Političen list za slovenski narod. 99 y«ltl prejemu velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 irld., za cn mesec 1 rid. 10 kr. V adBiniitraelJI prejenan veljd: Za celo leto gld za pol leta 6 fld., za četrt leta I fll., la en meiet 1 fld. V Ljubljani na dom pošiijan veija 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Ilar»5nin* prejema tpramištvo (adminiairadja) in t>kacedicija, bomeniške ulice št. 2, II., 30 Jfainanlla (inseratll le »prejemajo In velji trirtopna petit-vrrta: 8 kr., že ie tiska enkrat; 1? kr ie ae tiska dvakrat; 15 kr., oe se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno ziuiaii* Bokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma ae ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniškili ulicah h. st. 2, I., 17. Iihaja vsak dan, izvzemal nedelje in praznike, ob uri popoludne. ^tev. SOO. 7 Lmbljani, v torek 9. se})tembra 1890. Letnili XVIII, Nov udarec iia slovensko šolstvo. Bliža se zopet pr.četek novega šolskega leta iu šola zopet vzbuja večjo našo pozornost. Za Slovence bo letošnji šolski začetek žalosten ; edino nižjo gimnazijo, ki so jo imeli Gorenjci, izpihnili bodo dne 15. sept. luč živlieuja. Nevolja proti tej ministerski naredbi ni med Slovenci nikdar potihnila, a dosegla je svoj vrhunec zadnji čas, ko smo čitali, da je glasoviti Gautschev ukaz glede na srednje šole večinoma razveljavljen, da se na Češkem, v St,eyru, Ro-veredu itd. zopet uvajajo opuščeni razredi, le gimnazija v Kranju ni milosti našla pri zeleni mizi. Nekako odškodnino je Slovencem hotel dati minister z novo nižjo gimnazijo v Ljubljani, a ta pridobitev je le na papirji, zakaj dve gimnaziji v Ljubljani ne bodeti šteli mnogo več učencev, kakor doslej sama višja gimnazija. Tudi na Kočevskem so se šolske razmere čudno zasuknile; ne vidimo sicer z% kulise, a toliko lahko rečemo, da ne na korist ondotnim Slovencem. Obilo posla čaka slovenskih poslancev oa Dunaju glede na naše šolstvo; mnogo truda nas bo še stalo, predno dospemo do slovenske šole, vzlasti ker se našim naporom tako zlobno ustavljajo naši nasprotniki. Do sedaj so kričali, da nimamo književnega jezika, da nam ne dostaje šolskih knjig; ko smo se z najpotrebnejšim v tem oziru oskrbeli, trešči med nas kakor bomba, neosnovano sumničenje nemško, da so naše šole premalo lojalne, da se v njih premalo goji domača avstrijska zgodovina in premalo vzbuja patrijotizem. Graška »Tagesposf je namreč objavila razglas predsednika okrajnih šolskih svetov v Mariboru, Slov. Bistrici in St. Lenartu, namest. svetnika barona Hei na, ki ga je baje razposlal šolskim vodstvom. Famozni razglas sIdve: »Opažalo se je, da so muogi v C. in kr. vojaške šole vsprejeti dečki, ki so se šolali na ljudskih šolah z nenemškim učnim jezikom, kazali silno nevednost o najvažnejših do- godkih avstrijsko - ogerske monarhije in presvetle vladarske rodbine. Ukazuje se torej šolskim oblastvom, da se z vso gorečnostjo poprimejo svoje dolžnosti: šolsko mladino vzgojevati v patrijotičnem duhu, in da z vso strogostjo in natančnostjo gledajo na to, da se v polni meri na njih šolah ozira na učni načrt, ki določuje zgodovinski pouk o avstrijskem cesarstvu in njega presvetli dinastiji." Pred vsem konštatujemo, da se nam tak razglas v naših razmerah zdi skoro nemogoč. Mi poznamo šolske knjige na ljudskih šolah in skoro vsak njihov list nas prepričuje, s koliko natančnostjo in vnemo se goji uprav v slovenski ljudski šoli avstrijski patrijotizem in ljubezen do presvetle vladarske hiše. Kje je kaka šolska slovesnost, kje kak sklep šole, kje učiteljska konferencija, da bi se uprav to pogrešalo? Vsikdar svojemu cesarju zvestim Slovencem kaj tacega očitati, to je zlobnost, ki si mora vrstnice iskati; proti takemu neosnovauemu, zlobnemu sumničenju Slovenci odločno protestujemo iu si prepovemo, da bi nas židovski nemški liberalci, ki so že mnogokrat iu nedavno zopet tako očitno svoj avstrijski patrijotizem (!) kazali pri znani pevski slavnosti na Dunaju, da bi nas učili taki, kaj je patrijotizem in kako naj se ueguje v ljudski šoli. Slovenski učitelji, to smelo rečemo, ker poznamo narod svoj in svoje učitetje, ki so izšli iz njega, storili so v tem oziru radi in z veseljem več, kakor je bilo storiti njih dolžnost. Zato pričakujemo, da bo tudi slovensko učiteljstvo slovesno protestovalo proti takemu podlemu očitanju. Ker pa razglas ne govori imenoma o slovenskih šolah, marveč le o »nenemških", zato bo najbrže razglašen tudi drugod ter je po svoji vsebini naperjen proti Cehom in proti Slovencem, zoper katere se vzlasti v zadnjem času vzdigujejo mogočni in nevarni valovi zemljelačnega germanskega morja. Ta razglas je tendencijozen. Mogoče je, da se na tej ali oni šoli premalo goji ta ali drugi nauk, morda tudi zgodovinski nauk, toda to se ne godi le po nenemških šolah, to se godi tudi po nemških, zakaj to ni odvisno od učnega jezika, to je odvisno od učitelja. Ker se pa v razglasu izigravajo le otroci, I ki BO obiskovali »nemške" šole, vidimo na prvi mah, I da je razglas tendencijozen, naperjen vzlasti proti ^ Cehom iu Slovencem ; po takem zlobnem potu hočejo naši nasprotniki nam zabraniti izpolnitev naše pre-iskrene želje po domačem šolstvu. — Slo-I venci se od nikogar ue damo učiti patrijotizma; I naši očetje so brez govoričenja na bojiščih krvaveli j za svojega vladarja, naša lojalnost ui od včeraj, I stara je sto- in stoletja, naša lojalnost ne sloni na I načelu koristolovja, kakor pri mnopih druzih, lojalnost Slovencev ima svoje nerazrušene korenine v vernosti našega ljudstva, in kakor so bili naši očetje gledč na lojalnost vsikdar nedotakljivi, tako smo tudi Slovenci sedaj. Isti duh, ki vodi slovenske sinove na bojišči, vlada tudi po slovenskih šolah, v istem duhu se z vnemo in vstrajnostjo odgaja slovenska mladina po vseh, torej tudi po ljudskih šolah. — Dokler tuji, vzlasti nemški-židovski vpliv ne bo v našem ljudstvu omajal vere, dotlej, nemška go-i spoda, ne skrbite za lojalnost; ako pa se to zgodi, tedaj nismo temu mi krivi — vi sami glejte, va«a bo odgovornost! Nemške naselbine na Ruskem. I. Ruska cesarica Katarina II. je začela 1. 