopali.
a— Hotel »Ore!« danes ln kakor navadno vsako soboto in nedeljo koncert. Na terasi v višinskem zraku dobro Bu-djevačko in Tscheligijevo pivo.
Bratje Sokoli na delu
SoLo! Moste vabi ponovno. Za nedeljo 1. t. m. določeno prineditev smo morali zaradi skrajno slabega, vremena, preložiti na nedeljo 8. t. m. ter ponovno vabimo vsa bratska sose'Lnja dpu^tva. kakor tudi vso našo napredno javnost, da nas ta dan posetj v častnem številu in nam tako pripomore do čim večjega uspeha. Ker sino zara-H preložitve oškodovani, smo pa pridobili na času in naš program še izpopolnili, tako da bo vs.-ik posetnik prišel na svoj račun. Poing obširnega telovadnega nastopa, se bo skrbelo za radostno razpoloženje po nastopu z raznimi zabavnimi igrami. ' Za mladino je pripravljeno veliko plesišče na prosrtem. Uprava.
Domžalsko sokolsko družino, ki je v nedeljo pokazala uspehe dela v telovadnici, prištevamo med naša najstarejša in naj-požrtvovalnejša sokolska društva. Vabilu domžalskega Sokola so se odzvale vse edinice kamniškega sokolskega okrožja, na lepo slavnost pa so prihiteli kljub slabemu vremenu tudi mnogi prijatelji iz oddaljenejših krajev. Začetek je bil z mogočno povorko, ki se je razvila pred So-kolskim domom. Dom je bil okrašen s cvetjem in državnimi zastavami, pred poslopjem pa so stali mlaji. Na čelu sprevoda so bile tri narodne noše, sledila je sokolska godba iz Moravč, nato prapori kamniškega, mengškega in domžalskega Sokola, staroste, članstvo v krojih, naraščaj in deca, povorko pa so zaključili Sokoli in Sokolice v civilu z znakom. Ko se je sprevod vrnil ob zvokih sokolskih koračnic pred Sokolski dom, je številna do-šle goste in ostalo članstvo prisrčno pozdravil starosta br. Anton Skok, nakar ie godba zaigrala Pesem sokolskih legij. Po pozdravu so vsi navzoči odšli na telova-dišče in ga napolnili do kraja. Niso še vsi zavzeli svojih mest, ko je že prikorakalo na telovadni prostor članstvo kamniškega okrožja s tremi prapori. Godba je zaigrala državno himno, visoko na drogu je zaplapolala jugoslovenska zastava. Potem je prva nastopila, toplo pozdravljena, ženska deca z župnimi prostimi vajami, takoj za njimi pa je strumno prikorakala moška deca, ki je bila za odlično izvedene vaje deležna viharnega aplavza. Prav tako ni občinstvo štedilo s priznanjem dve-r ma vrstama članov in vrsti naraščaja, ki so nastopili na bradlji, drogu in kozi. Sledile so proste vaje ženskega naraščaja, ki je precizno izvedel vaje z venčki. Vsem bodo ostale najbolj v spominu simbolične vaje na pesnitev »Buči morje Adrijansko« ki so lih odlično izvedli člani ln članice,
Iz življenja na dežel?
Iz $ko£fe Loke
šl— Razdelitev nagrad. Tujsko (prometno društvo je sklepalo o razdelitvi nagrad za najlepša, s cveticami "jn zelenjem okraš-na okna in hiše. Prva nagra. da je bila prisojen a Katarini Fojkarjevl iz Spodnjega Karlovca, druga Mariji Planinovi v Nunski ulici in tretja Tomažu šošterju sodnemu uslužbencu. Nagrad« po 150. 100 in 50 din so seveda le prijazno priznanje onim, ki posvečajo svojo ljubezen okrasitvi stanovanj. Obdržale pa se bodo nagrade tudi v bodoče, ker je plemenito tekmovanje vselej na mest«. TPD izreka hkrati vsem. ki so pokazali za polepšan je škofje Loke s cveticami in zelenjem kakršenkoli smisel, svojo toplo zahvalo in pričakuje, da se bo interes z» še večjo okrasitev mesta povišal- V sploš. nem se je potrudil za polepšan je zunani ščine posebno Karlovec, pa tudi ostai? periferija,
šl— S poštnimi razmerami pri n®s me moremo biti zadovoljni. Okrog prvega je na poštno blagajno velik naval. Go. spodične pri najboljši volji ne morejo zmagovati tolikega prometa in ljudje čakajo. Ali ne bi bilo mogoče, da bi poslovali vsaj prve dneve v mesecu, ko je d?, nami promet na višku, dve blagajni, pri obeh okencih, ker tako, kakor sedaj vendar more v nedogled ,da bi morali čakati ljudje kar po celo uro in več.
šl— Tiskarski škrat res ni prizanesljiv. To pot se nam je vtihotapil v poročilo o polkovni slavi in izpremenil poročnik» I. planinskega polka g. Hafroviča v m«, slimamskega imana. G. Ha.jroviču Je pripadla na slavi naloga, da Je lzpregovorll
muslimanom ,a seveda ne kot svečenik. ★
BLED. Zvočni kino predvaja do nedelje Kiepurov velefilm »Ljubezen žena«. Dodatek »Kdor drugim jamo koplje...«, šala v barvah.
i ——— Vremenska poročila
Dozdevno vreme v avgustu po stoletnem koledarju
Dan je dolg 15 ur, 3 minute do 13 ur 30 minut in se do konca meseca skrči za
1 uro 33 minut C. 5. Marija Sn.
P. 6. Sikst Mlaj ob 13.37 S 7. Kajetan
N. 8. Cirijak
P. 9. Roman m.
T. 10. Lovrenc
S. 11. Suzana
C. 12. Klara
P. 13. Kasijan
S. 14. Evzebij P. krajec ob 3.28 N. 15. Vnebovz.
M. Dev. P. 16. Rok
T. 17. Milica
S. 18. Jelena Ljubo C. 10. Ludovik
P. 20. Bernard
S. 21. Ivana
N. 22. Timotej ščip ob 1.47
P. 23. Zdenko
T. 24. Jernej
S, 25. Ludv. kr.
krajevne nevihte še precej lepo
nestanovitno, skoraj vsak dan dež
lepo, sončno
viharne krajevne nevihte
do konca meseca malo sonca, po večini deževno vreme bodo spremljali ponekod prav močni nalivi
»JUTRO« št 18Q
Četrtek. 3. .VIII. 1937,
CloipodarstTo
Borba za kruh in železo v Nemčiji
Zadnje tedne Je nemška vlada izvedla dalekosežne ukrepe v okviru načrtnega gospodarstva. Ti ukrepi odkrivajo osnovno tendenco nemške gospodarske politike, ki zasleduje predvsem oskrbo nemškega gospodarstva s surovinami za primer vojne. "V okviru štiriletnega načrta za dosego neodvisnosti nemškega gospodarstva od uvoza surovin je državni minister general Göring izvedel že številne reforme, predvsem j pogledu oskrbe Nemčije z živili, kakor tntfl s tekstilnimi surovinami, s pogonskim oljem, z gumijem in s kovinami. S prisilnimi ukrepi in znatnimi finančnimi žrtvami so organizirali produkcijo umetnih tekstilnih vlaken in z mrzlično naglico se gradijo ogromne produkcijske naprave za produkcijo umetnega kavčuka in naprave za pridobivanje bencina in olj iz premoga.
Rekvizicija vsega krušnega žita
Pretekli teden je nemški državni minister za prehrano in kmetijstvo izdal uredbo za oskrbo Nemčije a krušnim žitom. S to uredbo je prepovedana vsaka uporaba krušnega žita za krmljenje živine in nemški kmetje bodo odslej dolžni, kakor za casa vojne, oddati ves pridelek krušnega žita. kolikor ga ne rabijo za lastno prehrano. Ti ukrepi so med nemškimi kmetovalci povzročili precejšnje nerazpoloženje, posebno zaradi tega, ker ere za dalekosežno poseganje države v privatno lastnino. Ta uredba pa je obenem vzbudila bojazen glede nove vo jn p.
Podržavljenje rudnikov železne rude
Se bolj dalekosežni pa so te dni izdani ukrepi glede oskrbe nemškega gospodarstva z železom. General Göring je kot pooblaščenec za izvedbo štiriletnega načrta ustanovil posebno družbo Reichswerke A. G. für Erzbergbau und Eisenbütten »Hermann Gfiring«. islačasno pa je izdal uredbo, s katero se vsa nemška rudarska podjetja (razen premogovnikov in rudnikov za pridobivanje soli) prenesejo na to novo družbo in na ta način podržavijo. Namen nove družbe ie predvsem ta. da se stavijo v obrat vsi rudniki železne rude, tudi oni, kjer se pridobivajo rud* slabše kakovosti. Doslej v Nemčiji mnogo teb rudnikov niso izkoriščali. tako iz tehničnih kakor tudi iz gospodarskih razlogov (zaradi nerentabil-Tiofti). Nemški listi navajajo, da je rezer-riranost nemških rudarskih podjetij glede izkoriščanja teh rudnikov dala povod za te dalHiofežne ukrepe.
Nemška produkcija železne rude znaša le 6% potrošnje
Ob tej priliki se je izkazalo, kako kočljiv ie v resnici položaj Nemčije glede oskrbe
železarn z železno rudo. Pred vojno je Nemčija pridobivala 64% vse potrebne železne rude v Lotaringiji, ki je sedaj zopet priključena Franciji. Lani je morala Nemčija uvoziti 18 milijonov ton železne rude iz inozemstva, danes pa je položaj tak. da krije komaj 6% potrebe 7, domačo rudo. V primeru vojne bi imela torej Nemčija naj ye?je težkoče z oskrbo železne rude. Ker ima, kakor rečeno, nemška gospodarska politika predvsem za cilj, da zajamči kritje potrebe po surovinah na domačih tleh, se je morala vlada končno odločiti, da stavi v obrat rudnike železne rude, ki so doslej mirovali zaradi nerentabilnosti. Položaj Nemčije glede oskrbe z železno rudo se je letos še pooctril. ko je pričelo na svetovnem trgu primanjkovati železne rude, kar je pokazala tudi borba za španske rudnike v bližini Bilbaoa, ki so preje krili li velik del nemškega uvoza železne rude. Na drugi strani pa je nemška poraba železne rude zaradi mrzličnega oboroževanja na suhem in 11a morju še znatno narasla in obstoja nevarnost, da padejo v vodo vsi dalekosežni načrti, ne samo glede
oboroževanja, temveč tudi glede javnfh del in investicij. V zadnjem času je pomanjkanje železa postalo v Nemčiji Že tako občutno da so morali dobavo železa kontin-gentirati in so morala nekatera podjetja uvesti skrajšani delovni čas in odpustiti delavstvo, ker nimajo železa. Nedavno je bila izdana tudi uredba, ki znatno omejuje porabo železa v gradbeni stroki. Tudi avtomobilska industrija je morala omejiti produkcijo. Vse to kaže, da je sedanja situacija Nemčije glede oskrbe z železom zelo kočljiva in da so najnovejši ukrepi posledica skrajne stiske.
Podržavljenje rudnikov je seveda izzvalo ogorčeno zakulisno borbo med nemškimi magnati železne industrije in diktatorjem štiriletnega načrta generalom Göringom. Pretekli teden so imeli predstavniki težke železne industrije v Püseldorfu konferenco, na kateri so bili osebno navzoči tudi najvidnejši predstavniki te industrije Krupp, Thyssen in Klöckner. Izrazili so predvsem bojazen, da ne bo mogoče predelovati slabo nemško rudo, zlasti tam, kjer gre za izdelavo finega jekla, ne glede na to, da se bodo produkcijski stroški znatno dvignili. Znano je, da je mogoče slabo nemško rudo, ki ima mnogo fosforja, uporabiti le v Tho-masovem procesu.
Posledica te konference Je bila, da Je Göring v svojem listu »Essener Nationalzeitung« ostro napadel težko železarsko industrijo in ji očital, da je ona sama kriva, če Nemčija danes nima jekla in železa in da se je morala končno v to stvar vmešati država, češ da je imela železarska industrija štiri leta časa, da uredi to vprašanje. List tudi odkrito pove, da bo morala vse stroške novega državnega kartela nositi železarska industrija. V tej zvezi je zanimivo omeniti tudi memorandum, ki je bil pred tedni poslan vsem članom vlade in vsem večjim podjetjem v Nemčiji in ki še danes niso znani njegovi avtorji, čeprav je znano, da izvira iz krogov težke industrije. Ta memorandum odkriva neuspehe dosedanje gospodarske politike in vsebuje mnoge nezaupne informacije. Med drugim pravi* da je sedanja vlada v štirih lelih investirala v javna dela in v mnoge nerentabilne investicije 35 do 40 milijard mark. S tem je ustvarila nekako umetno konjunkturo. Nemčija danes nima pravega proračuna, državni izdatki pa 60 vedno včeji. Pred štirimi leti je prišel v Nemčiji po en državni nameščenec na 12 zaposlenih držav ljanov, danes pa pride en državni nameščenec že na osem zaposlenih državljanov. Kupna moč marke je padla že za 40% in se Nemčija ne more več rešiti z devalvacijo. ker bi potem prišla nova inflacija, ki bi ji morala slediti nova devalvacija. Vodja nemškega štiriletnega načrta general Göring je seveda sprejel rokavico, ki mu jo je vrgla težka železarska industrija in vse kaže, da 6e bo torba šele pričela in da bo zelo ostra.
Tajne zlate rezerve za primer vojne
Veliko pozornost so zlasti v zadnjem času vzbudile trditve angleških listov, da ima Nemčija tajne zlate rezerve. Angleški listi so objavili račune, iz katerih sledi, da mora imeti Nemčija poleg zlata, ki ga izkazuje Reichshanka in ki znaša ie 89 milijonov mark, še tajno zlato rezervo v višini okrog 500 milijonov mark. Značilno je, da »Berliner Tagblatt« niti ne skuša zanikati, da obstojajo take zlate rezerve, temveč le zatrjuje, da so računi napačni. Sicer pa pravi, da gre pri tem le za poslovne rezerve, ki jih Nemčija zaradi valutnih ne-sigurnosti ne more držati v devizah. An-\leški listi pa zopet zatrjujejo, da tu ne gre za poslovne rezerve, ki niso potretme v takem obsegu, temveč za zlate rezerve, ki so nedotakljive in so pripravljene za primer vojne.
