Ali so otroški vrtci koristni ljudski šoli ali ne? (Konec) Naravnost tiransko bi bilo zahtevati od takih malih otrok, da bi sedeli mirno kot vojaki 3 ure v klopi. Srečna tista vrtnarica, ki ima telovadnico, da v zimskem ali sploh deževnem času odvede otroke, da se tam naskačejo in naigrajo prosto ali v krogu. Me se seveda ne štejemo med tiste in čakati moramo pomladi, da pridemo kot metulji na dan. Potem ni čudo, če otroci ne vztrpijo v klopi, in da jih pusti vrtnarica prosto gibati se in zaradi tega je tudi naravno, da ti otroci, ko pridejo v Ijudsko šolo, ne morejo raziimeti besede — mir! Zato se učitelji večkrat pritožujejo. Ta pogrešek imajo otroci, ki pridejo iz vrtca v Ijudsko šolo, a poleg tega slabega imajo pa mnogo dobrih lastnosti. Nekateri trdijo, da se z učenjem pesmic in deklamacij otrok muči in pri tem slabi njegov spomin. Da bi to učenje slabo vplivalo na poznejša leta, odločno zavračam. Ko sem bila pri sv. Jakobu vrtnarica — tega je že mnogo let — je bila v vrtcu neka deklica že tretje leto in ves ta čas je ona igrala »glavno vlogo" pri vseh otroških pnreditvah. Ta deklica je pozneje nadaljevala svoje študije na neki strokovni šoli v Trstu in zaradi svoje pridnosti je bila poslana na Dunaj. kjer je nauke tudi izvrstno dokončala. Naj imenujem še neko učiteljico — sedaj službujočo na Štajerskem, ki je vedno odlično izvršila svoje izpite, čeprav je tudi ta v vrlcu pri sv. Jakobu igrala te »glavne vloge". In mnogo slučajev bi lahko navedla. ki sodijo med mlajšo generacijo in so tudi ti ^delali komedije" v otroškem vrtcu, a so v nadaljnih šolah vedno izvrševali dobro svoje izpite. Tem se pač ni poznalo, da jih je otroški vrtec pokvaril. Kakor lahko otrok sprejme v spomin te predstave. tako jih lahko tudi pozabi brez najmanjše škode. Saj vidim sama, če otrok ostane 14 dni do 3 tedne doma, da je že vse pozabil, kar se je takrat učil. Tedaj tudi to .slabo" — kakor nekateri imenujejo — ni opravičeno. Otroka spoznamo prav kmalu, bo li duševno razvit ali ne, in sicer že izza prve njegove mladosti. Sicer se nekaterikrat tudi varamo, ali nasplošno je res tako. Tedaj, komur je um razvit, ostane tak tudi v poznejših letih in če zahaja v otroški vrtec, se ni bati, da bi se tam pokvaril. Olroški vrtec se da primerjati mostu, po katerem pride otrnk \z ozkega domačega kroga v javno življenje ljudske šole. Otrošld vrtec pripravlja otroke za Ijudsko šolo s tem, da jih privadi redu, pazljivosti in natančnosti. Da bi jih starši v toliko pripravili, bi zaman pričakoval, ker jim manjkajo pogoji za to. Prosim vas, katera matigospodinja more s svojim otrokom po več ur na dan govoriti, igrati in dr.? Preprosta rnati tega ne more in ne zna, tista pa, ki bi morda lahko, ima pa sredstva, da jih izroči tujim vzgojiteljicam. To sicer ni nič hudega, a po mojem mnenju je boljše za otroke, če je v družbi, je bolj iznajdljiv in živahnejši Otrok v družbi se nikdar ne dolgočasi; tako tudi v otroškem vrtcu. kjer ima vednoinvedno posla, zato mu tudi pozneje šola ne dela nikakih težkoč. Skupne telovadne igre, ki jih spremlja navadno petje, združujejo telesne in duševne vaje. Otroci v teh igrah posnemajo kmeta, kr.vača; predstavljajo prizore \z živalskega življenja, kakor: zajčke, golobčke. Otroci se telesno vadijo ter gibljejo roke, noge, trup, a obenem tudi glasovne organe pri petjui Vsebina posameznih iger podaje otrokom mnogo tvarine za nazorni nauk. Pri vseh teh opravilih ima vrtnarica dovolj prilike opazovati te malčke in spoznati njih navade in razvade. Učitelju ljudskih šol je pa kaj takega nemogoče. Otrok je v Ijudski šoli že večji in razumljivo, bolj prebrisan, da zna kolikortoliko prikrivati te svoje slabosti, ker jih spo^na za slabe. V vrlcu pa jih otrok naredi in izreče brez najmanjšega ozira. Sicer se pa dogodi, da se dobijo tudi tako mali otroci v porednosti že preveč raz viti. Naj navedem samo ta slučaj. Pred 2 letoma sem imela v vrtcu deklico, ki je bila precej dolgih prstov in v tem neverjetno za svoja leta prebrisana. Neki dan je imela pri njej sedeča deklica mal naprstnik, ki je deklici dolgih prstov jako ugajal in najbrž si ga je želela imeti. Zbralo se je več otrok okolo deklice z naprstnikom in ta ga je kazala vsem, da je krožil iz roke v roko. Hipoma naprstnika ni bilo več. Last- nica njegova je jokala, vse smo preiskali, žepe, pod klopjo, povsod, a naprstnika nisrno našli nikjer. Nazadnje sem bila go- tova, da je padel kam dalcč pod klop in da ga postrežnica pri pcmetanju že dobi. No, s tem je bilo za sedaj končano. A ven- dar je moje oko vedno ležalo na deklici dolgih prstov z mislijo, kje se prikaže oni tako na čuden način izginoli naprstnik. Ka- kor po navadi smo se učili in peli, a pri tem opazim, da ima ona deklica, do katere sem imela sum, eno lice nekoliko debelejše od drugega. Grem k njej, potipljem lice, in noter je ležal naprstnik že nad celo uro. Da je bila zato kaznovana, se razume. Po- vedala sem ludi njeni materi, kaj se je zgo- dilo, in ji priporočila, naj pazi nanjo, ker ima to grdo razvado, kar sem že parkrat opazila. Začudila se je žena in zatrjevala, da se njena hčerka ne dotakne nobenih reči, ki se jih ne sme. Ta mati sama ni poznala lastnega otroka, ker se gotovo ni dosti bavila z njim. Kakor je pri tem otroku vrtnarica opazila in izkušala zatreti to sla- bost, lako je še v mnogih drugih slučajih. Tedaj dokazov je mnogo, da je otroški vr- tec koristen otrokom, njih staršem in tudi učiteljem, ki pa naj potrpijo z njimi, če so nemirni, saj je to znak zdravja in bistrega razuma! Antonija G.