1764. naseljevati po neizmernih prostorih svoje države tuje, posebno nemške koloniste, ker je hotela na ta način povzdigniti vrednost zemljišča ter pospešiti napredek v poljedeljstvu. Za tedanje čase je bilo to sredstvo za napredek države morda koristno, ali nasledki so se pokazali za ruski narod škodljivi, kajti Nemec je nenasiten, pa si želi svoje naselbine razširiti na škodo ruskega naroda. Nemcu je na-puhnjeuost prirojena, pa misli, da mora Slovanom, ki so po navadi blagodušni, vselej in povsodi za- LISTEK. Zadnja dneva Marije Stuarc. (Spisal baron Kervyn de Lettenhove; poslovenil J. Benkovič.) Pomračilo se je in megle, ki so se vzdigovale nad ledinami, pomočenimi po reki Nen, zatemnile so obzorje ter naznanjale škotski kraljici, da se je poslovil zopet jeden dan, kateremu ne bo nobeden več sledil. Kraljica se je podala v svojo sobo in, zavita v dolg plašč, sedla k vznožju svoje postelje; vtopila se je v globoko premišljevanje iu opravila svoje navadne molitve. Ko je odprla svojo priljubljeno molitveno knjigo »Služba Marijina", ki je bila tiskana v Parizu in okrašena z mnogimi lesorezi Jakoba Kerver-ja, za- Opomba prelagateljeva. Od 8. do 13. april* 1888 je zboroval v Parizu „mednarodni zbor katoličanov", h kateremu se je sešlo mnogo učenjakov vseh delov sveta. Obravnavali so najrazličnejše predmete v obrambo katoliške vere. V preteklem letu sta izšli v Parizu dve obširni knjigi „Congre3 scientiflqne International des catholique8. Pariš, 1S89", ki obsezate vse one uJene govore. (Vsebina I. dela: 1. jako obširen in zanimiv uvod, 2. razprave verske, 3. modroslovne. — II. dela: razprave: 1. pravoalovne, 2. zgodovinske, 3. naravoslovne in 4. anthropologične.) Tu podajam iz drugega dela (str. 268 do 276) poročilo o alavni škotski kraljici, nesrečni Mariji Stuart, o kateri je razširjeno toliko nesramnih zgodovinskih lažij. zrla je — nekega dne meseca februarija — (na sliki) drvarja, dvigajočega sekiro, da bi zamahnil in podrl deblo drevesa, ki je bilo ponos in kras celemu gozdu. Sledeče jutro je spominalo na nekega mučenca, in dalje je sledil izrek iz Jobove knjige: »Človek vsklije kakor cvetica, pohodijo ga, in zgine kakor senca." Zvesti zdravnik Bourgoing je imel mnogo skrbi radi svoje dobre gospe. Dolgoletno stanovanje v mrzlih in mokrotnih jetniških prostorih je omajalo njeno zdravje, in od dne do duč se jo hujšalo nje stanje. Šel je zato v sosedne vrtove, da bi nabral zelišč, s katerimi bi ji polajšal trpljenje. Toda, kaj naj bi značile besede jetničarja v Fotheringhay-u, Amyas-a Powlet-a, »uaj se k temu podviza?" Služabniki škotske kraljice so bili zopet v drugih Učeni baron Kervyn de Lettenhove, ud belgijskega parlamenta in bivši ministtr, pa je v tem zboru na podlagi novih originalnih listin jasno dokazal, da je bila Marija Stuart bolj m u-čenica katoliške vere, kakor žrtev častihlepnoati angleške kraljice, zloglasne Elizabet;. Imenovani pisatelj se mnogo bavi z godovino Marije Stuart, vzlasti o njenem preganjanji in jetništvu se hoče natančno poučiti. Ravno v preteklem letu je potekla z njegovega peresa učena in temeljita razprava: „Marie Stuart. L' oeuvre puritaine. Le Proces. Le Supplico. (1686—1587) par le Baron Kervyn de Lettenhove. Pariš. 1889. 2 vol. in 8. stiskah. Dne 6. februarija je prišel iz Londona Robert Beale, izumitelj najhujših načrtov puritanska stranke, in je imel seboj spremljevalca oblečenega v črn žamet; njegovo poslanstvo je bilo zavito v skrivnostno temo. Drugega dne so zvedeli, da je došel grof Kent in ž njim grof Shrewsbury, ki je kot veliki maršal angleški predsedoval slovesnim sodnim sklepom in slednjič, da je šerif grofija Northampton tudi že tukaj. Strahu preplašeno se je zbiralo kraljičino spremstvo trumoma v dvorani, katero je zapustila njih gospa, da bi ostali med seboj pokramljali. Ob štirih popoldne so se začuli siloviti udarci po vratih. Grofa Kent in Shrew8bury sta vstopila, spremljana od Beale-a in Powlet-a, in hotela govoriti s kraljico. Ko pa je jedna izmed služkinj odgovorila, da želi gospa nekaj časa biti osamljena, in da jih ne more vsprejeti, razven ako je nujna sila, potrdila sta ji in dostavila: »Da, nujno je in usodepolno!" Grof Kent, ki je imel tohko let nadzorstvo čez škotsko kraljico, korakal je naprej in, vtisnivši vi-težkemu grbu Talbotov prvi madež, odkril se je ia jo tako-le nagovoril: »Gospa, zel6 bi želel, da bi Vam kdo drugi mesto mene donesel tako slabo poročilo, kakoršno je to, katero moram jaz v imenu angleške kraljice naznaniti. Toda kot njen zvesti služabnik, kakoršen sem, ne morem drugače, nego povedovati. Spočetka sprejeti kot kolonisti si počasi prilastijo Nemci kaj radi v dotičnem kraja gospodstvo in najboljši dokaz za to so nam take naselbine v Rusiji, kjer so se v zadnjih 25. letih tako pomnožile, da vzbujajo že pozornost in velik nemir mej politiki. Po „Rusk. Vjest." se je naštelo v 12 ruskih gubernijah in še posebej v saratovskej, sa-marskej, besarabskej, kersonskej, tavriškej in jeka-terinoslavskej 1. 