Spremenjene sile v svetovnem pomorstvu
Nepričakovano naglo zboljšanje, ki je v zartajih 12 mesecih nastopilo v svetovnem pomorstvu, jc povzročilo, da se je po stalnem nazadovanju v letih krize zopet pričela dvigati svetovna tonaža trgovinskih mornaric, ki je leta 1031 dosegla 70.1 mi-ijona bruto registrskih ton in je do srede leta 1936. padla na fió.1 milijona registrskih ton, »redi tekočega leta pa se je zopet dvignila na 66.4 milijona registrskih ton.
Se pred leti je ležala milijonska tonaža trgovinskih ladij razpremljena v lukab. dane« pa vidimo, da že primanjkuje ladijskega prostora. Kakor se zdi se bo v prihodnjih letih tonaža nadalje dvigala. Zmanjšanje fonaž« v letih krize je nasialo zaracli teca. ker so porušili številne starejše ladje in jih porabili za staro železo. Samo v i-tu 1033. so na ta način izločili 2.4 milijona bruto registrskih ton, naslednje leto je ta tonaža porujenih ladij padla na 1.7 milijona ton, predlanskim na 1.2 milijona ton, lani pa je znašala Ie še 0.0 milijona ton. ker so prišle tudi stare ladje zopet v promet. Čeprav je sedanja svetovna tonaža še vedno manjša nego leta 1031.. vendar daleč presega tonažo h predvojne dobe. saj je leta 1014 znašala svetovna toriata le 40.1 milijona bruto registrskih ton.
Delež pamikov s kurjavo na premog je padel pod 50%
Pri tem .je zanimivo, da je odstotek par-Bikov s kurjavo na premog padel ž«e pod polovico, medtem ko se je znatno dvignil odstotek pamikov p kurjavo na olje, zlasti pa motornih parnikov. To nam ' nazorno predočuje naslednja primerjava:
1914. 1926. 1937. jadrnice	8.1% 3.3% 1.5%
motorne ladje 0.5% 5.4% 20.7% parnik i s kurjavo
na olje	2.7% 28.2% 20.8%
parniki na premog 88.8% 63.2% 47.9% Danes odpade že več nego ena petina vse tonaže na ladje z motornim pogonom, ekoro 30% na parnike s kurjavo na olje (nafto) in le še slabih 48% na parnike s kurjavo na premog. Olstotek jadrnic pa je zdrknil že navzdol na 1.5%.
Angleška mornarica predstavlja le še dobro četrtino svetovne tonaže
Zanimiva je tudi razdelitev tonaže na posamezne države. Velika Britanija z Irsko je sicer dane« na prvem mestu med vsemi pomorskimi državami, vendar je delež angleške trgovinske mornarice v okviru svetovne tonaže v zadnjih letih ogromno nazadoval, saj je angleška trgovinska mornarica predstavljala še leta 1201 ■ 50gk svetovne
tonaže, leta 1914 še 41.6% svetovne tonaže,
letos pa Ie še 26.7%. Tonaža angleške trgovinske mornarice znaša danes 17.4 milijona bruto registrskih ton, t j. za 1.5 milijona ton manj nego pred vojno. Povečala pa st3 je mornarica angleških dominionov v primeri z letom 1914. za 1.3 na 3.0 milijona ton.
Ogromno se je povečala tonaža trgovinske mornarice Zedinj'enih držav, delež Zedinje-uih držav pa se je dvignil od 4.5% svetovne tonaže pred vojno na 14.3% sredi letošnjega Lc-ta. Zediniene -liržave so zlasti med vojno ogromno povečale svojo mornarico, toda v drugi polovici preteklega desetletja ni mogla ameriška trgovinska mornarica izdr-ža-ti konkurence ostalih mornaric in je danes njena t<yiaža 7a 2.6 milijona ton jnanjša nego leta 1935, ter znaša sedaj 9.3 milijona ton.
Na tretje mesto v svetovnem pomorstvu je že davno stopila Japonska ki danes
predstavlja 6.9% svetovne tonaže nasproti 3.8% pred vojno. Japonska trgovinska mornarica ima danes 4.5 milijona bruto registrskih ton.Enako se je s svojo mornarico nepričakovano povzpela Norveška z deležem 6.7% nasproti 4.3% pred vojno. Tonaža npr\*,ške trgovinske mon-narice je dosegla že 4.3 milijona bruto registrskih ton, t„ j. za 2.4 milijona ton več nego leta 1914. Nemčija, ki je bila pred vojno s svojo trgovinsko mornarico na drugem mestu, zavzema danes peto mesto z deležem 6% (pred vojno 11.3%). Tonaža nemške mornarice znaša le 3.9 milijona ton, t. j. za 1-2 milijopa ton manj m?go pred vojno- Nemčiji Riledd Italija z deležem 4.9«/» (pred vojno 3.1%). Tonaža italijanske mornarice znaša danes 3.2 miljjona bruto registrskih ton. t. j. za 1.7 milijona ton več nego pred vojno. Francija je v zadnjih desetletjih ohranila svoj delež 4.4% in ima danes 2.8 milijona bruto registrskih ton, t. j. za 0.9 milijona ton več nego pred vojno.
V o-staVm je omeniti Nizozemsko s tonažo 2.6 milijona ton (nasproti letu 1914. plus 1.16), Grčijo s tonažo 1.86 milijona ton (plus 1.03) in švedsko s tonažo 1.49 milijona ton (plus 0.48). V primeri s predvojno dobo se je najbolj povečala tonaža japonske mornarice (za 162%), grške mornarice (za 126%) ter italijanske in norveške mornarice (za 122%).
Gospodarske vesti
= PrvJ izve* aluminija. Iz Sjbenika poročaj», da je bila 3. t. m. odpremljena z ladjo prva pošiljka aluminija iz nove tvornice v Lozovcu. in sicer 25 ton. To je alu-ffiisij, kj je bi] i&Jelan pri poizkußnem obra-
tovanja. Blago js prodano preko neke londonske kovinske tvrdke v Belgijo. Tvor-nica obratuje sedaj le z 8 celicami, ker zaradi nizkega vodnega stanja Krke nima na razpolago dovolj električnega toka; äm pa se do dvignilo vodno stanje Krke bo tvorna ca pričela obratovati 1 vsemi 16 celicami za elektrolizo aluminija. Kakor se zdi bo moralo podjetje tudi pri sedanji oočetna produkciji 1000 ton na ieto večji del produkcije izvažati, ker je naš domači kons um zaenkrat še majhen. Naš uvoz aluminija je znašal leta 1935. 225 ton v vrednoBti 10.8 milijona Din, lani pa 194 ton v vroiinost* 9.8 milijona Din. Pričakovali pa je, da se bo naša domača poraba kmalu v večji meri dvignila. Predvideno je, da bo tvomira oskrbovala z aluminijem predvsem države Male «ntanfe. Kapaciteta tvornice se lahko poveča na 5ono ton letno. Od te količine bomo lahko izvozili 2000 ton v Češkoslovaško. 1500 ton v Rumunijo, ostalih 1500 ton pa bi ostalo rezervirano za našo domačo potrebo.
= Vprašanje sanacije našega denarništva.
Iz Beograda poročajo, da ge bo ob koncu tekočega meseca vršila ijgja širšega upravnega odbora Narodne hanke. Na tej seji bodo znova razpravljali o vprašanju vzpostavitve likvidnosti privatnih denarnih zavodov. Seji bodo predloženi tirili številni referati o tem vprašanju.
= Kredit za cesto Kranj — Bled. Poročali smo že, da je gradbena minister na podlagi sklepa, ministrskega sveta sklenil pri Državni hipotekami banki posojilo v višini 70 milijonov Din. in sicer na palagi dohodkov državnega fonda za javna dela. To posojilo je bilo razdeljeno tako, da dobe primorska in zetska banovina po 9 milijonov, savska 8 milijonov, dravska 7 milijonov. dunavska 6.5 ^ milijona in Beograd 0.5 milijona. V celoti je bilo razdeljenih torej 69.5 milijona Din. _ Sedaj poročajo iz Beograda, da je gradbeni minister stavil ministrskemu svetu predlog, da se ostanek 500.000 Din porabi za površinsko obdelavo državne ceste Krani — BlM na odseku Naklo — Za ton je. od km 648J do km 653.9.
= Sporazum o izvozu železne rude v češkoslovaško. Rumuniin in Madžarsko. Kakor znano, je direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu nedavno prevzela prodajo železne rude neposredno potrošnikom (doslej se je prodaja vršila preko posebnega zakupnika). Direkcija je dosegla sporazum glede dobave železne rude v Češkoslovaško, Madžarsko in Rumunijo, kamor bo izvoafla na leto okrog 400.000 ton. Pogodbe so sklenjene neposredno z železjar-
in Ru-
nami v Češkoslovaški, Madžarski
muniji.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 6. t. m. ponudbe za dobavo raznih stekel in šip, do 9. t. m. za dobavo ročajev za armaturo in za pjle ter toporišč za kladiva, sekire in lopate, splošni oddelek pa do 7. t. m. za dobavo 45.000 pol konceptnega papirja. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 11. t. m. ponudbe za dobavo jelovih hlodov, masti za jamske vozičke, usnjenih jermenov, kopalnih kadi ter žice za vare-nje.
Borze
4. avgusta.
Na ljubljanski borzi so se dane« avstrijski šilingi trgovali po- 8.52, angleški funM pa po 238. V zagrebškem privatnem kli-ringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.57 (v Beogradu po 8.55), v angleških funtih po 238 in v grških l>onih po 31. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.80, v Beogradu 12.80 in v Zagrebu prav tako 12.80 odnosno za konec septembra 12.80 in za konec novembra 12.7250.
Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda notirala pri mirni tendenei 406 do 407 (v Beogradu je bil promet po 405.50 —406). Tudi v ostalih državnih vnednotah ni bilo zaključkov.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2393.65 -2408.25, Berlin, 1744.28—1758.16, Bruselj 730.20— 735.36, Curih 906.45—1003.52, London 215.86 —217.92, Newyork 4306-4342.32, Fariz 162.61—164.05, Praga 151.33—152.43, Trst 227.57—230.65.
Čarih. Beogr^ 1®, Pariz 16.3250, London 21.6875, Newvork 435.25, Bruselj 73.30, Milan 22.9250. Amsterdam 340.1250, Berljn 175.10. Dunaj 81.80. Stockholm 111.30. Oslo 109. Köbenhavn 96.80. Pna*ra 15.19. Varšava 82.70, Budimpešta 86.25. Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote- Vojna škoda 406 — 407, 4% agrarne 53 bi.. 6% begluške 76 den.. 6% dalm. agrarne 74 — 74.25, 7% invest.. 89 den., 7% stabiliz. 85 — 8G, 7% Drž. hip. banka 99.50 den., 7% Blair 83.50 _ 84.50, 8®/» Blair 93.50 — 94.50; delnice: Nar. banka 7150 den., PAB 195 — 198. Gutmann 55 den., Sečerana Osijek 200 bi., ©siječka ljevaonica 200 bi., Dubrovačka 375 den., Oceania 275 den., Jadranska 365 den.
Beograd. Vojna, škoda 405.50 — 406 (405.50 — 406). 4% severne agrarne 52.25 dipn., 6% dalm. agrarne 74 — 74.75, 7% invest. 90.50 den.. 7% Di»ž. hip. banka 100 d*n., 1% Blair 84 den. (84 — 84.25), 8% Blair 94 bi., Nar. banka 7175 den.. PAB 194 — 195.
Blagovna tržiSča
ŽITO
+ Chicago, 4. avgusta. Začetni tečaji: pšenica.. za maj 117.75; koruza: za 6pet. 93.75, z<a dee. 64.25, za maj 65.75.
+ Winnipeg, 4. avgusta. Začetni tečaji: pšenica; za okt. 125, za dee.. 121, za mare 121.50.
4- Novosadska blagovna borza (4. t. m.)
Tendenca mlačna. Pšenica: haškg. 78/79 kg 166 — 168: sremska, 78 kg lfi4 — 1«5: banatska, 78/79 kg 162 — 168; sremska, slavonska 77/78 kg 163 —. 165, haška, ladja Tisa. 78/79 kg 179 _ 180: baška, hanatuka, la'i ja Dunav. 78/79 kg 176 — 178- sremska. ladja Sava, 78 kg 172 — 174. Oves: baški in sremski novi 117.50 — 120. Rž: baška 167.50 — 170. Ječmen: baški in "sremski novi, 63/64 kg 132.50 — 135. Koruza: baška. sremska 9£ — 93; banatska 89 — 90. Moka: baška in banatska »Gg« in »Ogg« 265 — 275, »2« 245 — 255, »5< 225 — 235, »6« 195 _ 205. »7« 165 — 175, >8« 120 — 125. Otrobi; baški, sremski, jn banatski, v jutastih vrečah 89 — 93, baški v jutastih vrečah, ladja 91 — 93.
+ Budimpeštanska terminska bonza (3. avgusta). Tendensa prijazna. Koruia: za avg. 11.32, za sept 11.65—11.68, za maj 11.75—11.78.
BOMBAŽ
+ Liverpol, 3. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji- za avg. 5.91 (prejšnji dan 5.98X za dtec. 5.93 (5.99), za maj 6.03 (6.07).
+ Newyork, 3. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji- za okt. 10.69 (10.60), za lige. 10.73 (10.63), ,
Pred noge Vam položim
najboljše,Ä kar imam: »Eucerit«
EUCERTT je krepi Ino sredstvo za kožo, ki EvlSuje njeno narava» odpornost. Samo NIVEA vsebuje Euyrit m zato ne morete dobiti ničesar, kar bi bilo «enako dobro" ali »boljše". NIVEA cmanj&uje nevarnost sončnih opeklin in daje Vaši koži hitro lepo rjavo barvo.
'NIVEA^Jjj
r
i CREMt
£M
SPORT
Nemci in Davisov pokal
Po letošnjih ogorčenih borbah za to teniško lavoriko so Nemci trdno odločeni, da bodo zahtevali reformo tega tekmovanja
Davisov pokal je slavna teniška lovorika, za katero se trgajo vsako leto po vsej zemeljski obli zastopniki najmanj 30 narodov.
Letošnji potek je bil prav za prav po evropskem finalu določen v naprej. Čehi so morali na odločilni mejdan v Berlin in vse napovedi so bile točne, da tamkaj zanje ne bo dobrega ksuha. V resnici jp bila stvar še hujša; edino točko (4:1 je bil rezultat za Nemčijo) so jim Nemci morali pokloniti. Sicer pa mnogo drugače sploh ni moglo biti!
Potem so stopili na težko nadaljnjo pot Nemci ali samo dva izmed tolikih milijonov. Ta nastop proti Ameriki, finalistu iz ameriškega pasu, je bil poraz, zaradi katerega jim ni bilo treba biti žalostnim. 2:3 je bil rezultat, ki je med drugim dokazal, da je teniška borba za najvažnejše naslove na svetu vse drugo, kakor družabni sestanek aji prijeten rendez-vous ob čaju in damah. Cramm se je kot heroj boril proti velikemu Budgeu, toda slednjič je moral pustiti točko in Nemčija — ter z njo vsa Evropa — je spet ostala brez pokala.
Slednjič je šele posegla v ta boj Anglija. Teden dni pozneje so Američani še enkrat stopili na wimbledonska igrišča in odigrali
pet partij, ki pomenijo v zgodovini Davl-sovega pokala novo fazo. Deset let so ta pokal prenašali po Evropi, zdaj pa ga bodo spet vkrcali in prenesli onstran Oceana. To je vse napravil oni fenom^palni Kali-fornijec Budge, ki je z največjimi uspehi prevzel Perryjevo nasledstvo. Pokal bo spravljen v Ameriki!
Toda zdaj pride glavno. Nemci pravijo: Popolnoma ponesrečena in nesportna je določba v statutih za igre v Davisovem pokalu, da lahko vsakoletni zmagovalec — zdaj torej Amerika — mirno in z užitkom lahko opazuje, kako se 30 narodov v raznih kolih in krajih izčrpava v teh tekmah, on sam pa čaka spočit in hladne krvi na tistega, ki bo srečno prebrodil vse ovire in se nazadnje ves izčrpan in ubit dokopal tako visoko, da bo mogel nastopiti v boju zoper tega protežiranega nasprotnika. Zdi se, da je g. Davis mislil samo na ameriški tenis, ko je ustanavljal to lovoriko, Evropa pa naj bi gledala od daleč ali pa delala čudeže, če bi hotela biti deležna one slave, ki se na tem polju lahko doseže pač samo z osvojitvijo tega pokala.
Ta določba je potrebna spremembe, tako odločno zahtevajo Nemci.
Zadnji apel
SK Ljubljane
Delovni odbor SK Ljubljane vabi vse simpatizerje, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil drevi ob 20.30 v kavarni Emoni, da skupno rešijo vprašanje obstoja kluba. Podpisani odbor upravičeno pričakuje, da njegov poziv ne bo ostal brez odziva in da ga športna Ljubljana ne bo prisilila v to, da v resnici likvidira klub, ki je edini predstavnik slovenskega nogometa v državnem gj-venstvu in ki je doslej pokazal vse pogoje za nadaljno življenje.
V kolikor se tudi na nocojšnjem sestanku ne bi rešilo vprašanje nadaljnega obstoja kluba, podpisani odbor ponovno izjavlja, da je prisiljen, prepustiti barko naj se potopi.
FIS In mednarodni olimpijski odbor
(Kaj bo s prihodnjo zimsko olimpiado?)
Spor med Fiso in mednarodnim olimpijskim odborom ni nov, tože pa, da ga hoče Fisa še bolj poostriti. Nedavno je namreč poslala svojim včlanjenim zvezam okrožnico, naj do 21. novembra t. 1. vložijo pismene ponudbe, ali bi prevzele organizacijo Fis tekem leta 1940. Ta naglico utemeljuje Fis tako, češ, da hoče biti že na kongresu prihodnjega leta sklepčna glede tega vprašanja.
Ta vest pomeni z drugimi besedami, da stopa Fisa v odprto borbo z mednarodnim olimpijskim odborom odn. njegovim sklepom, da smučarski učitelji ne smejo več na olimpiade. V tem boju hoče iti celo tako daleč, da namerava leta 1940., ko imajo vendar Jajčne i že v rokah organiziranje morda najbolj svojevrstne zimske olimpiade, izvesti syoje prvenstvo. Posledica bo, da bo del tekmovalcev, med njimi kaj-pa vsi njeni učitelji, tekel za Fiso, ostali pa bodo podprli olimpijsko idejo.
Ta nastop Fise po vsem, kolikor se da soditi v naprej, ne bo imel velikega uspeha. Mednarodni olimpijski odbor ima glede stališča, da smučarski učitelji ne spadajo na čisto amatersko prireditev kakor je olimpiada, dovolj zaveznikov po vsem svetu in prej ali slej bo Fisa po tej poti dosegla le to, da ho ostala osamljena.
Ta nesrečna Fisa, ki je tudi nam povzročila že marsikatero grenko uro. odkar smo v njenem okrilju, se torej v vseh smereh udejstvuje tako. da izgublja pod seboj tla in okoli sebe simpatije. Ali je taka organizacija res tako mogočna, da ji pošteni športniki in idealni ljudje, če se zavzamejo za pravčno stvar, res ne morejo do živega?	_
v nekaj vrstah
Po zanimivih plavalnih borbah na Jadranski pokal, v katerih je naša Ilirija dosegla prvo mesto in s tem dokazala, da je najboljši plavalni klub v državi, bomo imeli v soboto in v nedelj« zopet lepe plavalne prireditve. V kopališču Ilirije se bodo vršila tekmovanja za juniorsko prvenstvo države, pri katerih bodo poleg domačina Ilirije nastopili še plavači m plavačice du-brovniškega Juga, ZPK, ekipi Jadrana iz Splita in Hercegnovega, Sever iz Beograda. Galeb iz Novega Sada ia Viktoria s Sušaka. V Ljubljano so že prispeli ekioa Juga. obstoječa ie 18 fantov in 4 deklet, 15 plavačev ZPK ter 20 glav broječa ekipa beogmjskega Severa. Največ izgledov v tem dTŽavnem prvenstvu, ki se bo vršilo v plavanju, skokjh in waterpolu. ima »nlit-ski Jadpan, ki si je že dvakrat zaporedoma priboril naslov ju^iorokega državnega pr-Sflka. _
Letošnji nogometni prvak CSR praška Slavija to v soboto in v nedeljo gostovala v Beogradu. V soboto bo odigrala nočno tek mo z BSK, v nedeljo pa bo nastopila proti Jugoslaviji.
Naši teniški igrači so v Hamburgu, kjer se vrši tekmovanje za teniško prvenstvo Nemčije, zopet dosegli prav lep uspeh. Naša dvojica Kukuljevič—Punčec je porazila nemški par -Schröder—Koch 6:2, 6:2, 6:0, češkoslovaško dvojico pa 6:4, 6:2, 8:6.
Sekcija lahkoatletskih sodnikov JLAS za dravsko banovino. Za lahkoatletsko prvenstvo Zveze za poedince in klube, ki se vrši na igrišču Primorja v petek ob 17.30, sobota ob 16. in v nedeljo ob 9.30, je sodelovanje vseh saveznih lahkoatletskih sodnikov obvezno. Jurija bo sestavljena na licu mesta. Sestanek juri je vsakokrat najpozneje pol ure pred pričetkom tekmovanja. Prinesite s seboj stoperice.
ASK Prlmorje (Lahkoatletska sekcija). Za nastop na prvenstvu Celja v nedeljo, 8. t. m. ob 8. na Glaziji so določeni naslednji atleti: Polak, Gradišnik Duš^p in Fedòr, Slamič, Pleteršek, Goršek, Urban-čič, Goršek. Vsi imenovani naj se pred pričetkom tekmovanja javijo Urbančiču najpozneje pol ure pred pričetkom tekmovanja. Za prvenstvo Zvezki se v«ši v petek ob 17.30, soboto ob 16. in nedeljo ob 9.30 dopoldne so določeni naslednji atleti: petek: Kosec, 2orga Skušek, Sra-kar, Krpan, Kranjec, Pere, Tavčar in tekmovalci za balkansko štafeto (2 moštvi), v soboto: poleg imenovanih še Bal oh. KaJ-fež, Jug, Skaza Putinja, Požar, Sušteršič, Gabršek, Kovačič, Weibl, Slanina, Petkov-šejf, Pogačnik, Nabernik, Czurda, Kien, v nedeljo še: Gašperšič; imenovani morajo biti na igrišču vsakokrat najkasneje pol ure pred pričetkom tekmovanja. Točne prijave so razvidne v slačilnicl na igrišču.
SK Slavija Danes ob 20. v gostilni Ma-rinšek sestanek vseh nogometašev. Važno zaradi nedeljske pokalne tekme. Ob 20.30 izredna ©dborova seja. Ker je ta seja izredne važnosti za nadaljni obstoj kluba, vsi odborniki polnoštevilno.
Iz Julijske krajine
Po vsej deželi ao pričeli v zadnjem času spet intenzivno zbirati prostovoljce za generala Franca. Vso akcijo vodi poveljstvo faäßstovske milice. Razni miliičniiki in drugi fašisti so te dni prejeli nove pozive. Poleg zavarovalnine po 50.000 lir j5m sedarj zagotavljajo dnevno mezdo po 90 lir. Doslej So italijanski prostovoljci v Španiji prejemali po 50 lir na dan.
V	Ronklh nad Tržičem bodo pričeli še letos graditi veliko šolsko poslopje. Stroški so proračun ani na 780.000 lir. Obiin. ska uprava je bila prisiljena najeti odgovarjajoče posojilo za kritje tega izdatka. TržaSki pokrajinski upravni odbor je na svoji poslednji seji že odobril načrte in proračune za t o gradnjo.
Poroki. V Trstu so se v poslednjih dneh poročili g. France Kosovel in gdč. Mira Lahova ter g. Rudolf škerlj in gdč. Bolda Tomažičeva. čestitamo!
Blizu Tržiča nameravajo izsušiti in sanirati znano malarično Vrblčje. Stroške za ta dela bo po pristanku tržaškega pokrajinskega upravnega odbora krila tr_ žiška mestna uprava.
V	Tolminu je bil te dni o3stavtyeji tajnik tamkajšnje krajevne fašistične organizacije Spiridijon Piccinini. Za njegovega naslednika je bil imenovan občinski zdravnik dr. Aleksander Bassi, ki se je šele pred kratkim priselil v Tolmin. V Slaviwi pa je odstopil tajnik Italo Fossa, ti. Na njegovo mesto je bdi imenovan Renat» Ssaftlpoi v
"*JUTRO« lf. 180
vnt ranee
Žrtve železniške nesreče
Dolg sprevod pogrebnih voz vozi žrtve železniške katastrofe pri ViUeneuve-St. Georges
do poslednjega domovanja
Skrivnosti afriških jezer
Otoki smrti in neznani zamorski rodovi
Med skrivnosti afriške celine spadajo ie v našem stoletju njena neraziskana jezera Le poredko se izgubi kako angleško vojno letalo nad ozemlje Great Rift Valley, v katerem leži najslovitejše od teh jezer, Rudoliovo jezero. Vojaški piloti, ki so preleteli to ozemlje, govorijo soglasno o nepopisni brezupnosti, ki jo izžareva to jezero. Njegova površina, ki je pokrita s sodo, 6e blešči enakomerno v stalnem sončnem žaru. Najslabše vplivajo ta jezera ne ponoči, temveč podnevi, ko delajo vtis pravljične pokrajine na mesecu. Na enolični, neizmerni vodni planjavi ležijo daleč narazen raztreseni otoki, ki so videti iz letala kakor zelenice v puščavi. Te zelenice pa •o znane raziskovalcem notranje Afrike
Svoji k svojim !
Za pranje perila uporabljajte vedno le res domače izdelke! To je
PERION
pralni prašek — naš slovenski izdelek.
Kitajski obraz
General Sungčehuan
kot otoki smrti. Na njih vlada še danes neomejeno muha tsetse, razširjevalka najhujše izmed kužnih bolezni, spalne bolezni. Medtem ko uspeva živalsko življenje okrog jezera bohotno in živijo predvsem ptice v milijonih eksemplarjev mirno življenje, so skrivnostni otoki skoraj brez življenja in mnoge afriške legende se pletejo okrog njih. Mnogi beli lovci trdijo, da so ti otoki rabilti kot grobišča slonov. Nanje so se umikali stari sloni, ko so začutili, da se jim bliža konec. Domačini iz teh krajev se niti podnevi ne upajo daleč na črne vodne planjave, na otoke pa bi jih ne 6pravil za noben denar. Pravijo, da živijo tukaj še vedno velike kusčarice, daljše nego 2 metra, ki človeka brez oklevanja napadejo. Tako zvani Osrednji otok na Rudolfovem jezeru se dviga prilično 200 m nad vodno gladino in je pokrit z majhnimi žreli, ki v žarečem soncu še bolj poudarjajo vti6 pokrajine na mesecu. Še nihče se ni drznil na ta otoik.
Južno od tega otoka je manjši otok, ki ga je nekoč bežno obiskal neki raziskovalec. Noben domačin ni hotel z njim in tako je priveslal z zložljivim čolnom sam na ta košček zemlje. Bil je skrajno presenečen, ko je naletel tu na ljudi. Ti ljudje, črnci, ki so se preživljali samo z ribami, sploh niso vedeli, da je razen njih še kaj ljudi na evetu! Nikoli, kar je kdo pomnil, niso prepluli tega jezera. Kakor je praznoverje preprečevalo obrežnim zamorcem, da bi prišli na otok, tako je praznoverje tudi otočanom branilo obiskati breg, ki je sicer silno daleč. Tako je živelo 97 črnih ljudi popolnoma ločenih od sveta.
Včasih se upajo britske kazenske odprave do bregov Rudolfovega jezera, kjer prebivajo zloglasni pripadniki roparskega plemena Morelijeev. Včasih prihajajo tja tu di trgovci s sužnji, da si naberejo >črne slonovinec, sužnjev, ki jih prodajajo potem po notranjosti Afrike. Tamkajšnja tržišča za sužnje niso zaznamovana na nobeni karti. V teh krajih si je tudi proslula angleška trgovka s sužnji Anna Sitt nagrabila ogromno imetje.
Stavka v pariških klavnicah
V pamiških klavnicah je izbruhnila stavka konjskih klavcev. Dve tretjini mesar skih pomočnikov sta zapustili delo.