1864.: tujih naselbin 559, ter v njih 225.694 moških, ki so nasehli 2,104.032 de-(=3 vrste = 2400 □") zemljišča. Ali kako strašno 80 narasle te številke v poslednji četrti tega stoletja. Pred dvema letoma so imeli v vlasti naseljenci T 7 ruskih gubernijah že 3,792.104 desetin t. j. skoraj za 75®/j več in to vse za 23 let! a v posestvu tujih podložnikov, z večino Nemcev, bilo je 636.100 desetin. Od vkupnega števila 4,438.204 desetin odpada 2,606.714 na štiri južne gubernije, a 557.325 desetin ua tri gubernije jugozapadnega okraja. O gubernijah v kraljestvu Poljskem in se-vernozapadnem kraju, kakor tudi o predkavškem in zakavkaškem nočemo niti govoriti. Nemški koloni-jalni naval sega do tam, a v kraljevini poljski, katero je tujcem odprl I. 1864. tamošnji namestnik iz političnih vzrokov je 10% vsega zemljišča naseljenih s tujci t. j. večjidel z Nemci. So sicer še čisto ruska okrožja, kje je bilo le malo nemških naseljencev, ali od tega časa se je razširila kolonizacija nemška kakor povodenj na zapadu in jugu Rusije, kjer kupujejo Nemci na vrat na nos najlepša zemljišča v onih gubernijah, koder je do zdaj živel samo krepki ruski narod. Tako so že v tem jugo-zapadnem kraju pred dvema letoma posedovali tuji kolonisti pol milijona desetin, a zdaj jih imajo že 800.000. Iz vsega tega se vidi celi zistem in modra operacija nemškega naseljevanja na Ruskem. Pravi faktum je zdaj ta, da prehajajo Nemcem v roke najboljša in najplodnejša zemljišča, ki so bogata žitnica ruskega naroda, in sicer prehajajo v takej množini, da je vprašanje o nemškem posestvu postalo najvažneje vprašanje v gospodarskem in političnem življenju jugozapada in juga Rusije. Da moremo to vprašanje bolje razsoditi, čnjmo neke izjave, ki se odzivljejo v raznih ruskih časopisih iz onih krajev, kjer nevarnost najbolj preti. Iz Rovna v volinskej guberniji javljajo časopisu „.Južnij Kraj", da posedujejo Nemci v jugozapad-uem kraju okoli 800.000 desetin zemlje in sicer ' samo v volinskej guberniji čez 600.000 desetin; ' nemških naseljencev v tej guberniji je okoli 200.000 duš, a v celem tem kraju je čez 300.000 duš, od katerih je vsaj četrtina, okoli 80.000 duš, tujih podložnikov, ki nimajo nobene moralne niti pravne odgovornosti, ako v slučaju vojske pristopijo na stran sovražnikovo. Ponašanje teh mirnih osvojačev je čisto neprijazno nasproti ruskemu narodu, oni znajo vse ruske postave prezreti, ali nasproti temu širiti v Rusiji svoj .Vaterland". Glavna sila nemška je zbrana v posameznih okrajih, kjer pokoriti se danemu ukazu, glasečem se, naj Vas opomnim, da se pripravite na izvršitev smrtne obsodbe, katero je izrekla nad Vami." Takoj potem je prečital Robert Beale dano mu povelje, da vse zapleni, hoteč se, kakor sam poroča, ravnati po aktu asociacije iz leta 1584. Toda to nikakor ni zadoščevalo Robertu Bealu-u; hladnokrvno je razlagal vse, kar mu je narekovala puritanska gorečnost. .Poklicali smo ji v spomin", poroča on sam s svojo surovo in kruto govorico, „vse njene pregrehe, opomnili smo jo na blagovoljne ozire, katere smo imeli z&-njo pri obsodbi, in na potrebo, ki sili angleško kraljico k smrtni obsodbi; umreti mora namreč ta ali ona. Pričakovali smo, da bode, glede na take razloge, pripravljena in da bode torej naše poročilo brez zamere vsprejela. In da bi izpolnili vse svoje dolžnosti, katere imamo kot kristijani, ponudili smo ji pomoč škofa ali dekana iz Peter-borough-a. Toda odgovorila nam je, ptekrižavši se v imenu Očeta, Sina in sv. Duha, da je pripravljena umreti v rimsko-katoliški veri, katero so priznavali njeni pradedje, in da ji ne more nobena moč omajati njenega sklepa. Potem je odločno pro-testovala in zanikala, češ, da se je ona kedaj vdeležila zarote v Babingtonu in je povedala, da dobro \4, da mora le radi svoje vere smrt pretrpeti. Dostavila je: dasiravno bo ona odpustila orodju svoje smrti, vendar nikakor ne dvomi, da jo bode maščeval vsekako Bog sam." (Dalje ilidi.) jib je gotovo ena četrtina vsega prebivalstva. Ch prideš v te kraje, misliš že zdaj, da si v kaki nemški provinciji, a ne na ruskem zemljišču. Nemci so se tukaj udomili še bolj nego doma, nočejo ravnati se po ruskih odredbah, ponašajo se drzovito, a večkrat tudi brezobrazno; prepiri mej Nemci in službenimi ruskimi uradi so na dnevnem redu. Tukaj se ponaša Nemec že kot gospodar, kar odgovarja popolnoma njegovi oboli naravi. Politični pregled. v Ljubljani. 9. septembra. Xotran}e deikele. ČeiAa. Znamenje časa je, da na Češkem povsod prodirajo Mladočehi s svojimi kandidati. Pri dopolnilnih volitvah so minoli teden v treh krajih zmagah mladočeški kandidatje. .Politik" piže tem povodom: Izid teh volitev govori tako jasno, da je odveč vsak komentar. Dunajski mestni zastop in obrtniki. V petek je sklenil dunajski mestni zastop, da bode slovesno sprejel v mestni hiši odposlance četrtega avstrijskega obrtniškega shoda ter jih pogostil. V ta namen je dovolil 4000 gld. kredita. Ta predlog je stavil znani dr. Lueger. Obrtniški shod je zmaga protižidovske ideje, kateri se i mi z veseljem pridružujemo. Taauje držare. Rim. Kakor so poroča iz Rima .Kreuzztg.", pride lisabonski nuncij Vannutelli kot papežev državni tajnik na mesto kardinala Rampolle. Srbija. Iz Belega grada se poroča: Vsled povabila avstrijsko-ogrske vlade udeležila se bodeta ministerski predsednik Gru'c in minister javnih del lozimovič slavnosti, ki se bo vršila dne 14., 15. in 16. septembra povodom blagoslovljenja novih zgradeb pri Železnih vratih. Imenovana srbska ministra se bosta sošla z avstrijsko-ogrskimi ministri na srbskem parniku .Delibradu", kjer se bo priredila pojedina v čast avstrijskim gostom. — Da se odtegne mogočim neugodnostim, namerava bivši srbski kralj Milan zapustiti Beli Grad, še predno se prično volitve v skupščino. Bolgarija. Bolgarski politiški časniki omenjajo neke brošure z naslovom: .Ali je pričakovati v Bolgariji kake izpremenbe ?" Ta knjižica, ki bo še-le na svitlo prišla, bo vseskozi politiške vsebine. Njen pisatelj obsoja vlado Battenberžanovo, slavi ruskega generala Dondukova z ozirom na njegovo upravno delovanje, poveličuje vlado princa Ferdinanda ter zatrjuje, da