Sosedje Severnega tečaja
Danska je aarinjo nedeljo na svečan način prevzela v svojo last najsevernejšo, stalno obljudeno naselbino na zemlji. To je kraj Thüle ob zapadni obali Grenlandake. Po tem državnem aktu so šele mnogi Danci zvedeli, da je obstajalo na danski Gren- j j landliji ozemlje, kä je bilo nekakšna laseb» na enklava. ki jo je država žele sedaj prevzela v svojo last.
Naselbino Thüle je oeooval L 1910. kot ti* giovónsko postajo sloviti danski polarni ra»< iskovaieo Knud Raeniussen e svojim tovarišem Petrom Freuchenom. V zamisli eta imela prav za prav arktično postajo. Raamus-sen je od tu organiziral svojih šeet gren^ lantdlskih ekspedicij. Bil je tam pravi samo-vladiar, zgradil je bolnišnico, šoJo in cerkev, v svojih rokah je imel tuli vso upravo tega okrožja, ne da bi se danska država mešala v njegove posle. Kratko pred svojo smrtjo L 1933. mu je država izročila policijsko oblast, ki je prešla potem v roke njegove žene oziroma upravitelja njegove zapuščine, odvetnika Sanda. Ker je pa Ras-nmssenova vdova potrebovala denarja, ee je z gtrenlandsiko vlado končno zmenila talno, da je ta prevzela s tem mesecem upravo thuleškega okrožja. S tem je prešlo kakšnih 800 Eskn'mov, ki tam bivajo, s tneml belokožci vred, namreč trgovinskim upravnikom, župnikom in bolniško sestro pod dansko upravo.
197 političnih jetnikov stavka
Iz Sinile v Indiji poročajo, da je v kazenski naselbini na Andamanskih otokih začelo gladovno stavko 197 jetnikov. Stavkati so začeli, ker so oblasti odklonile vlogo, da bi politične kaznjence izpustili, oziroma da bi bolje ravnali z njimi.
na počitnicah v Italiji. Fotoreporter ju Je posnel, ko sta odhajala v Benetkah na LM0
Zapeljivec s pokopališča
Nagovarjal je mlada dekleta in vdove v žalni obleki •.,
Budlmpeštanski sodnik dr. Geza Török je v zadnjih dneh Izrekel sodbo o prvem poljubu, Id je zbudila v jurističnlh krogih veliko zanimanja
Hči nekega višjega uradnika j* izgubila svojo mater in je prihajala vsak dan v žalni obleki na grob. Nekega dne jo je nagovoril eleganten gospod, ki je nosil isto tako žalno obleko. Mladi mcž je dejal, da
Ta medved pod loki EiKelovega stolpa
ni pravi medved, temveč le preoblečen, živ simbol švicarske dežele, ki ga njegovi rojaki v pestrih narodnih nošah v veselem sprevodu vodijo po parièki svetovni razstavi
Tragedija slovitega artista
Trikratni salto v vrtoglavi višini in dva zlomljena
tilnika
Iz Kalifornije poročajo, da je Alfredo Codona, bivši vodja nekoč svetovno znane skupine drznih zračnih akrobatov, z več 6treli smrtno nevarno ranil svojo ženo, ki se je ločila pred kratkim od njega, nato pa izvršil samomor.
Nezgoda je Codona prisilila, da je zapustil svojo skupino. Zagrenjen se je umaknil v Kalifornijo. Njegov zakon je postajal tako nesrečen, da se je z ženo sporazumel, da se ločita. Ker je bilo treba po ločitvi rešiti še nekatere stvari, je odvetnik ge Codonove povabil bivša zakonca na razgo-
vor v svojo pisarna Codonova Je prišla s svojo materjo. V trenutku, ko je odvetnik zapustil sobo, da bi se ločenca mirno pogovorila, je Codona potegnil samokres in oddal štiri ßtrele na ženo, s petim strelam je ubil samega sebe. Z njegovo smrtjo je tudi njegove slovite skupine trapecistov konec. Točke, ki so jih predvajali Codonovi, so t>ile najdrznejše in najnevarnejše svoje vrste. Med drugim so izvajali trikratni salto od trapeca do trapeca. V zadnjih letih sta drznost te točke plačala dva člana skupine s svojo smrtjo.
Sveta Ivana za ameriški okus
Kako nameravajo v hollywoodskem {Umu poročiti Devico Orleansko z Dumasovim Artagnanom
V	zadnjem času se množijo vesti, da nameravajo v Hollywoodu filmati »devico Orleansko^ Prvotno je bila za to vlogo določena Katarina Hepburnova, sedaj pravijo, da se zanjo poteguje Greta Garbo. Ameriški humoristicni list »The New Yorkere podaja v sliki in besedi majhen vpogled v ta najnovejši filmski fabrikat Imenoval se to naravno »Dekle iz Domremyja« (The giri from Domremy).
V	vasi Domremy živi uboga, toda zelo
To je bilo grmenje, ne petje
mična pastirica, Jeane d'Are (ali Katarina I Hepburnova). Ima sladek glas in prepeva pogastoma 6vojim ovcam pesem v pokojni naravi (slow-fox a tenorsakeotouom in havajsko kitaro).
Nenadno začuje glasove, ki JI vele, naj odide na Francosko in naj se tega na bo-
* Natakne si torej moško obleko -»» pri čemer se lahko v polni meri uveljavijo njene lepe noge — in sede na konja, da bi rešila domovino.
Obrne se na d&uphina, toda SM orlen-ski (George Arliss), ki zoprvuje njeni zapeljivi lepoti, zavaruje tudi princa pred njenimi pogledi in naskoki. Ivana obupuj a Že se ji vidi, da je vse izgubljeno, ko se Ji pojavi v pomoč neki gospod Artagnan-ski (Frederie March).
V veličastnem in pretresljivem prizoru zmagarta 6kupaj v bitki pri Orieansu. Toda senzacionalen napad spravi lepo Ivano v ujetništvo. Mòra na grmado, • katere jo pa v zadnjem trenutku — velika požarna scena — reši gospod d'Artagnan, ki tkoči z visok« skale med sovražnike in jih oberoč pobije do zadnjega moža. Za plačilo dobi dolg poljub.
Rešitelja imenujejo za njegovo Junaštvo za kralja in sedaj se lahko poroči s lepo Ivano, ki postane na ta način kraljica francoska in cesarica indijska Pri kronanskih svečanostih, ki jih zavrtijo s 30.000 kom-parzi v izvirnih kostumih iz pariškega Lou-vra, sodelujejo seveda tudi potomci nekdanjih bojevnikov pri Orieansu.
Lochneška pošast je zopet tn
Kakor vsako leto v lepih počitniških mesecih vedo londonski listi tudi tokrat poročati, da se je proslula pošast v jezeru Lochnessu, ki jo je videlo že na stotine ljudi, a je ni še nihče ujel, zopet pojavila Te dni, poroča »Daily Mail«, se je pokazala nekoliko stotinam ljudi v oddaljenosti komaj kakšnih 200 m. Razločno so videli njeno glavo in dve grbi, pa so jo cenili na kakšnih 20 m. Verjame naj, kdor hoče.
je pred časom izgubil svojo ljubljeno žentf In da je sedaj sam na svetu. Njegova zgodba se je dekleta dojmila. Prvemu srečanju je sledil sestanek v nekem vrtnem reetoranu v Hüvösvölgyju m tudi prvi poljub. Nekaj časa je trajala ta ljubezen, potem pa je mladi mož dekletu izginil izpred očL
Začela ga je iskati in je zvedela, da je mož poročen, da je njegova žena živa in da je oče dveh otrok. Monokel in žalna obleka sta spadala k njegovemu poslu, ki je obstajal v tem, da je na pokopališčih nago» varjal žalujoče vdove in dekleta, se seznanjal z njimi ln jih tolažil na svoj način. V tem primeru je bil dami, kakor je ugotavljala obtožnica, obljubil večno -jubezen ki zakon.
Med razpravo je seveda tajil, da bi bfl dekleta zapeljeval. Dama je vedela, da ;« poročen, a navzlic temu je nadaljevala zveze z njim. Bil je nje prijatelj od prvega dne, ko sta se seznanila na pokopališču, toda zakona ji ni obljubil in o tem ni bilo sploh nikoli nobenega govora.
Sodnik je dekletovo zahtevo po odškodnini v znesku 20.000 pengóv odklonil, češ da se dostojno dekle ne bo dalo poljubo-vati že ob prvem sestanku s kakšnim moškim. Tožiteljica je nadalje vedela, da je mož poročen, razmerja s poročenimi moškimi pa so proti morali. Po takšnem razmerju ne more zahtevati nihče kakšne odškodnine.
Mine proti tankom
Francoska oboroževalna industrija je izdelala novo mino za obrambo proti tankom, ki so ji zavoljo njene nenavadne oblike nataknili ime »krožnik za juho«. To orožje je mogoče uporabljati kot ročno granato ali pa kakor običajne mine,in sicer v tem primeru tako, da se ozemlje, po katerem vozijo napadajoči tanki, posuje s stotinami teh ploskih eksplozivnih teles, ki jih pokrijejo z zemljo in dračjem. Učinek »krožnikov za juho« je baje silen. Najmočnejši oklopi tankov se raztreščijo. Posebno v boju na bližino je to orožje učinkovitejše nego manj gibljivo strelno orožje tankov. Mož lahko udobno nese več teh bomb s seboj.
r> Lepotico prevažajo
Miss Paris 1937 prevažajo % vozičkom po razstavišča pariške razstave, da se ne H n trajala a hojo od paviljona do paviljona
ANEKDOTA
Shaw se pripravlja na potovanje okrog sveta Neki častilec mu reče: »Potovanje okrog sveta ste vendarle že napravili!« — >Nu, to prvo potovanje sem napravil, da bi me videli, drugo pa napravim zato, da bi nekaj videl,« odvrne Shaw.
VSAK DAN ENA
85.000 pevcev iz vseh nemških dežel Je nastopilo te dni pa vsakoletnem pevskem festivala x .Vroolavu gred 150.000 poslušalci
ročno plačil] »Jutro« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
»Oje, v tem mohamedanskem mestu ne «orano pcistatil« ,
Kulturni pregled
Dva Dalmatinca
Mihovila Pavlinoviča uvršča politična zgodovina med najpomembnejše dalmatinske oset<noeti 19. stoletja. Goreči rodoljub in narodni duhovnik, pesnik, ki je še •ustvarjal »iz naroda za narode, neustrašeni bojevnik za hrvatske pravice v dalmatinskem deželnem zboru in pozneje v hrvatskem saboru, Intimni prijatelj škofa Strossmayerja in sobojevnik za njegove ideale, je nedvomno ena izmed onih osebnosti, ki se tudi mrtve nenehoma pojavljajo v zadevi živih rodov in katerih idealni vzor naj bi sleherna nova generacija doživljala po svoje.
Temu vnetemu narodnjaku, ki je bil dolga desetletja na vodilnem mestu dalmatinskega preporoda, je zagrebški literarni zgodovinar prof. Marin Pavlinovič, sam potomec njegovega rodu, posvetil dokaj obsežno knjigo z naslovom: »Miho vil Pavlinovič i narodni preporod u Dalmaciji od 1848 — 1887 u svijetlu nepoznatih izvora« (Zagreb, samozaložba, 208 str. v 8 ). Pokojnemu dr. Franu Bultfu posvečena knjiga je, to lahko takoj poudarimo,obilen donesek k zgodovini dalmatinskega preporoda. Pomen dela Marina Pavlinoviča je v tem, da je: 1) docela znova proučil vse, kar je v zvezi z Mihovilom Pavlinovičem, 2) zbral in uporabil še neobjavljeno in neobdelano arhivalno gradivo, korespondenco in druge dokumente in 3) postavil Mi-hovila Pavlinoviča v ospredje njegove dobe in skušal odstraniti vse, kar je dosih-mal otežkočalo razumevanje njegove vloge, dela in uspehov.
Strokovni kritiki je pridržano, da oceni to delo po pravici in zaslugi ter odkrije njegove stvarne nedostatke. Metodično bi bilo" pripomniti samo to, da bi bilo primerneje, če bi pisec obdelal Mihovila Pavlinoviča monografično, tako da bi novo gradivo. ki ga je trudoma zbral in ki ima zlasti za politično zgodovino Dalmacije veliko vrednost, včlenil v kronološko zgrajeno biografijo in nam tako pokazal še v nazornejši podobi celotno osebnost M. Pavlinoviča, njen razvoj, njeno dobo in njegovo delo. Tako spisana monografija bi imela širši značaj in bi se lažje približala občinstvu.	. .
V sedanji obliki se študija deli v tale poglavja : Splošni pregled književnega dela Mihovila Pavlinoviča. — Posebej o Pav-linovicpvem pesniškem delu. — Posebej o književnem delu Pavlinoviča. — Kulturno in versko-kulturno in kulturno-politicno delo — Publicistično žrnalisticno delo. — Politično delo od 1848. — 1870. - Politi-
čno delo od 1870. — 188Ö. — Politično de-lo od 1880. — 1887. — Sklep. — Biografija. — Viri in literatura.
Spis je plod velike znanstvene akribije in prežet s spoštovanjem do tega agilnega preporoditelja; sestavljen je z očitnim prizadevanjem, da bi vsestransko osvetlil osebnost , M. Pavlinoviča, ter obilno podprt e dokumentacijo. Pogrešamo pa v njem — slaba navada, ki se zopet uvaja celo v resne znanstvene publikacije 1 — kazala in registra, torej dostavkov, ki so drugod pri delih te vrete neizogibni, ker 6e z njimi dviga uporabnost takih knjig.
Vice B. Zaninovič je objavil v beograjskem »Životu in radu< daljšo študijo o Dinku Šimunoviču, ki je izšla v ponatisu (Beograd, 84 strani v 8°). L. 1933. v Zagrebu umrli avtor »Mrkodola« je dobil v piscu te študije vestnega kritika, ki se je e solidnim literarnim znanjem poglobil v njegovo delo in ga dodobra proučil, obenem pa zbral vse biografske in bibliografske podatke ter strnil celotno gradivo v Itudijo, ki je zanimiva za slehernega prijatelja hrvatske literature. Po kratki splošni karakteristiki Šimunovičeve stvar-jalnosti prehaja Zaninovič k biografskem orisu in pregledu njegovega dela. Natoka-rakterizira na str. Ì9—31 Simunovičeve spise po njihovi celotni značilnosti ter idejnih in umetniških kvalitetah. »Citav Šimu-noviče, pravi na str. 23, >je glorifikacija snage i neustrašivoeti, starine i živopisnih nošnja kao u isti mah uronjavanje i tra-ženje kraja koji če da bude najbliži duševnim razpoloženjima njegovim. To je nostalgija čovjeka koji se osječa otrgnut iz korijena zemlje; to je čeznja za mladošču na koju čovjek uvijek gleda s izvjesnom žalbom za ljepotom prošlih dana.« V nadaljnjem poglavju svoje pregledne in dobro zgrajene, dasi tui in tam morda malce preveč gostobesedne študije razčlenja Zaninovič posebej slehern Šimunovičev spis in se v sklepu zopet vrača k splošnim potezam svojega mojstra, zaključujoč razglabljanje z oporoko junaka Simunovičeve povesti »Krčma«, propadlega pravnika Vilo-viča. Ob koncu je zelo podrobna in vestno izdelana bibliografija, ki vsebuje domale-ga vse, kar je bilo kdaj napisano o šimunoviču; kakšno malenkost bi našli še v slovenskih revijah, na pr. beležko o »Al-karu« v Ljublj. Zvonu. Značilni bi seveda bili češki glasovi o nedavnem prevodu »Rodbine Vinčičev« v češčino, toda teh avtor najbrž ni več utegnil pritegniti v svojo bibliografijo.	—o.
Zapiski
SOMRAD NEMŠKE ZNANOSTI
Proslulo kulturno načelo »nove Nemčije«, tolikokrat poudarjana in še bolj praktično izvajana »Gleichschaltung«, ki se je razširila na vse panoge duhovnega življe-iia, je očitno prizadela tudi nemško znanost. Vedno pogosteje se pojavljajo pod pečatom univerzitetne znanosti spisi, ki kmalu pokažejo, koliko koncesij j« delil pisec sedanjemu političnemu režimu v Nemčiji, vse na račun objektivnost'-, osnovnega načela, s katerim sleherna znaaost stoji in pade. Te koncesije se kažejo med drugim v pretiranem, politično zaostrenem in znanstveno nepodprtem rasizmu, v vnašanju političnih gesel tja, kamor ne sodijo, v šovinističnem nacionalizmu, s katerim srečuje pisec tuje pojave, posebej še delo narodov, ki jih je Hitler v evangeliju nove Nemčije »Mein Kampf« zaznamoval z mržnjo. Lahko bi našteli vrsto knjig, ki pričujejo o nazadovanju nemške objektivnosti v vedi, — od Lenartove »Deutsche Physik« do najnovejš;h geografskih izdaj.
Med take značilne poiave nazadovanja nemške znanosti sodi tudi njiga dr. Knie-scheja »Volk und Wirtschaft«, ki jo je izdala kot 10. zvezek svojih znanstvenih edicij univerza v Marburgu. Ta spis, ki naj bi imel značaj učbenika, je poln grobih neresnic o slovanskih narodih, zlasti o Čehoslovakih in liar vrvi od žaljivih napadov na vse, ki stoje pangermanizmu na poti. Med drugim postavlja nemški znanstvenik (?!) tezo, da fina jo Slovani manjši želodec, kar jim omogoča mezdni dumping. Dr. Kniesche razpravlja tudi o manjšinskih vprašanjih v duhu strupenega sovraštva do Slovanov.
Tudi v wilhelmovski Nemčiji so panger-mansko razpoloženi profesorji producirali podobno Uteraturo. Povsod, kjer se je nenasitni pohlep pangermanov srečava! z življenjskimi interesi drugih narodov, zlasti majhnih, ki so se vedno zdeli nadutemu Prusu manjv--dni, je vznikala tendenčna, laznjiva, s sovraštvom spisana nemška literatura publicističnega ali. žurnalističnega značaja. Toda takih knjig niso takrat izdajale univerze ali akademije. Dandanes so svobodna žarišča nemške kulture podrejena tajnikom vladajoče stranke in mladi znanstveniki si morajo — včasi morda proti svoj5 najiskrenejši volji — utirati pot s pamfleti, namesto z znanstvenimi traktati. Kajti kakšna drzna zahteva je v očeh totalitarne diktature »svoboda znanosti in mišljenja«, ki lahko postane kritika vladajočih! Le proč z objektivnostjo, če so v igri »narodni interesi«! In kdaj niso?
Tako se znanstveno življenje v Nemčiji čedalje bolj pogreza v temo »novega srednjega veka«, kakor ga je dogledal Berdja-jev. Že se zbirajo neizogibni nemški profesorji, da utemelie Wotanov kult z isto »Gründlichkeit«, kakor so prej izdelovali filozofske sisteme. M'stika raznih teorij o lu in krvi se druži z astrologijo, ki je tolikanj priljubljena sedanjim vodjem nemške usode, pri katerih je weimarskega Olimpca Goetheja izrinil pisatelj naših pubertetn;h let — Karel May... Kajti to so obzorja, ki danes merijo svobodno iast nwinske kulture!
HRVATSKI MACCHIAVELLI
Pred dvema mesecema so v mestu Pruseu (srednja Bosna) slovesno položili temeljni kamen za muslimanski prosvetni dom, ki se bo imenoval »Dom kulture Hasan Kja-fije«. S tem v zvezi pile M. S. Ekremov v avgustovem zvezku zagrebške »Hrvatske revije« o rojaku, po katerem Je dobfl omenjeni dom ?me. Je to Hasan Kjafi Pruščak, znameniti državnopravpi teoretik ln pisatelj iz Bosne (1544—1616). Njegovo poglavitno delo »Temelji modrosti o ureditvi sveta« primerja M. 5. Ekremov 5 slQveèim
spisom Florentinca N. Maccbiavellija »II Principe«.
Hasan Kjafi Pruščak je potekel iz slovanske rodbine, ki se je prvotno priznavala k bogomilom in katere potomci so prestopili pozneje na islam. V dobi, ko je živel Hasan Kjafi, je bil srbskohrvatski jezik v Turčiji uvaževan rn uporabljan ne |e v diplomaciji, marveč tudi na dvoru. Mnogo Hrvatov in Srbov je delovalo v otomanski službi in nekateri so zavzeli zelo odlična in vplivna mesta. Tudi v kulturnem življenju Turčije, kj ni bilo tako zaostalo, kakor si ga zamišljamo pod vplivom zgodovine turških vpadov, so delovali številni možje južnoslovanske krvi, ki jim niti ni bilo treba zatajiti materinskega jezika.
Hasan Kjafi iz Prusca, mesta, ki se je
službeno imenovalo Ak-Hisar (Belo mesto) in ki je v njegovem času postalo pomembno kulturno in upravno središče srednje Bosne, je dovršil študije v Carigradu. L. 1575 je postal profesor na bogoslovni šeli
v	Pruscu in nekaj let nato sodnik, 1. 1588 pa sodnifc za ves Srem. Udeleži! se je bitke pri Osijeku in Erlau I. 1596, potoval znova v Carigrad in se dokončno vrnil v Prusac, kjer je kot vpliven in bogat mož deloval za "ovzdigo svojega domačega mesta. Umrl je v starosti 70 let 5n bil pokopan v Pruscu, kjer stoji še danes njegov mavzolej.
Kot pisatelj je Hasan Kjafi zaslovel s knjigo »Umi el hikem fi nizàm ul alem«, spisano v arabskem jeziku. V nji dajo, prav kakor Macchiavelli, vladarjem nasvete, kako naj vodijo državo, upoštevajoč tudi doktrine učenih ljudi; razpravlja o opremi vojske, o organizaciji vojnih pohodov itd., -pa tudi o biagru miru med narodi, o sklepanju državnih pogodb, o diplomaciji in drugih podobnih zadevah. To delo je bilo že okrog 1. 1596 prevedeno na turški jezik in pozneje natisnjeno. L. 1861 ga je znova prevel na turški jezik p;sate]j Fev-£ik in izdal v Carigradu. Znan je tudi nemški, francoski in hrvatski prevod- Komentar temu delu je objavil pred leti v arabskem jeziku v Kairu hrvatski Orientalist prof. H. M ehm ed Handžič :z Sarajeva. Poleg tega je Hasan Kjafi spisal še oljrog dvajset kompletnih del, med njimi avtobio-grafijo, ki osvetljuje kulturne in politične razmere v IJosni p^j otomansko vlado v 16. stoletju. Znameniti so bili tudi njegovi pravni spisi, dalje njegova arabska stilistika in obsežna razprava o logiki.
Olbrachtov »Nikola Šuhaj« v francoskem prevodu. Roman češkega pisatelja Ivana Olbrachta »Hajduk Nikola Šuhaj«, ki sta ga v slovenščino prevedla B. Borko in Oton Berkopec (Tiskovna zadruga), je prav kar izšel v francoskem prevodu z naslovom »Nikola Šuhaj, le brigand«.
Francoska publikacija o sodobni češkoslovaški likovni umetnosti je izšla z naslovom »L'art moderne tchécoslovaque, 1905 — 1933«. Knjiga obsega 148 reprodukcij.
Iz francoske politične literature. V knjigi na 356 straneh so izšli vsi govori Leona Bluma od maja 1936 do januarja 1937: »L* Exercice du pouvoir«. — Maurice Bou-
vi	er-A jam je izdal knjigo >La Doctrine corporative«. — Izšel je v francoščini spis britanskega zunanjega ministra Antbonyja Edena »Position de 1' Angleterre devant lee problèmes mondiaux«. — Političnim in socialnim vprašanjem je posvečena knjiga G. CoQuella Vianca »Libertés corporative» et uni té nationale«. — Politične in socialne ideje Saint Just« razglablja P. Deroeles v knjigi »Saint Just«. —■ Z veliko gospodarsko krizo s* bavi B. Nogaro v knjigi >La erise éeonomilue dans le monde et en Fran te. Symptemes, cause« et remédes«. — Iz-fiel je zbornik: Revision des Valeurs. Essai de synthése sur certains problémes fonda-mentaux de l'economie oontemporaine et leurg réaction ' poliHques*.
Študija o D. H. Lawrencu. Belgijski vee-učiliščai profesor Paul de Reni! ja izdal s
Parin »onoermfljo o «usa največji* angleških pisateljev zadnjih desetletij: »L'Osa vre de D. H. Lawrence«. (Librairie philo-«)phlqus J. Vrin). De Renilova monografija se od dosedanjih razločuje v tem, da se manj kakor druge bavi s Lawrencavim življenjem in posveča vbo pozornost njegovim posameznim spisom, ki jih pisec razčlenja s široko literarno učenostjo in prodornostjo Kritika uvršča de Renilovo monografijo o Lawrencu med najtoljše franco ske študije iz sodobne angleške literature. — D. H. Lawrence je znan tudi slovenskim čitateljem s prevodi romana »Sinovi in ljubimci« in novele »Žena je odjezdila.«
Antologijo italijanske lirike t izbora Corrada Govonija je pravkar izdala Hoe-plijeva založba v Milanu z naslovom »Splendore della Poesia Italiana«.
V dneh festivalov. VSalzburgu Je letoš-
nji lestfval dosegel glasbeni višek i isved-
bo Mozartov» »Čarobne piMalke« pod To-scaninijevo taktirka Med solisti sta bili tudi dve češki pevki; Jarmila Novotnà in Hilda Konečni. — Državne slavnostne igre v Heildelbergu «o bile otvorjeno pred nekaj dnevi in trajajo do 22. t m. Repertoar obsega Kleistovega »Amphdtriona«, Sha-kerspearjevega »Romea in Julijo«, Goethe-jevega »Götza von Berlichingen« in Paula Ernesta »Pantalon in njegovi sinovie
Maeterlinckora »Monna Vanna« Je bila prirejena za film. Avtor je prejel okrog milijon frankov odškodnine, torej neprimerno več, kakor bo mu doslej vrgle vse uprizoritve njegovih odrskih del.
Noto odo grške pesnice Sapphe Je odkril v Egiptu Evarist Breccia. Je to 18 vr-I stic doslej neznane Sapphine pesmi, ki je bila napisana na črepinje starega vrča.
Davek za šentpetrsko župnijo
in komentarji šentpe trških župljaftov
LJubljana, 4. avgusta
Davčna uprava Je pred dnevi začela dostavljati davčnim zavezancem na področju šentpetrske župnije v Ljubljani poštne položnice, označene s šifro C. K. in z vsoto, ki se giblje v posameznih primerih od 10 do 25% doklade na direktni davek.
Kadar pride davčna terjatev v hišo, državljan že po stari tradiciji nikdar ne dela veselega, zadovoljnega obraza. Toda toliko slabe volje, toliko zdražte, peovanja, pa tudi kletev, kolikor se jih te dni čuje po šentpetrski župniji, najbrž še nikoli ni spremljalo prijaznih dopisov davčnega urada. Župnik in njegova cerkvena ključarja so najbrž že takrat, ko so zasnovali davščino za cerkev, računali s tem razburjenjem, toda prav gotovo so upali, da se bodo nad to davščino jezili samo liberalci, maloverni mlačneži, ki pravijo, da lahko v Boga veruješ in ga moliš tudi brez luksuznih palač in pa brezverci, ki si itak i>o boljševiškem vzgledu žele, da od nobene hiše božje ne bi ostal kamen na kamnu.
Marsikak nejevernež se je na tihem v resnici bal, da mu bodo njegovi boguvda-nejši sosedje korenček strgati pred nosom, češ, zdajle 6nu> te pa ujeli, da nam boš pomagal skrbeti za božjo streho nad glavo, čeprav sam s svojo pregrešno dušo nikoli ne iščeš zavetja pod njo. Toda zgodilo se je ravno narobe. Kar ie dobrih, poštenih katoličanov v šentpetrski župniji, o vseh lahko zapišemo, da se jim splošnoobvezna davščina v cerkvene namene iskreno za-malo zdi. Prvič zaradi tega, ker jo hoče župnik vsiliti tudi tistim, ki cerkve nikoli ne rabijo, drugič pa zavoljo tega, ker hočejo z državno oblastjo terjati denarce tudi od njih samih, ki 60 vendar vsak dan pripravljeni, da zanjo darujejo po svojih močeh. Tako 6mo doživeli, da je davščina g. župnika Košmerlja vzbudila največ odpora prav v taboru katoliških ljudi.