bo Bolgarija kmalu nezavisna država. Toda, kakor poročajo najnovejša poročila iz Sofije, ne vzbuja omenjena brošura v višjih krogih nikake zanimivosti, da, princ Ferdinand in Stambulov jo neki brez ozira obsojata. — Iz Sofije se poroča: Na včerajšnjem shodu volilcev so bile sprejete kanditature Stambulova, Tončeva, Drokova, Petkova, Svačarova iz Angbelova. Stambulov je imel govor ter povdarjal da se ne meša ni v osebno politiko ni v tuje interese. Rusija. Iz Peterburga se poroča: Zaradi prevažanja čet k vojaškim vajam je prenehalo začasno prevažanje žita in lesa na južno-zahodni železnici v Kovel in Grajevo, kakor tudi na druzih železnicah čez Kovel, BresI, Bialjstok, Grajevo v Gdansko, Kraljevec, Mlavko, Aleksandrovo in Ilovo. Italija. V Turinu bo priredil občinski svet 28. t. ni. pojedino na čast ministerskemu predsedniku Crispiju. Na povabilo občinskega sveta pojde Crispi na pojedino, da se vdeleži njemu prirejene slavnosti. Kakor se zagotavlja od nekaterih stranij, bo imel Crispi pri tej priliki velik politiški govor, v katerem bo posebno povdarjal potrebo trodržavne zveze za Italijo. Iz Turina se bo Crispi takoj v Berolin podal, da bo obiskal novega nemškega kancelarja Caprivija. Švica. Kakor utegne marsikomu znano biti, ustanovljena je bila švicarska zveza 1291 1. Zato nameravajo v Švici 1. in 2. dn^ avgusta 1891 1. šestoletnico švicarske zveze slovesno praznovati. Glavna slavnost se bode vršila v kantonu Švicu. Tem povodom se bode darovala slovesna sv. maša, kovali se bodo posebni denarji, igral zgodovinski igrokaz in pela slavnostna kantata. Mej drugimi točkami je zaznamovan na programu tudi izlet na zgodovinsko znani vrh Rtttli. Portugal. Ko je sklepala Anglija pogodbe z drugimi evropskimi državami, nameravala je le sebe okoristiti; zakaj samogoltnežu je malo mar druzih Ijudij. Posebno za portugalsko državo je njeno sporazumljenje z Auglijo jako pogubonosno. Zatorej je provzročila angleško-portugalska pogodba pač po vsej pravici vznemirjenost in nezadovoljnost med Portugalci. In ta nezadovoljnost se še ni polegla med ljudstvom; zakaj te dni se je pojavil med množico upor zaradi določbe angleško-portugalske pogodbe, vsled katere se ne sme Portugalu odstopiti nikako ozemlje, če v to Anglija ne dovoli. No, saj je pa to tudi dovolj poniževalno za portugalsko državo. Bržkone se bodo pričeli zopet prepiri med Portugalci in Angleži. Anglija. Popotovanje ruskega carjoviča se je že uradno naznanilo. Tem povodom piše .SUndard": Popotovanje carjevičevo v Turčijo je isto tako pomenljivo s politiškega, kakor z obrednega stališča. Pred vsem je gotovo, da se ozira Rusija po Ciirji-gradu. Omenjena država ne bode zamudila nobene prilike, prisvojiti si turško prestolieo. Kar se pa tiče njegovega popotovanja v Indijo, ne bode imel posebnega vspeha; zakaj tu imajo tudi druge evropske države svoj vpliv. Izvirni dopisi. z Dunaja, 6. septembra. (Povodenj.) Zaradi neprestanega skoraj 40duevnega silnega deževanja j po bavarskih, tirolskih, solnograjskih in gorenje-j avstrijskih hribih in dolinah, narastla je mogočna I Donava, stopila iz svoje struge ter poplavila nižje kraje in polje. Iz Linca poročajo, in sera tudi sam videl, ko sem se včeraj peljal od Pasave nazaj, da j Donava sili v mesto; vojašnica, parobrodni skladišči j in tabačna tovarna so pod vodo; v predmestji Urfahr pridni pijonirji prevažajo prebivalce s svojimi želez-j nimi čolni iz prvih nadstropij. Pri tej katastrofi se ' je potopilo 6 teh vojakov, ko so lovili ljudi. Ko { sem se dalje peljal, bilo mi jo vedno tesneje pri j srcu, kajti videl sem na desnem in levem bregu Donave žalostno povodenj. Vsako mestece ob bregu ! stalo je pod vodo, videti je bilo le malo hiš, ki so j molele iz vode. Po polju so se kmetje trudili, da j bi rešili še kaj pridelkov. Ko se pa pripeljem v Stein pri Kremsu, kjer sem kakih še.st let bival, bilo je I to starodavno mestice do prvega nadstropja pod I vodo. Lesena parobrodna postaja šla je po vodi, j parobrod je postal pri hiši angentovi in v prvem , nadstropju smo so malo oddahnili, dokler nas ni , mestni čoln ponesel, kamor smo se namenili, kajti ceste I so bile pod vodo. Jaz sem obiskal svoje staro stanovanje pri starem .lesenem mostu", ki pelje čez Donavo iz Steina v najstarejše mesto na Nižeavstrij-skem, Mautern; o polunoči bilo mi je malo hladno pod hrbtom, potipljem, a groza, voda je bila. Moral sem takoj iz stanovanja. Popeljal sem se drngi dan iz tega sicer prijaznega mesteca na Dunaj. Tudi tukaj preti Danubius Vindoboni s svojo hladno odejo. Novo vravnani del Donave je tudi pokazal inženerjem koliko meri. Voda je stopila iz struge. Na mestnem bregu pri Pratru so parobrodna skladišča, mestno kopališče iu vse tovarne, kakor tudi brežna železnica pod vodo. Voda stoji v kletih celega II. okraja. Več hiš ie v nevarnosti, ako Bog ne da lepega vremena. Danes se je nekoliko zvedrilo. Mnogo radovednih ljudi je na mostovih in še ob suhih bregih Donave, ki gledajo reči, katere Donava seboj vlači. Od Pasave do Dunaja naštel sem 30 krajev več ali manj poškodovanih po tej nesrečni povodnji. Parobrodna družba ustavila je danes vožnjo. V predmestju Brigitenau je 90 hiš pod vodo. O polnoči je deževalo silno. Ravno sem si ogledal zaporo stare Donave in našel sem tam prijatelja inženirja, kateri se muči s svojimi pridnimi delavci, da bi ohranili stari nasip z vrečami, napolnjenimi s peskom, kajti Donava bi zopet rada tekla po svoji strugi. Tudi jaz, dragi mi .Slovenec", bi ti rad kaj novega poročal, kakor prejšnja leta, ako me zopet sprejmeš med svoje sotrudnike.