Načini, kako šentpetrski župijani izražajo svoje proteste proti novemu davku, so mnogovrstni, kakor so pač različni ljudje. Mnogo jih je, ki v razburjenju pišejo ogorčena pisma župniku in ključarjem in grozijo z repiesalijami. Drugi, ki se jim toži dajati 30 Din za kolek na pismeno pritožbo, hodijo osebno"na davčno upravo in se spuščajo z uradniki v jalove debate, v krivem upanju, da so opravili, kar je treba, že s tem, če ßo prišli pred uradni šal-ter kazat svojo slabo voljo. Kar je mirnejših in razumnejših, pa rajši napišejo pritožbo, žrtvujejo tistih 30 Din in mirno čakajo rešitve. K§kor pripovedujejo, je bilo doslej že več sto taksnih pritožb vloženih pri davčni upravi. Završalo je po župniji, kakor da bi bil kdo pobezal v sršenovo gnezdo in župnik ima ob nedeljah polne roke dela, da s prižnice pojasnjuje vso reč.
Mnogo razburjenja je med župijani povzročil tudi način, kako župnik utemeliui? svojo odločitev. V svojem oklicu, objavljenem v »Slovencuc, navaja, da bo po tem razkošnem popravilu lahko cerkev brez popravljanja služila svojemu namenu celih sto let. takšen račun 6e župljanom zdi pač pošteno lahkomiseln, saj danes noben šent-
petrski župljan 6am zase ne more misliti za sto let naprej. Zlasti kar je gospodarjev, ki so si gradili svoje skromne domove v letih velike stanovanjske krize po vojni, so mnogi iz dneva v dan v skrbeh, da bodo izgubili streho nad glavo, ker zaradi zmerom višjih davkov ne morejo kriti denarnih obveznosti, za cerkev pa naj skrbijo, da bo lepa in gosposka še sto let potem, ko bodo sami èli s svojo mizerijo že zdavnaj v nebesa. Pa tudi kar se poudarka tiče, da bo obnova cerkve dala številnim nezaposlenim kruha, je reč precej iz trte zvita, zakaj danes eo zaposleni samo zato, da jim sto let v šentpetrskem župnišču ne bo več treba dela iskati.
Načrt župnika Košmerlja Je na vsak način prerazkošen. Neki tesarski mojster je izjavil, da je sedanje strešno ogrodje še najmanj za kakih 20 let garantirano dobro. Ljudje, ki se razumejo na gradbeno delo, so izračunali, da bi se dalo že z vsotico 150.000 Din popraviti vse, kar je v resnici popravila potret<no. Ob takšnem proračunu bi se pač nihče ne razburjal, stroški bi se izlahka krili s prostovoljnimi prispevki. O tem, da bi plačeval dolgove, ki so jih delali slabi gospodarji v preteklosti in o tem, da je cerkvi treba luksuzne arhitektonske preureditve, pa noče nihče nič slišati. Kaj pa je treba novih klopi, ko so še stare hrastove v odličnem stanju? Kaj pa je treba marmornega ometa, ko pa morajo biti davkoplačevalci na svojih domovih zadovoljni z navadnim ometom? Kaj je treba bakrene strehe, če morajo davkoplačevalci doma izhajati s strešno opeko in jim pogostokrat manjka dinarjev še za najnujnejša popravila?
Pravilno bi bilo, da bi se uvedle prostovoljne zbirke med vsemi župijani, med tistimi, ki hodijo, in med tistimi, ki ne hodijo v cerkev. Znano je, da hodi v cerkev največ takih, ki ne plačujejo nobenega direktnega davka in bodo na ta način prišli do gosposko urejene hiše božje čisto zastonj. A med tistimi, ki ne hodijo v cerkev, je vendarle tudi nek odstotek takih, da bi prav radi odrinili kolikor že morejo, da ti 6e na ta način odkupili za tisto, kolikor zamudijo molitev in maš. Tako bi se dala zadeva v resnici rešiti na vsestransko zadovoljiv način in namesto davščine, ki vzbuja kletev, bi župijani dajali darove, ki bi bili pred Bogom in ljudmi, cerkvi in darovalcem v korist.
A če ima velikopotezni gospod župnik načrte, ki presegajo najnujnejše potrebe in ki se ne dajo kriti s takšno prostovoljno zbirko, bo treba pač vzeti nekaj malega s cerkvenega kupa. Na najlepši način pa bi g. župnik lahko rešil vso mučno zadevo tako, da bi javno povabil vse prizadete na skupen pogovor. Posebej še opozarjamo posestnike novih hiš, ki so po zakonu oproščeni vseh doklad, da jim tudi davščine za šentpetrsko cerkev nihče ne more nalagati. Dejstvo, da je davčna uprava predpisala cerkveno doklado tudi nekaterim izmed njih, je torej brez zakonite osnove, kar bodo potrdila tudi pristojna oblastva.
Noč strahu in groze v Bregani
Neznaten potok je povzročil paniko in razdejanje
Bregana, 4, avgusta.
V noči na ponedeljek so preživeli Bre-gančani mnogo strahu, kajti ob dveh ponoči je nastala povoden j, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje. Potok Breganica, ki je v normalnem stanju širok večkrat tudi samo en meter, je postal naenkrat ogromna reka, ki je svoj tok razširila skozi več vasi. Najbrž se je kje v bližini utrgal oblak. Voda je tako hitro naraščala, da ljudje nise utegnili pravočasno uiti iz hiš. Tem nevarnejše je bilo, ker je nesreča prišla pozno ponoči, ko so mnogi že trdno spali, tudj še tedaj, ko jim je voda segala že do postelje. Naenkrat je nastalo grozno vpitje in zapomaganje. Vpitju se je pridružila še gasilska tromba, ki je oznanjala nevarnost. Moški so pohiteli v hleve, da rešijo živino in jo odpeljejo na višja mesta, kamor voda ni segla, a ženske so pazile na pohištvo, ter postavljale stvari drugo vrh druge, da ne bo vse uničeno. Mnogi pa so v naglici pustili vse v sobah ter napol nagi in prestrašeni bežali na podstrešja, da rešijo vsaj sebe in otroke. Nekateri pa so živino spravili v lastna stanovanja, ako je bila hiša na višjem kakor hlevi.
Zelo so bili poškodovani mlini ob Bre-ganici. Ne samo moka in žito, tudi naprave, kakor splavnice, kolesa, mostovi in drugo, je uničeno. Ob mlinu gosp. Josipa Kalina je tudi njegova žaga iz katere je voda odnesla mnogo kublkov desk in okroglega lesa. Vsa betonska ograja okoli mlina in žage, kakor tudi ob vodi in most preko potoka, vse je razrušeno, kakor da je bilo iz lepenke. Sam mlin pa je bil skoraj do stropa napolnjen z vodo, ki je vso notranjo napravo poškodovala. Takšne in slične nezgode so bile skoraj pri vsakem mlinu in hiši ob Breganici. Nekoliko manjših lesenih drvarnic, šup in svinjakov je pa voda sploh odnesla. Nešteto perutnine je plavalo po vodi. Razen tega so popolnoma uničena polja, koder je tekla voda. Pekrita so z blatom in peskom, katerega je voda nanesla v ogromni količini. Most na banevinski cesti na meji dravske in savske banovine je popolnoma razrušen, tako da ja promet na tej cesti nemogoč.
Sreča Je, da je voda začela proti Jutru padati in se je v teku ponedeljka odtekla. Toda škoda je ostala in je velikanska. Doslej je še Bismc wwfU x enfiti ugotoviti,
Mati in hčerkica
zadeti od strele
Ptuj, 4. avgusta
Včeraj je bila okoli pol 12. ure v okolici Ptuja nevihta. Spet je treskalo. Ali dočim se je nebo nad Ptujem kmalu spet zjasnilo, je nevihta v Dolu pri Sv. Urbanu spet pustila občutne posledice;
V bližini posestva Marije Malekove v Dolu S!» bdi v gozdu posestnica, njena 51etna hčerka Anica in še dva delavca; Jože Petrovič in Jože Kocmut, oba iz istega kraja. Podirali so drevj'e. Ko pa, so slišalo, da grmi in ker ee je ravno bližal čas kosila, bo se podali skupno proti domu. Gespodinja je zakurila v kuhinji v peč, da bi medtem napravila kosilo; zraven je bila njena hčerka. Oba delavca sta bila medtem v 6obi- Naenkrat se je zabliskalo in treščilo v dimnik. Posestnica in hčerka sta padli v nezavest in naenkrat je bila vsa hiša v plamenih. Petrovič in Koemut, ki sta k sreči ostala nepoškodovana, sta še lahko priskočila ne zavestni posestnici na pomoč in sta njo in obroka hitro odnesla na prosto, iz območja plamenov. Hiša, ki stoji na hribčku, je naglo pogorela clo tal. Škoda je preoej velika.
Posestnieo in otroka so naložili na voz ter ju zapeljali v ptujsko bolniišnioo, kjer 60 ugotovilj hude opekline na teleeu. Vendar zdravniki upajo, da jima bodo rešili življenje.	, . .
Nadalje je nastal požar na podstrešju hiše Franca Megle v Gereči,i vasi, občina Slovenja vas. Pogorela je hnša in tudi gospodarsko poslopje e eenom, poljskimi pridelke in orodjem. Škode je okoli 25.000 Din. Tudi najemnica Jožefa Zupaničeva. ki je stanovala v hiši je po požaru oškodovana Za 5.000 Din. Gasilci iz Gerečje vasi, iz Hajdine in Seda so skupino v teku ene ure zadušili požar, da se vsaj ni prenesel na druga poßlopja.
Na Murskem polju
Ljutomer. 4. avgusta.
Kakor smo poročali, je nevihta v noči od nedelje na ponedeljek povzročila, da so prišli tud; veliki deli Murskega polja ped vodo. Mura je sicer tudi narastla ter je n. pr. pri Pristavi pod Ljutomerom poplavila banovinsko cesto. Še bolj pa so na rasli razni potoki, tako Ščavnica z Globe-tko, Kostanjevico in drugimi dotoki. Voda je najprej zaPLa velik del ščavniške dolile, pot "'S. j>a spodnji del Murskega pa*
1 ja. Tu je začela zelo naraščati šele v ponedeljek popoldne ter do večera zapkri-la travnike in njive, odkoder ao ljudje v naglici še spravljali snopov j e ovsa ta kjer
je napravila precej škode na krompirju, ki bo začel gniti. Zalila je tudi mnogokje ceste, tako banov'nske kakor občinske in na večih krajih so morali pastirji gnati zvečer živino po vodi domov, ker jih je bila zajela poplava od vseh strani. Še v torek zjutraj so morali potniki, k', so šil na ljutomersko jK>6tajafiäöe, t bližini tega bresti
E o vodi. Med nevihto je udarila »trda več-rat, tako na Cvenu dvakrat v isti strelovod In tudi v transformator, ki ga je pokvarila. V bližin' postaje Bučečovcev je prihrumelo z Murščaka toliko vode, da je na dolžini kakih 20 m podkopala železniški nasip, ki ga je bilo treba popraviti. Radi tega je imel jutranji vlak iz Gornje Radgone dve uri, zamude. Če bi deževje ne ponehalo, potem bi bilo na Murskem polju tako kakor 1. 1925 in škoda, ki je io zdaj občutna, nepopravljiva.
Deset krivopiiseSnikov v Celju obsojenih
Celje, 4. avgusta.
Tipičen primer, kako se je krivoprisež-ništvo v zadnj'h letih razpaslo ponekod na deželi, je nudil proces, ki se je pričel v toek zjutraj in končal danes opoldne na okrožnem sodišču v Celju. Senatu je predsedoval s. o. s. Ročnik. votanta sta bila s. o. s. Suhadobrk in dr. Kraut, obtožbo je zastoji drž. tožilec dr. Ru^ Obtožence so zagovarjali odvetniki dr. Jmo Hrašovec, dr. -Dobovišek, dr. Rakun in dr. Stanonik, zasebne udeležence pa so zastopali odvetniki dr. Sket in dr. Godnič iz Šmarja pri Jelšah in J. Stante iz Celja. Razpravi je prisostvovalo mnogo poslušalcev, po večini kmečk;h ljudi iz šmarskega sreza.
Obtoženi so bili: 42-letni delavec Ignac Goručan iz Platinovca, njegova 30-letna žena Alojzija Goručanova, 33-letni posestnik Jože Mastnak I (Lorbek) iz Rakovca, njegova 31-letna žena Amalija Mastnako-va, 51-letni posestnik Anton Kovač iz Bo-dreža, 34-letni posestnik Miha Cerovšek it Bodreža, 58-letnJ preužitkar Anton Tkavc s Trate, 44-letni najemnik Anton Povalej iz Bodreža, njegova 45-!etna žena Julijana Povalejeva in 30-letni posestnik Jože Mastnak II iz Bodreža, vsi iz občine Št. Vid pri Grebelnem.
Pri razpravi so obtoženci v glavnem izpovedali v smislu obtožnice. Razprava je trajala v torek od 8. do 13.30 !n od 15.30 do 20.30. Sodba je bila razglašena danes ob 12.30. Obsojeni so zaradi zločina po § 144/1 in deloma tudi po § 34:
Ignac Goručan na 1,0 mesecev strogega zapora, Alojzija Goručanova na 11 mesecev strogega zapora. Jože Mastnak I (Lorbek) na 1 leto in 4 mesece strogega zapora in 2000 din denarne kazni, Amalija Ma-stnakova na 4 mesece strogega zapora in 1000 din donarne kazni, Anton Kovač na 2 leti in 6 mesecev robije in 3000 din denarne kazn', Miha Cerovšek na 1 leto in 2 meseca strogega zapora in 3000 din denarne kazni, Anton Tkavc na 11 mesecev strogega zapora, Anton Povalej na 1 leto strogega zapora, Julijana Povalejeva na 5 mesecev strogega zapora in J^DŽe Mastnak II na 3 mesece strogega zapora in 1000 din denarne kazni. Amalija Mastnakova in Ju-lijana Povalejeva sta obsojeni pogojno za dobo 5 let. Anton Kovač je tudi obsojen na izgubo častnih pravic za dobo 4 let, vsi ostali pa za dobo 3 let. Zasebni udeleženci so b;li zavrnjeni na pot civilne pravde.
Razčiščenje te zločinske krivoprisežniSko afere je v glavnem delo sre&kega sodnika g. Polca v Šmarju pri Jelšah Upamo, da bodo izrečene kazni dovolj jasen svarilen vzgled vsemu prebivalstvu.
Kapusov belin na Tirolskem
Kakor poročajo iz Inomoeta, je Tirolska naravnost preplavljena s kapusovimi beKni, ki jih niti najstarejši ljudje v deželi ne pomnijo v tako obilnem številu kakor letoe. Deželna obLaM je izdala ukrepe za zatìra-nje škodljivca, ki preti uničiti jesensko letino.
H A~Dl o
Četrtek, 5. avgusta.
LJubljana 12.00: Obisk v daljnih krajih (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15:. Koncertni plesi (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestil^ — 19.30: Nacionalna ura: Ministrstvo za aziono vzgojo naroda. — 19.50: 10 minut zabave, — 20: Za kratek čas (plošče). — 20.10: Slovenščina za Slovenee (dr. R. Ko-larič). — 20.30: Pevski koncert gdčne Tee Laboš, članice narodnega gledališča v Zagrebu, vmes i|ra radijski orkester. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz, vmesne vložke poje g. M. Premelč.
Petek, 6. avgusta
Ljubljana 12: Naša pesem, naša glasba (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, borza. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Problemi vnovčevanja naše poljedelske proizvodnje (dr. Jožo Tomaševič).
—	19.50: Cigani igrajo (plošče). — 20.10: Ženska u^a: Žena in sport III. pred. (gdč. Iva Pregljeva).. — 20,30: Radio orkester.
—	21.15: Orgelski koncert (prof. F. Sušnik)
—	22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd 19.20: Plošče. — 17.50: Violinske skladbe. — 18.20: Orkestralna glasba.
—	20: Iz Zagreba. — 22.20: Lahka godba s plošč. — Zagreb 20: Pevski in klavirski koncert. — 2l: Violinske skladbe. — 21.30 Šlagerji. — 22.20: Lahka godba in ples. — Praga 19.20: Pesmi. — 19.45: Operni odlom ki. — 20.25: Zvočna igra. — 22.25: Komorni koncert. — Varšava 19.20: Plošče. — 20: Orkestralen in pevski koneert. — 21: Poljski plesi. — 22: Petje in plošče. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 14: Mariano Stabile poje (plošče). — 15-15: Orkester mandolin. — 16.30: Plošče po željah. — 19.20; Prenos operete »Veličanstvo pleše valček z. — 21.40: Skladbe za čelo. — 22.30 Plesni orkester. — 23: Nočni koncert. — Berlin 19.20: Zabaven program. _ 20: O berlina operi- v— 21: Zvočne slike — 22.30: No;ni koncert. — München 19: Vojaške koračnice. — 20: Plošče. — 21.10: Klavirski koncert. — 22.30: Prenos iz Berlina. — Stuttgart 19: Nemške pesmi 'irr alesi. — 19.40: Koncert orkestra in solistov.
—	21.30: Plesna muzika. — 24: Mešan glas bsiü iss&mBks
»JUTRO« Si. 180
8
Cetrtefc 5. Vin. 1937.
Rafael Sabatini:
28
MORSKI KRAGULJ
Ali ni v boju pri Sam Juamu de Ulloa pomagal gusarju Hawkinsu? Kar zasuli so ga s takimi vprašanji. Kesail se je, da si je bil naložil trud in sprejel h rok bratov svetega Dominika novo vero. S tem Je bil samo zapravil čas in ušel klerikal n emu ognju, da se zdaj kot žrtev maščevalnega boga španske pravice zazibl'je na posvetni vrvi.
Konec koncev pa ni prišlo do tega. Galeje na Sredozemskem morju so ob tistem času nujno potrebovale veslačev, im ta okolnost je rešila siru Oli-verju, Jasper ju Leighu in še nekaterim drugim življenje. Seveda sinemo dvomiti, ali je bil med njimi le edem, ki se je razveselil tega izida. S kratko verigo za gležnje prikovanega k sotrpinom, so gmali Oliverja v mnogoglavi čredi drugih nesrečnikov skozi vso Portugalsko im Španijo tja v južni Cadix. Tisto jutro, ko so zapustili vilažno ječo v Lizboni, je vitez posJedmjič videl Jasperja Leigha.
V Cadixu je prebil sir OKver mesec dni na širnem obzidanem dvorišču, kraju nesnage, bolezni in trpljenja, ki je presegalo vse človeške pojme. Na-
to ga je neki daertmik z drugimi sotrpini vred odbral za galejo, ki naj bi spremila špansko infantiko v Napoi&
Gaie ja je bila ladja na petdeset vesel, in vsako veslo je potrebovalo sedem sužnjev. Prikovani so sedem na nekakšnih stopnicah, ki so, primemo nagibu vesla, vodile s srednje palube v spodnji dei
Mesto sira Oliverja je bilo tik ob sprednjem pre-hodiu, in tam je nag, kakor je bil prišel na svet, sedel Sest dolgih mesecev brez najmanjšega presledka. Klop ni bila od enega konca do drugega nič daljša kakor šest čevljev, med tem ko je bila razdalja do nasledje klopi komaj štiri čevlje. Stisnjen v ta tesni prostor s šestorico tovarišev, je vitez bedel in spal in živel svoje strašno življenje. Njegovo krepko telo se je kmalu privadilo tega živega umiranja galejskiih sužnjev; pojöklenelo je. Ali prva dolga pot v Napolj je ostala najstrašnejša izkušnja njegovega življenja. V presledkih po šest, dia, po osem dioQigüh ur je brez oddiha vlekel za veslo. Z emo nogo na spodnji latvi, z drugo upnto v sprednjo klop, je upogiba! hrbet ter se z vso močjo metal naprej in takoj nato spet kvišku, tik mimo ramen stokajočega in potečega se sužnja, ki je sedel pred njim. Tako je šlo neprestano, dokler ga ni jela loviti amedlevica in mu ni kri zalila oči, čeljust padla na prsi in skeleča bolečina prevzela vsega telesa. Nato je začutil rezki, besni ugriz častmikovega biča, ki mu je potegnil krvavo progo čez goli hrbet ter mu iznova poživil moči.
Tako je Bo dan za dnem. 2Mtej ga ja Sgaio
usmiljeno južno ao&ooe in mu pokrivalo kožo s mehurji, zdaj ga je stivai nočni hlad, zdaj ga je muči počitek, M ni prinašal olajšanja. Nesnaga
mu je pokrivala telo, lasje in brada so bili spo4-ščetni od znoja, prsi so mu ctuàile smrad! jive imparine tovarišev, nemehoma ga je trpinčil gomazeči mrčes, ki se je plodil v gnijoči ovčji koži na njegovem sedežu. Skopa jed je sestajala iz prepečenca ter ogabne mešanice riža in taja. Za pijačo je dobival samo mlačno, postano vodo. Le kadar je trajala tlaka delj kakor po navaft, so mornarji polagali sužnjem v usta z vinom namočeni kruh, da bi jim dali novih moči.
Gniloba diesen in druge bolezni so razsajale med veslači, ne glede ma gnojne rane, Id jih je povzročalo drgnjenje na klopeh. Kdior se je vdal bolečinam ali se celò predrzni! omedleti, s tistim so mornarji hitro opravili Obolelega so vrgli v morje, omedlelega pa potegnili v srednji prehod, kjer so ga bičali, dokler se ni spet zavedel
število umrlih je doseglo v prvih tednih potovanja skoraj četrtino skupnega števila, a v ladijskem trupu je bilo dovolj živega blaga, da so sproti mašili vrzeli Le najmočnejši so preživeli te vice. K tem se je prišteval tudi sir Oliver, in k tem se je prišteval tudi njegov sosed, jeklen, brezzi trasten mlad Maver, ki je s čudovitim mirnoduš-jem in potrpljenjem prenašal svojo usodo. Mnogo dni nista izpregovorila drug z drugim besede. Čeprav sta bila zdaj tovariša v nesreči, ju je vendar
vem Aritela simafiufika. Ko se je pa nefcaga____
postami Jud neeovestem zgrudil iu so ga potegnil s sedeža ter ga jedi bičati, kakor je büo
se je oko sira Oliverja po naključju ustevflo na preflatu fe tafamtkinega apreansbva, ki je z zadnje palube v svojem škrlatnem plašču s trdim, neusmiljenim očesom opazoval mučni prizor. Ta pogled je sima Oliverja tolikanj razsrdil, da je glasno preklel kristjane in tistega škrlatnega cerkvenega velikaša.
»Gotovo je bil pekel ustvarjen nalašč za krfat-jteme, ko hočejo že iz zemlje napraviti pekel}« > po špansko zaklical mlademu Mavru.
Na srečo so škripanje vesel, žvesnket verig ki udarci, ki so padali po nesrečnem Judu, pregia*® te besedle. Toda Arabec ga je razumet, in temne oči so se mu zaiskrfie.
»Sedemkrat zakurjena ognjena peč jih teka, o brat«, je s trdnim zaupanjem odVrnffl mladeoič. »A kako, mar t& nisi kristjan?« Govoril je v »lingtri f rancie severnoafriške obale, ki je podobna francoskemu, z araibskimi besedami pomešanemu narečju. Sir Oliver je bolj s slutnjo zapopadel amfeei njegovih besed!; odgovoril nnu je spet po špansko: »S tem trenutkom zavržem svojo vero ! Vere, ki se v njenem imenu dogajajo takšne stvari, ne priznam! Le poglej si ta škrlatni sad pekla! Glej), kako ošafhno vtika nos v steklenko za dišave; iz^ parine meše revščine bi mu tabegn&e oskruniti' posvečene nosnice. In vendar smo tudi ml strori božje, ustvarjene po božji podobi.
MALI OGLASI
Siuibo dobi
Seseda 1 Dtn. davek S Dia. la Šifro all dajanje naslova S Dia. NajmiuijSl ineaek 17 Dia.
Pisarniško moč
veščo slovenske, nemške in hrvatske korespondence ter drugih pisarniških del, — iSčem za industrijsko podjetje. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo mesta dosedanje zaposlitve ter sahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod »Isvežbena«.
1930&11
Šivilje
ki so že delal« v krznarski stroki, sprejme — L. Rot, Mestni trg.
19631-1
Stenotipistinjo
perfektno .za nemško in hrvatsko korespondenco, išče industrijsko podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slavonija*.
104664
Viničarja
i najmanje štirimi delovnimi močmi, sprejmem za izredno dobr« viničarijo, kjer se lahko red'jo do štiri gja-ve goveje živine pod dobrimi pogoji. Kdor se za to oglasi pri gospe Kozi Rosenberg v Ljutomeru.
19617-1
Izurjeno prodajalko
x nastopom do 10. t. m., išče Paučič Josip, parna pekama in trgovina z deželnimi pridelki v Novem mestu. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja.
19501-1
Frizerka
ki je samostojnega dela popolnoma zmožna, dobi stalno nameščen je Vstop takoj ali tudi pozneje. Dopise na ogl. odd. Jutra pod značko ».Dobra moč in stalna služba*»
10SO&4
Frizerko
dobro v vodni in železni on-dulaciji, sprejmem. Prednost one za moško postrežbo. Hartman, Pr e valje.
19506-1
Iščem služkinjo
pošteno, zdravo, mlajšo, ki zna kuhati in ki ima rada otroke (poleg strežajke). — Pogoj v=aj enoletno spričevalo. Služba jp v Atenah (Grčija) pri iružini tajnika jugoslovenske^a poslaništva — Vožnja tja in vrnitev po enem letu se povrne. — Radi dogovora se je zgla-R'ti v nedeljo 8. VET. 1967 med 9. in 12. uro v Radovljici št. (Vile Darinka}, Voznina iz Ljubljane se povrne.
1SÖ51-1
Kapelnika
dobro izurjenega v godbi na pihala in štrajh, iščem. Pismene ponudbe na Rihard Ojcinger, SI »v. Bistrica.
19557-1
1 šteparico
sprejme Kapitleir Jernej, — Ostrožno - Celje .
S950S-4
Več mizarskih
pomočnikov
samostojnih, sprejmeta brata PAN"GOS, pohištvo, Trata 15, p. Št. Vid nad Ljubljano.	19650-1
Strojnika
zmožnega vseh popravil na žagi kakor tudi brušenja žag, sprejmem za Lanz lo-komobilo s kondenzacijo in dvema cilindroma. Nastop takoj. Gospodje in začetniki naj »e ne ponudijo, ampak s'amo tisti, ki kaj znajo in kaj hočejo tudi delati. Ponudbe z zahtevo plače in podrobnostmi na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto za dobrega delavca*.	19504-1
Trgovski pomočnik
vojaščine prost star 36 let zelo vešč, bi zelo rad tako, nastopfl službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St. 3460*.
1955S-3
Potniki
Beseda 1 Dio. davék 8 Dtn. za Šifro aH dajanj« aaaiova 5 Din. NalmanjSl tae«ek 17 Din.
Zastopnika
dobro vpeljanega v živilski stroki, za Ljubljano in Širšo okolico, išče vodeča tovarna. Prednost imajo oni z lastnim avtomobilom Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen potnik 888*.
1940^5
Naslove tnalih oglasov pošiljamo
samo onim,
ki pošljejo znamke za S din.
Mlinarskega
pomočnika
sprejmem takoj. Na pismene ponudbe se ne odgovarja. Predstaviti se osebno v valjčnem mlinu v Radečah pri Zid. mostu.
19503-tt
Pleskarskega
pomočnika
samostojnega, za fina pohištvena dela (speoijalnega lasirarja in ličarja), sprejmem v stalno službo pod ugodnimi po?oji takoj — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	19585-1
Potniku
kateri obiskuje bivšo Kranjsko bi izročil par predmetov v prodajo. »Eksport -Import«, Ljubljana, Gospo-svetska 801.	1G512-5
Trgovec
ki obiskuje trgovce po vsem Prekmurju, z galanterijo sprejme še dobra zastopstva Ponudbe pod šifro »Prek-murje* na ogl odd. Juti».
19502-5
Vsaka Desette SC pat. da rek S Dia, s» Šifro %B 4a lan j» naslova 8 Din; najmanjši «mcnek 12 Din.
Kuharica
dobra, samostojna, z večletno prakso, želi premeniti mesto najraje v Ljubljano. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »Takoj*.
10460-3
Vajenci (he)
Beseda 1 Din davek S Din za Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši cn«*ek 17 Din.
Dekle z dežele
d-obro vzgojeno, t ljudsko šolo in z dobrimi spričevali, ,16 let staro, želi nastopiti kot učenka v prometni trgovini -z mešanim blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena učenka«.