*) Rožanski. Iz Prage, due 5. septembra. (Grozna povodenj. — Karlov most v valovih Veltave.) Hudo je skušan letos češki ljud. Zadeva ga nesreča za nesrečo; najprvo požari, potem skazonosna toča, ki je pobila vse po poljih in uničila kmetu pridelek. Zdaj pa dohaja iz vseh krajev Češke Jobova vest o nepopisni katastrofi, koja je v sredo zjutraj iznenadila kot razljučena furija celo porečje Veltave. Deževalo je že prej ves teden, kar lilo je z neba, ker se je na nekaterih krajih južne Češke, zlasti okoli Budjejovic, utrgal oblak, vsled česar so narasli vsi pritoki Veltave. Dokaz, kako naglo je voda tu v Pragi v reki Veltavi stopala, je merjenje pri staromestnih mlinih. Včeraj ob 2. uri popoldne je ondi stala voda 308 cm nad normalom, ob 9. uri zvečer pa že celo — 460 cw! Strel za strelom oznanjal je v sredo z višegradskih m marijauskih gradeb, da se bliža našemu mestu velikanska povodenj in da je budjejoviška ravnina nepregledno jezero. Tu v Pragi je voda provzročila po pritličnih stanovanjih in hišah, ki leže ob obeh bregovih Veltave, mnogo škode, prizadetih je blizu 50.000 Ijudij, toda vse to se ne d4 primerjati s pustošenjem v odprtih krajih. Na poljih je krompir, repa in te- Pozdravi Oglasit« se veSkrat. Vredništvo. lenjad aničena. Stogi so podkopani ali pa podrti; snopi plavajo po vodah, bore koče sesnte, prostori odtrgani, vse to se drvi po reki, a tudi živina plava po vodni gladini; kamerkoli se oko ozrč, vse je «pnstošeno in pod vodo. Cele pokrajine, prej cvetoče in rodovitne, premenjene so v puščavo. Žal, ' -da je tudi mnogo ljudij utonilo v razljučenih valovih, blizu Karlina je utonilo devetnajst takopnikov, v Podmoklih pa šest. Vsa škoda se smelo broji na milijone. Jeden sam pogled po Pragi nas pouči, 'kako je voda pustošila po deželi. Takih povodenj je Češka le malo doživela. V •prvem trenotji se še vsa škoda in beda pregledati oe more, koje so provzročili divji valovi. Kak obraz ' nam predstavlja danes sicer tako mirna srebropena Libušina reka! Ulice in nižje ležeči oddelki praškega mesta in predmestij podobni so jezerom, po kojih se vozijo vojaki in pijonirji, ognjegasci, redarji itd., v pontonih, da rešijo ljudi in njih imetje. In kakor ne bi bilo še na tem dosti, divji tok reke pridrl je Čehom i do — srca, starodavni Karlov most, ta ponos zlate Prage, najkrasneja dika slovanskega Kima, ki je tvoril s Hradčani čarobno panoramo, in radi katerega je slavni Humboldt imenoval Prago, da je med najkrasnejšimi mesti na svetu, — štrli iz rujavib, umazanih valov kot razvaUna, nad kojo krvavi srce in bolesti solzi vsak odkritosrčen Ceh. Tudi tega. v narodnih pesmih toliko vehčastnega velikana uoičili so valovi in stoprav za nekoliko let bode zopet zgrajen v svoji prvotni krasoti z velikimi troški. Uničene so pa tudi vse priprave za deželno jubilejno izložbo, ki se bode morala preložiti na 1892. leto. Vendar bi poplavljeni oddelek ne oviral toliko tega podjetja, temveč pogibelj po mestu. Draga nabrežja, koja so stala milijone, so izpodko-pana, dražestni in razkošni praški otoki, kakor Žo-finski ;(najemnik ima 20.000 gid. škode). Strelski, Židovski, so pod vodo; tovarne ob reki poškodovane, etanovništvo pa obupno vije roke in ječi: Pomagajte! Usmilite se! Kakor slaba stvar, stoji tu človek pred razlju-čenim življem. kakor pritlikavec pred takimi ogromnimi prirodnimi nesrečami; ta človek, ki se celo drzne boj napovedati Bogu, glej, vkročen je od divjega življa in obupno vzdiha. V sredo in včeraj je dež neprestano lil z neba. Danes je jasno kot ribje oko in žarko solnce se nasmeva na opustošeno mesto. Veltava veličajno vali svoje valove, hlodje plavajo po reki. Ako primerjamo letošnjo povodenj z onimi minolih let, prekaša ta povodenj še ono leta 1872; največje povodnji je pa Praga doživela leta 1784, 1845. leta, in 2. februvarija leta 1862. Največja katastrofa se je pa prigodila včeraj zjutraj o polu 6. uri in ob 9. uri; ko so se podrli in sesuli trije oboki Karlovega mosta v valove. Voda je namreč take ogromne klade hlodov in drv nanosila pred most, da so kupi sezaU in bili naku-pičeni do obokov, voda se torej ni mogla dosti odtekati, močni tok je pa potem pretrgal oboke. Na stebrih sta ostala samo velikanska soha deželnega patrona sv. Janeza Nepom., pred kojo se vsako leto v 16. dan maja bere slavnostna sv. maša na mostu, — in sveti križ I K njemu v tem trenotji spenja proseče tisoč in tisoč Pražanov svoje roke za od-vrnitev te nadloge. Usoda ostalih stebrov in obokov je negotova, in smelo se lahko reče: Karlovega mostu ni več! V obče so pa vsi sedmeri praški mostovi zelo poškodovani in izpodkopani in škoda je velikanska. Karlov most, ta prelepi spomenik Karla IV. vlade in češkega staviteljstva pohaja iz I. 1357. in je bil od Karola IV. položen temeljni kamen dn^ 9. julija na staromestni strani blizu samostana sv. Klemena. Pred tem je bil že tudi zgrajen kameneni most čez Veltavo, tega je pa podrla povodenj leta 1342. Karlov most, koji je bil početkom zgrajen v priprostem slogu brez okraskov in je spadal glede velikosti mej najslavnejše mostove; njegova daljava snaša od zadnje hiše na Staromeški strani do mostnega stolpa na Mali strani 1572 črevljev ali nekaj oad 700 korakov, širok je 33 Vsi črevlja, visok nad navadno vodo 40 čevljev. Za gradivo so rabili trd, obtesan peskovec; sedemnajst stebrov nosi 16 obokov; obok je dvojni, in vsak se razpenja čez 67 črevljev. Ljudje pripovedujejo — kakor je čitati v etari kroniki — da so zidarji apnu primešavali — „mleka in jajec", da bi bil trii, kajti za 1 srebrn vinar se je tedaj dobilo 14 jajec! Do včerajšnje katastrofe je bil most samo dvakrat precej poškodovan; prvikrat I. 1437, ko se je sesul na treh krajih, in so morali čezenj položiti lesene mostnice in leta 1784. dnč 28. februvarja. Na obeh koncih mostu sta dva lepo, v gotiškem slogu in s sobami okrašena stolpa s prehodi, nad kameneno ograjo je pa postavljeno 30 lepih soh in skupin, deloma iz mramorja. Gledč rešilnih priprav in naprav se pa čuje le en glas, da so bile nedostatne, povsodi je primanjkovalo čolnov, pa tudi ljudi, garnizija je bila pa zvunaj mesta pri vojaških vajah. Baš, ko pišem te vrste, je posadka komandovana na najnevarneje kraje. Voda hitro upada. Češki namestnik namerava sklicati deželni zbor vsled povodnji, daces se pa govori in poroča z Dunaja, da pride cesar v Prago, da se osebno uveri o veliki bedi in pomaga brisati solze obupanja; brzojavno je že naukazal 10.000 gld. kot prvo pomoč; že danes je to svoto namestnik izročil županu g. Solen v roke. Da, pomoči, izdatne pomoči treba, in sicer, kakor pravi pesnik „Sldvy Deerj", — „da ne iz kalnega očesa, temveč iz pridne roke sveti nadeja" in vse bo še dobro. Ko je usodnega dne 12. avgusta 1. 1881 pogorelo ndrodno gledišče, postavil je narod v kratkem še krasnejši Talije dom, in tako bode, Bog dal, Karlov most kmalu blestel še v lepšem lesku in veličastvu, da bode učakal drugega pol tisočletja. Ta vera in vstrajnost, osvedočena delavnost in neupognjenost češkega duha bode tudi glede te velike nesreče trdo poroštvo, da bode kmalu vse popravljeno in se obrnilo na bolje. V tej smeri bila je Praga — caput regni — vselej velika, domovina ji bode pa sledila. Dnevne novice. (Odlikovanje.) Profesor na državni gimnaziji v Ljubljani g. Valentin K e r m a v n e r je na svojo prošnjo umirovljen; tem povodom mu je došel izraz Najvišje zadovoljnosti za dolgoletno in zaslužno delovanje. — G. naučni minister je podelil bivšemu voditelju prve mestne deške šole v Ljubljani, gosp. Andreju Praprotniku, povodom njegovega umirovljenja naslov ravnatelja. Čestitamo. (Premembe v gimnazijskem učiteljstvn.) Presvetli cesar je imenoval ravnatelja na novomeški gimnaziji, g. Andreja Senekoviča, za ravnatelja višje gimnazije v Ljubljani, ravnatelja bivše nižje gimnazije v Kranju, g. Fr. Wi esth ale r j a, za ravnatelja nove nižje gimnazije v Ljubljani; profesorja na državni gimnaziji v Dunajskem Novem Mestu, g. dr. Fr. Detelo, za ravnatelja gimnazije v Novem Mestu. Profesor na novomeški gimnaziji g. Fr. Brežnik je premeščen na ljubljansko višjo gimnazijo, profesor gosp. J. Franke v Novo Mesto, profesor v Novem Mestu g. J. Sturm na realko v Sechshausu, profesor na nižji '.deželni gimnaziji g. Fr. Železinger na drugo gimnazijo v Gradcu. Dalje sta imenovana za gimnazijska učitelja in iz Ljubljane v Novo Mesto premeščena g. Fran Novak iu g. J. Fon. (Potrjena deželna postava.) Presvetli cesar je z odlokom z dne 11. avgusta potrdil postavni načrt deželnega zbora kranjskega o zboljšanju živinoreje. (Prečast. gosp. semeniSki profesor Anton Zupančič) vrnil se je danes srečno s potovanja v Egipt in Palestino. (.Lega nazionale".) Na mesto razpuščene „Pro Patrie" so primorski Italijani hoteli osnovati novo društvo z imenom .Lega nazionale". Notranje ministerstvo pa je odbilo prošnjo za vstanovitev, ker se pravila skoraj doslovno glase, kakor ona razpuščene „Pro Patrie". Ker pa je to društvo gojilo protidržavne namene, je ministerstvo le dosledno postopalo, da je prepovedalo novo društvo t istimi državi nevarnimi nameni. Mi z veseljem pozdravljamo ta korak visoke vlade. (Podpora poplavljencem.) .Wiener Ztg." je v soboto objavila cesarski odlok, s katerim je vlada na podlagi § 14. drž. tem. postave pooblaščena, porabiti dva milijona iz državnega zaklada za po-plavljence*na Češkem, Nižje- in Gorenje Avstrijskem, v Šleziji in Predarlskem. (.Glasbena Matica".) Oni učenci, ki želč vstopiti v šolo .Glasbene Matice", zglasč naj se 15., 16. in 17. septembra t I. od 9.—12. ure dopoldne in od 3.-6. ure popoldne v šolskih prostorih (Špi-talske ulice št. 7, Permetova hiša, II. nadstropje), ' kjer se bode vršilo vpisovanje. Poučevalo se bode v igri na glasovirji, na goslih in na raznih drugih inštrumentih, v petji, teoriji in harmoniji. V glas- beno šolo vsprejmo se samo otroci udov .Glasben Matice". Učnina za jednega učenca znaša 1 gld. na mesec, udnina 2 gld. in vpisnina 1 gld. za celo leto., katere zneske je vplačati takoj pri vsprejemu. (Cesarski namestnik vitei Rinaldini) je minoli teden potoval po Soški dolini na Goriškem. Obiskal je Solkan, Plave, Deskle, Kanal, Ročinj, Kobarid, Breginje, Boleč, Sočo in Trento. Ljudstvo ga je povsod sijajno sprejemalo. Spremljali so ga namest-niški svetovalec vitez Bosizio, okr. komisar Lisciac, dež. šol. nadzornik vitez Klodič, načelnik veteranov Jacobi in drugi. (O boju pri Piščenci) poroča se nam dodatno iz Kranjske gore: Neki v Ljubljani izhajajoči nemški list skuša dokazati, da je bil le slučajen krvavi čin, ko so nemški mladiči ustrelili J. Pretnarja iz Trente. Dotični list pripoveduje, da S3 lovci streljali za Trentarji, ker se ti niso hoteli ustaviti in izročiti ustreljenega divjega kozla. Zakaj pa se nista ponesrečila ostala dva Trentarja, o katerih se poroča, da je jeden obstreljen v nogo, drugi v hrbet? Taka predrznost je prevelika, da skuša-o ugovarjati mladiče, ki streljajo ljudi, kakor .gamse". Piše se dalje v dotičnem listu, da je dogodek jako razburil duhove, in dopisnik vpraša, zakaj nihče iz Kranjske gore ni hotel iti po ubitega Trentarja. To je pač naravno, da ljudje niso mogli hladnokrvno prenašati nečloveškega čina. Ce pa dopisnik misli, da so naši ljudje tlačani nemške gospdde, moti se zelo. Ali ni bila v prvi vrsti dolžnost onih, ki so krivi nesreče, da bi bili poslali po mrtveca? Gospoda hoče vso stvar potlačiti, a ne pojde. Kakor se čuje, bodo sedanji zakupniki zgubiU lov. (Demonstracija s pomočjo šolske mladeži.) Od Celja se nam piše: Društvo za popravljanje cerkve v Vitanji je od ministerstva i^poslovalo dovolenje za priredbo tombole dne 14. t. m. v korist druš-tvenej blagajnici. Prostor za igro so dobili pri nekem zmerno mislečem tržanu. Toda .nemški" prenapetneži so povzročili, da je imenovanec obljubo preklical. Ker pa s tem tombole niso onemogočili, prišli 80 na misel, da bodo v ime sklepa šolskemu letu osnovali ob istej uri šolsko veselico. Pogledom na okoliščine to ni drugo, kakor .