10927-44
G. Th. Rothman:
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
71
V tem se začne temniti. Luna visi na nebu kakor velik srp. Strah naju je, saj veva, da se ob vzhodu meseca prebudi naša smrtna sovražnica — sova. In res, jo j, glej jo, tamle sedi na veji! Jaz zavpijem od groze, voznik, ki takoj ugane, kaj je, pa udari z bičem, da se daleč razlega.
Seseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi uteaek 17 Din.
Tečaj za
popravne izpite
»e vrši v gimnaziji na Poljanski cesti. Informacije pri Šolskem slugi g. Bombata.	19500-4
Strojepisni pouk
Večerni tečaj za .začetnike in izvežbance. Vpisovanje dnevno od 6. do pol 8. ure zvečer. Učna ura 2 Din. — Christofov učni zavod, Domobranska cesta 16.
10547-4
Beseda 1 Din, davek S Din, «a Šifro ali dajanje naslova S Din. NajmanjSi zneaek 17 Din.
Pletilni stroj
Dubied H0/8O po nizki ceni naprodaj. Vzamem tudi hranilne knjižice dobrih zavodov. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19406-29
Avto, moto
Beseda 1 Din. davek 8 Din, m Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Buick
8 cilinderski, 6-sedežni, limuzina, malo vožen, kot nov, poceni naprodaj. Pripraven za avto tak si. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Buick 8«.
1933440
Kupim
Beseda 1 Din, davek 8 Din. «a šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Rabljene gume
dimenzije 7410 X 140. kupimo. Desa, Celovžka 38.
19936-7
— M O DAhA=L^
DDPPAVI pPHLIAmCEME 3ATI itì H G Ah' LÄSISCE TAKOJ USTAVI IZPADAtìJE LA' LASJE PD5ASTF3P TUDI HAPLEtoTDr
mestu;-	-•>	>
STAKLENICA PO POVZETJU DIM 40.-POŠTNIMA DIM 7,-MODFRMA l/OZMETIKA- SPLIT
Tricikelj
dobro ohranjen kupimo takoj. Ponudb« na podružnico Jutra v Celju pod »Trgovina«.	19316-7
'2
ragocenosti
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuj« p« aa j višji eanab
Cerne - juveiir
LJubljana, Wolfova allea 1.
12-88
tmsm
Beseda 1 Din, davhk S Din ta Šifro sil dajanje naslova Dia. Najmanjši cneaek 17 Din.
Hranilne vloge
neb denarnih zavodov terjatve in vrednostne papiri«
» n o v i i m
oajkolantneie po najvišji ceni
tako) r «otovini
A. Planinšek
Ljubljana, Bethovnova nI. 14. Telefon iJ-10
59-16
Bančno kom. zavod
in
menjalnica
MARIBOR, Aleksandrova ul. 40.
vnovčuje hranilne tnjižice vseh bank m hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni.
Prodam
Beseda 1 Dia. dare* 8 Din, za šifro tU dajanje naslova S Din. Najmanjši snesek 17 Din.
Ocetne kadi
v prvovrstnem stanju, Se v obratu, naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji radi opustitve obrata. Vprašanja na Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 6 pod >4501«.
H0471-6
Beseda 1 Dia, davek 8 Dia, ta Šifro «a dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi snftsek 17 Din.
Ilirske ovčarje
čistokrvne,, 8 tednov star« proda Ivo PeSnik. učitelj, Radeče pri Zid. mostu.
Hranilne vloge
Mestne hranilnice ljubljanske, dobr opise Zveze slovenskih zadrug in vlogo Vzajemne posojilnice po ugodni ceni proda Ag. bančnih in kreditnih poslov
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ul. 114/1. Telefon 36-10.
19546-16 Hranilne vloge
Prve hrvatske štediondce. Kmetske posojilnice ljubljanske, Ljudske posojilnice ljubljanske, Jugobanke i.n Srbske banke, kupi takoj in izplača po visoki ceni takoj v gotovini Ag. bančnih poslov
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ul. 14. Telefon 35-10.
19641-Ü6
Simpatična gospa
mlajša, prosi dobrosrčnega gospoda denarnega posojila proti vrnitvi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vdana«.	16031-0j6
Beseda i Din lavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 3 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Lepe in velike poslovne prostore
pripravne za banko al: večje trgovsko podjetje, oddam za daljšo dobo ugodno v najem v Ljubljani. Pojasnila daje g. Uši«kar Ivan javni notar v Ljubljani. — Kralja Petra trg h. št. 8.
1954(5-17
Stanovanje
Lokali
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lokal
pripraven za mlekarno ali kako drugo obrt, oddam na Vrhovčevi ulici št. 1, vhod na Taboru, takoj aH pozneje. Pojasnila daje A. Sarabon. trgovina Zaloška cesta 1 19148-19
Beseda 1 Din. davek S Din. za Šifro al) dajanje naslova 5 Din. Najmanjä toeaek 17 Din.
Večje število parcel
kompleksov posestev, gozdov, trgovskih 'n stano ranjskh hiS te* ril (ma naprodaj gradben, strokov u Izobražen posredovalce Kunaver Ludvik. Gesla 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščeenl graditelj Id sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago
68-20
Hišo
elektriko ji vodovodom, sadni vrt. zelo poceni prodam na Gorenjskem. Posebno pripravna za obrtnike in upokojence. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16734-20
Prodam hišo
novo zidano. Vpraša se v gostilni Zoher Maribor, Tržaška cesta S.
10508-30
Izredna prilika
za nakun!
Dobro znana restavracija pri kolodvoru Bistrica nad Mariborom, brezkonkurenč-na, sebe za tujce, po lastniku doslej 38 let vodena najboljšim uspehom je radi visoke starosti naprodaj. — Krasna brenprašna lega, izletniški kraj, letovišče, pot na Pohorje, dravsko kopališče, bližina tovarne. Poslopja v najboljšem stanju, cca SJ4 oralov dobro obdelanega, arondi-ranega neobremenjenega posestva. Obsežen inventar, ugodni plačilni pogoji. — Obrat se lahko takoj prevzame. Ponudbe na podružnico »Jutra* Maribor pod »Priložnost«.
19355-30
Kupim hišico
eno ali dvostanovanjsko — plačam v gotovini, prevzamem tudi hipoteko. Takojšnje ponudbe z obširnim opisom hiše in navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Posredovalec izključen«.	19629-20
INSERIRAJ V „JUTRU"!
odda
Beseda 1 Din. darek 8 Dtn za šifro ali lajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnetek 17 Din.
4-sobno- stanovanje
komfortno, oddam za avgust. Ogled od 10. do 12. Poizve se v pekami Vidmar, Rimska cesta.
19481SI
Lepo štirisobno
stanovanje
z vsem komfortom v 3. nadstropju na Erjavčevi oestl žt. 21, oddam za avgust termin ali za kasneje. Pojasnila daje A. Sarabon, Zaloška cesta 1.	19147-21
Trisobno stanovanje
s kopalnico in plinom oddam. Domobranska 37.
10617-01
Trisobno stanovanje
Z vsem komfortom, v vili tik bežigrajske šale oddam .takoj ali septembra. Poizve -se Vodovodna cesta 26.
10510-21
2-sobno stanovanje
oddam takoj. Ogled od pol 14. do pol 16. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19646-21
Trisobno stanovanje
oddam za takoj. — Sv. Jakoba trg 8/H.
16633-31
Samsko stanovanje
oddam 1. novembra. Res-Ijeva cesta 6 pri hišniku.
19633-81
'Komfortno
stanovanje
Okusna tn lahko prebavljiva
NESTLE MOKA
je zelo primerna hrana za deco za časa poletne vročine
Sobo odda
Opremljene sobe
poseben vhod, — solnčne zračne, z 1 ali 3 postelja-l, event. z vso oskrbo, blizu tramvaja, poceni oddam. Sp. Šiška, Cernetova 31.	U9Ö2S-33
Lepo sobo
odd»m eni aH dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19619-33
Boljši gospod
iiče za dobo li—2 mesecev
lepo opremljeno sobo strogo fepariranim vhodom plača dobro. Ponudbe pod »Trgovec« na ogl. odd Jutra.	Uft>J7-23a
nitve
Lepo sobo
separirano, oddam lß. avgusta. Poizve se: Cesta 29. oktobra St. 30, pritličje, desno, med 12. in 14. uro.
19606-33
Opremljeno sobo
lepo, i posebnim vhodom, oddam ;16. avgusta na Smar-tinsfci cesti 10.
19614-03
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16407-23
Sobo
opremljeno, « poseb. vhodom, v centra mesta, oddam Naslov v rseh poslovalnicah Jutra.
18606-28
Veliko solnčno sobo
lepo, opremljeno, parket, »oseben vhod, takoj oddam. TyrSeva 37/L, desno.
19511-93
Lepo sobo
oddam 2 gospodičnam nasproti trg. akademije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	H06i3O-23
Sobe išče
Gospa
državna upokojenka, želi
trisobno, • kabinetom in	0Mm,ljelK,6ti ,itì 1 'et0
zaprto verando, pripravno | tDako .7 «^P™, za zdravnika, oddam 1. no- ^	n". °«L
vembra. Resljeva c. « nri P°d »Osamljena«,
Vsaka bes. da 3 Din; davek 8 Din, dajanje naslova 6 Din; najmanjši znesek 20 Din.
Mlada gospodična
inteligentna, dobrosrčna, iz boljše premožnejše familije, bre-z prilike za poznanstva, želi spoznati visoko naobra-ž enega dobro situinanega gospoda v staroste 80—50 let, resnega, plemenitega značaja. Dopise pod strogo diskrecijo na ogl. odd. Jutra pod »V dvoje je lepše«.
10449-35
Poznanstva želi
mlada, inteligentna, zdra va in premožna gospodična z visoko naobra ženim gospodom 30-40 let, resne narave plemenitega značaja v dobrem finančnem položaju. Le oni, ki cen: poštenje in zvestobo, naj piže na ogl. odd. Jutra pod značko »Srečno naključje«. Stroga diskretnost.
1944B-2S
Lepoto hočete
doseči
eato potrebujete knjigo »Tajne kozmetik?« od kozmetičarke Slave Gril Zagreb, Lopašičeva 11 parter. Naročite aj tudi lonček nočne kreme, ka tera Vam ohrani lic« v mladostni svežostl. Knjl ga stane 40 din. lonček nočne kreme 20 din.
ÌÓ0S7
hišniku.
pm 16533^21
Dijaške sobe
.tf-m-ja i Dil i» .«k t Diu. ta šifro ali dajanje aaaiova 3 Din. NajmanjSi cneaak 17 Din.
Dva dijaka
nižješolca iz boljše rodbine, sprejmem na dobro hrano ter zračno in solnčno stanovanje v centru mesta. Cena zmerna. Pomoč pri učeniu ter strogo nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	101512^26
Med mestom In deželo
posreduje »J n trovo mali oglasnik
10015-33a
Kupuj domače blago !
PRODA S E t
" PARNA ŽAGA
(žaga, strojnica, stanovanjska hiša, dve novi sušilnici za deske — skupaj 8.000 m2) tik kolodvora na Boh. Beli z dvema polnojarmenikoma v premeru 45 in 65 cm — Lokomobila 85 HP tvrdke Wolf — Pet cirkulark — Razsvetljava električna, pri obratovanju lastna, sicer KDE — Lasten vodovod.
2i ŽELEZNA BLAGAJNA
(140x60x60 cm).
" ŽELEZNA BLAGAJNA
za knjige (120x100x60 cm) s pultom. Poizve se pri lastnici Josipini Vidičevi, sedaj v Radovljici St. 83.
5987
Cauche
— fotelje— in vse drugo priznano solidno delo dobavi
SEVER — Marijin trg 2.
KSILOUTNI TLAK
za kuhinje, kopalnice, lokale, tovarne itd., je edino primeren, sodoben in cenen. — Izvršuje ga
„Material" S.
Učinkovite
reklamne ideje
»SVETLA«, Ljubljana, Wolfova 8/1
Jugoslovana I S C E velika tkalnica bombažnega pisanega blaga — za nastop september-oktober. Vpoštevalo se bo le samostojne moči, izurjen« v desinaturi bombažnega blaga, pred. vsem v blagu za srajce in obleke, mora pa razpolagati tudi z izkustvi v desinaturi hlačevlne. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Desinater«.
Knjigovodjo,
samo prvovrstno moč popolnoma sigurnega bilanci« sta. perfeletnega koresponaenta r državnem in
5kem jeziku, hitrega stenografa, išče z« takoj tehnično podjetje v Zagrebu. Reflektira se samo n«. poiteoa, značajno. okretno ic rutinirano moč. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo curriculum vitae, »liko ia prepisi spričeval ter dosedanjega udejstvovanja poslati na Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg J, pod »165€.
Mladega inženirja
ali tehnika,
p« nad JO let starega, strojne ali motorne Kroka,
i5čemo za »agrebško tehnično pisarno znane inozemske strojne tovarne. Potrebno perfektno obvladanje srbskohrvatskega in nemškega jezika. Zaželjcno j« znanje stojepisja in stenografije. Reflektira se »mo na pošteno, značajno, okretno moč, ki si želi napredovanja. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo curriculum vitae, sliko, prepisi spričeval ter dosedanjega udejstvovanja poslati na Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičcv trg 5, pod »165«.
Strojepisno moč,
spretno mlaišo, perfektno v državnem in nemškem jeziku, zmožno neoporočnega prevajanja, iščemo za tehnično pisarno v Zagrebu. Posebno važnost »e polaga na gladko tekočo stenografijo. Prednost imajo osebe, ki so se že udeistvovale v tehničnih podjetjih. Reflektira se samo na poštene m delavoljne moči. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo curriculum vitae. sliko, prepisi spričeval in dosedanjega udejstvovanja poslati na Propaganda d. d., Zagreb, Je-lačičev trg. 5, pod »165«.
I
PRVOVRSTNI
FOTOAPARATI
na mesečno odplačilo
Zahtevajte brezplačne prospekte št 20
JUGOAGENCIJA
Zagreb, Dica 43/L
Naročniki , Ju tra4 so zavarovani za lo.ooo Din«
I
Urejuje Davorin RavIJea, « fodaja n BanzorcO fJatrai Adolf RIbnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarfa Fma Jeran, — Za t"«*»riM del je odgovoren Aloja
SM *