čedna" demonstracija s pomočjo šolske mladeži. (Posojilnica v Vitanji) je, kakor se nam iz tamošnje okolice javlja, pri nekem gospodarji najela sobo za poslovanje. Toda .tržani" so posestnika pregovorili, da je pogodbo preklical, češ, on je bil pijan in da ni vedel, kaj dela. Toda pri sodišči se je dokazalo, da gospodar ob osmej uri zjutraj, ko je pogodbo podpisal, ui bil pijan. Pogodba torej obvelja. (Četrti avstrijski obrtniški shod na Dunaju) vršil se je v nedeljo in včeraj, kakor se nam poroča, jako bi^ajno v pravem avstrijskem in domoljubnem smislu. Zbralo se je iz vseh avstrijskih pokrajin do 2000 zastopnikov raznih obrtniških strok brez razlike narodnosti. Ker bodemo še obširneje govorili o tem pomenljivem shodu, omenimo danes, da so Kranjsko zastopali: drngi podpredsednik kranjske trgovske in obrtniške zbornice in deželni poslanec g. A. Klein, čevljarski mojster g. J. Ž i t n i k in g. J. H o e n i g m a n n. Shodu je predsedoval načelnik F e n z I, v imenu dunajske mestne občine je zborovalce pozdravil podžupan dr. B o r s c h k e. Takoj pri prvi seji so morali židovski liberalci slišati trpke besede, ker so skušali zabraniti obrtniški shod in šiloma zadušiti opravičene tožbe obrtnikov. Na predlog odposlanca Unterbergerja iz Ino-mosta so sklenih, da pojde deputacija obrtnikov k presvetlemu cesarju, da izrazi udanost in zvestobo avstrijskih obrtnikov. V to deputacijo je izbran za Kranjsko g. A. Klein. Svita se tndi med obrtniki; upamo in žehmo, da pridejo zd-nje boljši dnovi.- (V Trstn) so v soboto zaprli nekega 171etnega zlikovca Corettija, ki je nekda delal petarde, katere so pokale dne 24., 27. in 29. avgusta. (V Gorici) so bili včeraj posvečeni v mašnike naslednji čč. gg.: Benk Blaž, Camuffo Josip, Drius Avgust, Roječ Ivan, Ivančič Matija, Rejec Jakob, Vuga Alojzij, Kodromac Janko, Valentinčič Ignacij. (V PnIju) bodo dn^ 25. t. m. v morje spustili novo vojno ladijo .Kaiserin Elisabeth". Kumica ji bode nadvojvodinja Marija Valerija, kateri pripravljajo sijajen sprejem. (V Postojine) se je včeraj popoldnč pripeljalo s posebnim vlakom 250 članov brnskega obrtnega društva; ogledali so si lepo razsvetljeno jamo in sa potem odpeljali v Trst in Reko. (Ii-pred porotnega sodiSča.) V petek popoldne je sedel na zatožni klopi Jauez Bolha iz Šmar-tina pri Cerkljah, ki je bil zatožen, da je hotel zažgati svoje poslopje. Porotniki so soglasno zanikali vprašanje in sodišče ga je oprostilo. — Pri drugi obravnavi je bil zatožen Peter M oh ar iz Škofje Loke, ki je kramarici Mariji Juvan naredil škode do 800 gld. Obsojeu je bil ua pet let težke ječe, poostrene s postom. Telejfranii. Dunaj, 8. septembra. Jutri zvečer otlpo-tuje cesar k vojaškim vajam na Ogrsko, dne 16. septembra pa k vajam v Slezijo ter se povrne na Dunaj 19. septembra. Kakor se poroča od zanesljive strani, pride nemški cesar na dvorni lov na Štajersko dno 2. oktobra. Tem povodom bo nemški cesar sijajno sprejet na Dunajskem kolodvoru in prirejena bode dvorna pojedina v Schonbrunnu. Lov se bo vršila 10 dnij. Dunaj, 8. septembra. Danes se je z ozirom na povodenj vendar na boljše obrnilo. Dočim je po noči voda še vedno naraščala ter jela zalivati Prater, začela je proti poldnevu polagoma padati. Iz višje ležečih mest: Steina, Linca in Ratisbone se poroča, da voda hitro pada, kar se bo tudi na Dunaju kmalu zgodilo. Povodenj je napravila na Dunaji in po okolici mnogo škode, ki se bo mogla še-le potem preceniti, ko bo minila povodenj. Dunaj, 8. septembra. Danes je končan četrti avstrijski obrtniški shod. Odposlancev do 2000, uspeh popoln. V deputacijo obrtnikov, ki pojde k cesarju, je za Kranjsko izvoljen Anton Klein. Praga, 8. septembra. Razglas z ozirom na cesarjevo naredbo, da se pomaga vsled povodnji ponesrečenim prebivalcem, sprejelo je prebivalstvo z velikim veseljem. Po vseh cerkvah se je govorilo z lec, da naj se nabirajo darovi za nesrečnike. V poplavljenih mestih je razdelilo dunajsko prostovoljno rešilno društvo golaža in mesa med 3000 ljudij. Baron Mundy vozi se sam okoli nesrečnikov z jedili. Praga, 8. septembra. Presvetli cesar je podelil poplavljencem v Budejevicah 3000 gld. Praga, 8. septembra. Ker je nevarnost minila, razpuščene so dotične povodenjske komisije. Pri cesarskem namestništvu je prišlo mnogo darov, in sicer so darovali: Oesarski namestnik grof Thun 4000 gld., kardinal knez in nadškof Schonborn 4000 gld. praška podružnica kreditne banke 3000 gld., bankir Karol vitez Zdekauer 2000 gld.. Kardinal knez in nadškof Schonborn je obiskal vsa praška poplavljena mesta ter povsod tolažbo in podporo delil. Promet po pošti in železnici je od danes naprej zopet i)opolnoma reden. Praga, 9. septembra. Včeraj je bila osno-valna seja deželnega pomožnega odbora. Cesarski namestnik je predložil organizacijski načrt, ki je bil soglasno sprejet. Poziv za pomoč poživlja vse milosrčne ljudi, naj dado hitro in izdatno pomoč. Požun, 8. septembra. Krasni kraj Veliki Surany gori vže od poldne. Ooreti je začelo v velikih ulicah. Pri silnem viharju je upepelil požar vže 30 hiš. Draždane, 8. septembra. Laha še narašča. Šole so zaprte. Gibraltar, 9. septembra. Trije angleški častniki so se sju-li s Spanjci; si so Angleže I ranili z bodali. Angleška vojaška oblast je i pričela preiskavo. Kolonija. 8. septembra. Velika strojarnica za umetalno vojno razstavo jo pogorela po noči. Druga poslopja so nepoškodovana. IJmrli ho: i. septembra. .Markiza pl. Gozani, zasebnica, C7 let, Kimska cesta 3, otrpnjenje pljuS. Tremeunko sporočilo. Organist in cerlcvenik Išee sliižbu. Zmožen je ta posel opravljati tudi pri kaki mestni župniji. Več pove iz I prijaznosti o{)ravništvo »Slovenca'-. (3-1) i Štirji dijaki i z vso postrežbo vsprejmejo se na hrano v Ljubljani, Florijanske ulice št. 13, II. nad-j Stropje. Pri stanovanju je hodišče in dvo-i-išče. (3-1) Cas opazovanja Stanje Veter Vreme lil o« ® Sg zrmkomera T mm toplomera po Ccliijn 739 8 736-9 738-7 8 8 20 6 134 brezv. n sl. vzh. megfa del. jasno jasno 0 00 738 4 738-3 740 1 120 17-6 123 si. vzh. 1» oblačno del. jasno » 000 1. u. zjut. 2. u. pop 9. u. zve«. 7. uTljut. 2. n. po^. 9. u. zve«. Srednja temperatura obeh dni 14 3°, in 13 9°, za 12° in l-4° pod normalom. I>iina}Hka borza. ^Telegrafično poroi-ilo.) 9. septembra. Papirna renta 9% po 100 gl. (s 16% davka) 67 gid. 9.5 kr. Srebrna „ 5>, „ 100 „ „ 16* „ 89 „ - „ 5* avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107 Papirna renta, davka prosta......101 Akcije avstr.-ogerske banke......974 Kreditne akcije..........309 London.............112 Srebro ............. Francoski napoleond.........8 „ 65 „ Cesarski cekini...........5 „ 38 , Nemške marke ..................55 „ 07",. 50 15 35 „ Še nepokvarjenega, kateri pride v Ljubljano v prvi razred gimnazije, realke ali še v ljudsko šolo, sprejme družiua na stanovanje in hrano. Ako bo potreboval inštruktorja, bode mu domač sin. Nataučueje se izve ori opravništvu lista. (i) Učiteljica, ki ima lepo slovensko pisavo in zna tudi šivati, vsprejme se takoj za desetletno deklico v boljši hiši eno četrt ure od Ljubljane. Pismene ponudbe: A. S., Št. 3. Poste restante, Ljubljana. (2—2) Mu cerkvenika in organista v št. Jurji pri Šmariji na Dolenjskem je izpraznjena, ki se zamore v 14 dneh nastopiti. Prosilci naj se pismeno oglasijo pri župnijskem uradu. Prednost imajo oženjeni. (3-3) m- Posebni vlak y GORICO in na SV. GORO z znižano ceno odide iz LJUBLJANE j. kolodv v soboto, dne 13. septembra 1890. Vožnje cene znižane so tako, kot prej ie nikoli. Iste so znižane tudi za postaje od Celja do I^ubljane in od Trsta do Nabrežine z uporabo navadnih poštnih vlakov, kakor je spodaj navedeno. Vožnja cena do Gorice In nazaj vil , Voijna cena do Gorice In nazaj Odhod poštnega vlaka l< II. raz. III. raz. T Odhod posebnega vlaka iz "VV II. raz. III. raz. Celja .... ob 1 uri 54 m. zjutraj gl. 9-85 gl. 6-4.5 Ljubljane . . ob 7 uri — m. dopold. gl. 6-65 gl. 4-30 Laškega . . . „ 2 rt 11 rt rt „ 9 40 rt 6-15 Borovnice . . „ 7 „ 36 „ n , 5-85 „ 3-80 Rimskih To;dio . rt 2 rt 23 „ „ rt 9 15 rt 6-- / Logatca ... „ 8 „ 18 „ rt 5-25 rt 3-40 Zidanega Mesta . 2 rt 47 „ „ rt >-85 „5 80 ! Rakeka ... „ 8 „ 48 „ rt ., 4-85 „ 3-15 Hrastnika . . . 3 rt 01 „ „ „ 8 60 „ 5-60 t i Postojne.....9 „ 10 „ rt , 4 30 rt 2-75 Trbovelj . . . »1 3 rt 10 rt „ rt 8 45 rt 5 55 Prestraneka . „ 9 . 22 ., rt , 4-05 rt 2-60 Zagorja .... n 3 rt 19 rt rt rt 8-35 ,. 5-45 ( ( Sv. Petra . . .,10 „ 10 „ rt ., 3-90 rt 2-50 Save..... 3 rt 34 ., „ „ 8-05 rt 5-25 i Gornjih Ležeč . „ 10 „ 28 „ rt ., 3-50 rt 2-20 Litije .... n 3 rt 47 „ „ rt 7-80 „ 5-10 ) / Divače ... „ 10 „ 51 „ „ ., 2-95 rt 1-85 Kresnic .... n 4 n n fl rt 7-50 rt 4-90 / Sežane ... „ 11 „ 08 „ rt ., 2-65 rt 1-65 Lazov .... 4 rt 15 „ „ rt 7V5 rt 4-70 Proseka ... „ 11 „ 30 „ ., 2-25 rt 140 Zaloga .... rt 4 rt 27 „ „ rt 6-95 ., 4-50 ± Nabrežine . . „ 11 „ 58 „ rt , 1-75 , 1-10 Dohod v Ljubljano 4 rt 40 „ „ „ 665 rt 430 ' Dohod v Gorico „ 1 „ — „ popold. „ — « Vožnja cena do Gorice In nazaj Odhod poštnega vlaka iz II. razred III razred Trsta . . . . . ob 9 uri — m. dopo d. gld. 2-;;0 gld. 145 Grinjana . . . . rt 9 rt 21 rt 1-90 „ 1-20 (3) Dohod v Nabrežino „ 9 rt 40 rt 1-75 „ 1.10 (Potem zveza z gorcnjini posebnim vlakom.) Ob dohodu v Gorico je takoj odhod na sv. Goro, kjer bode slovesni vsprejem, potem litanije. Zvečer in istotako v nedeljo zjutraj cerkvena opravila in slovesna velika sv. maša s pridigo, ob 2 uri popoldne pete litanije, slednjič slovesni sprevod s petjem in nagovorom ob odhodu. — Povratna vožnja dovoljena je sicer do 26. septeiiibia t. 1. zvečer z vsakim osebnim vlakom (izvzemši brzovlak), vendar je sploinje povratno potovanje dne 14. septembra ob 5 url 17 minut popoldne is Gorioe, in ob 7 url 11 minut iz Nabrežine, doliod v Ljubljano pa ob 11 uri 32 minut, na Zidani most ob 2 uri 20 m. in v Celje ob 3 uri 12 minut popolnoči. — Obiskovaloi Trsta plačajo vožnjo od Nabrežine v Trst posebej. — Natančni vozni red je dobiti prej pri podpisanem, poslej pa pri odhodu vlaka. — Na povratni vožnji smejo udeleženci potovanja dvakrat izstopiti; iz-.top se mora pa dotičnemu poslujočemu postajinemu uradniku nuznaniti. — Vožne karte preskrbe naj si spošt. vdeleženci pravočasno, da se morejo potrebne priprave točno vršiti, dobijo se skrajni čas v Ljubljani do petka, dni 12. septembra opoldne (zunaj Ljubljane pa do četrtka, U. septembra) v pisarni za potovanje gosp. JOSIP-a PAVUN-a, v I^ubljani, Marijin trg itev. 1, kjer se daj^l potrebna pojasnila in se odgovarja na vsa vprašanja Tudi se ondi vsprejemajo razprod^alol listkov proti primerni odškodnini. — Na dan odhoda se vsprejem nikomur ne more zajamdlti. — I važuju tako nizko oeno vožnje, kakor prej še nikoli, se nadeja obilne udeležbe in vabi Odbor za potoranje. Voa;iii liHtkl dobivajo se za Ljubljano tudi pri g. Fani v Spitalskih ulicah, g. Podrekarju na sv. Jakoba Trgu, g. Blazniku na Starem Trgu, g. Strnadu na dolenjski mitnici. OIiJMATIl BARVB kofiltarfiklli pui^leali po pol tn Jeden kilo priporoma najceneje tovarna oljnatih barv, laka in firneža <90) semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. Iidajatelj: Matija Kdv. Od«ov*mi vrednik: IfMMli ŽNalk, Tisk .Katoliške Tiskarne" v Lj«bl;i«n!