INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE V Ponikvah so v ponedeljek, 7. 5. 2012, slavnostno odprli novi del zavoda Prizma Ponikve, pod častnim pokroviteljstvom predsednika države dr. Danila Turka. Slika levo: Katja Vipotnik, direktorica zavoda Prizma Ponikve, Davor Domnikuš, generalni direktor direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, in župan Janez Pavlin ob slavnostnem odprtju. Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 6. 2012 KURILNICA PO SISTEMU STARO ZA NOVO, VSE SAMO ZA Od preprostega tesnila, do popolnega sistema za sanitarno vodo. Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let. , - j ' fc r* * .; j. . Prodajni centri MIX: iS Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190] Beseda urednice Prvomajski prazniki so za nami, večina si je vzela čas in se podala na morje, hribe ali izlete, kjer ste si oddahnili in si nabrali novih moči. Trave so že visoke in s travnikov diši po prvem senu. Tople sape prinašajo vonjave tisočih cvetov in napoved vročega poletja. Čeprav smo še v pomladi, smo topla oblačila že skoraj spravili in frfotanje lahkih krilc in bluzic pri dekletih že dokazuje, zakaj majniku rečemo tudi mesec ljubezni. Za mnoge je zato veliki traven najlepši mesec v letu. Ker je vreme že lepo, je sedaj zagotovo pravi čas za sprehode po dobrepoljski in struški dolini ter za vzpone na vrhove, ki nas obdajajo. Tako si lahko zbistrimo svoje večkrat preutrujene glave ter se družimo med seboj. V mesecu juniju se bomo lahko družili tudi na takšnih in drugačnih prireditvah: lahko se bomo udeležili športne prireditve za mlade »Veter v laseh«, se podali na Primožev pohod proti Šen-trumarju, lahko bomo rajali v Podgori in se pomerili v kuhanju golaža, uživali v ritmih rock glasbe na prireditvi Rock kamnolom in se v sklopu občinske proslave poveselili na veselici, ki jo pripravlja PGD Ponikve. Že večkrat sem slišala, da smo Dobre-poljci in Stružanci gostoljubni ljudje, ki se radi družimo in radi pokramljamo. Ohranjajmo to tudi vnaprej. ♦ Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, cenjeni občani Spoštovani. V tej in prihodnji številki občinskega glasila bi prikazal analizo občine v sedmih segmentih in primerjavo z ostalimi občinami v Sloveniji in regiji. Analiza občine prinaša vse ključne podatke in kazalnike, ki osvetljujejo razvojni položaj občine. Glavni namen analize je osvetliti relativni položaj občine in tako omogočiti primerjalno vrednotenje glede na posamezne prvine. Analiza temelji predvsem na kvantitativnih kazalnikih. Pri izboru smo upoštevali relevantnost oziroma uporabnost posameznega podatka. Uporabili smo najnovejše podatke. V nekaterih primerih je bilo potrebno uporabiti podatke za več let, saj smo le tako dobili statistično smiselne kazalnike. Analiza je razdeljena na sedem področij: demografija, učinkovitost, podjetniška dinamika, trg dela, izobrazba, življenjski standard, in socialna kohezija. Demografija Na področju demografije so uvrstitve občine Dobrepolje blizu zlate sredine. Zlasti dobre so vrednosti selitvenega in skupnega prirasta. Šibka točka je razmeroma neugodna vrednost koeficienta starostne odvisnosti - torej razmerja med otroci in starejšimi prebivalci na eni strani in delovno sposobnim delom populacije na drugi. Občina Dobrepolje je manjša občina podeželskega tipa z razmeroma redko poseljenostjo. Po demografskih kazalnikih kaže občina Dobrepolje razmeroma ugodno podobo, ko jo nekoliko izkrivlja le en izstopajoč negativni kazalnik. Zato je vrednost sestavljenega demografskega indeksa »samo« povprečna. Občina Dobrepolje ima zelo ugodne kazalnike na področju selitvenega in skupnega prirasta, kar je značilno za občine v osrednjeslovenski statistični regiji: zaradi razmeroma nizkih cen nepremičnin in bližine prestolnice so te občine privlačne za mlajše družine - torej za delovno aktivne prebivalce. Očitno to velja tudi za občino Dobrepolje: gibanja selitvenega prirasta so ugodna tudi na srednjeročni, večletni ravni. Po drugi strani ima občina eno najmanj ugodnih vrednosti koeficienta starostne odvisnosti v Sloveniji. Koeficient kaže razmerje med delovno sposobnimi in pretežno odvisnimi starostnimi skupinami prebivalstva. V občini več kot pol prebivalstva sodi v pretežno vzdrževane starostne skupine: v občini je veliko otrok in razmeroma veliko starejših prebivalcev. KAZALO Ravnanje z gradbenimi odpadki............................................................. 8 Slavnostna otvoritev novega dela zavoda Prizma Ponikve...................... 10 Teden odprtih vrat zavoda Prizma Ponikve.............................................12 Dobrepolje ima talent...........................................................................17 Omogočimo vsem otrokom kvalitetne šolske pripomočke..................... 26 Kazalnik Uvrstitev Indeks D 110 Selitveni prirast na 1000 prebivalcev 51 Skupni prirast na 1000 prebivalcev 23 Indeks staranja 119 Starostni koeficient 206 Koef. prezgodnje umrljivosti 118 Proračun in učinkovitost Učinkovitost občine Dobrepolje je - glede na kazalnike, zajete v indeks učinkovitosti, precej nad povprečjem. Občina izstopa po precej nizkih stroških delovanja v zadnjih petih letih - neto tekoči odhodki na prebivalca in po poslovanju brez dolga. Vrednost investicij je bila do leta 2010 razmeroma nizka, v letu 2011 pa se je povečala. Občina je zato zabeležila močan primanjkljaj, kar pa nikakor ni kritično, saj ga v celoti pokriva z lastnimi sredstvi. Postavke v proračunu: POVPREČNA STAROST Uvrstitev Indeks Slovenija 41,3 114 99 41,7 INDEKS STARANJA Uvrstitev Indeks Slovenija 117 119 103 113,5 Vrednost v EUR Na prebivalca rast PRIHODKI 4.725.966 1.217 36,9% ODHODKI 6.615.806 1.703 77,5 % PRO. PRIMANJKLJAJ -1.889.840 -201 ZADOLŽENOST 0 0 KOEFICIENT STAROSTNE ODVISNOSTI Uvrstitev Indeks Slovenija 53,5 206 119 44,7 Podatki so iz rebalansov proračuna za 2011, sprejetih do 31.01.2012 Zadolženost: stanje 31.12.2012 PRIMERJAVA Z REGIJO: Dobrepolje sodi med najmanjše občine v osrednjeslovenski statistični regiji. Manjši sta občini Horjul (2872) in Log Dragomer (3581 prebivalcev), medtem ko ima Trzin približno enako število prebivalcev (3844). Osrednjeslovenska statistična regija je izrazito dinamično območje, ki je privlačno za priseljevanje in delo. Četudi so vrednosti demografskih kazalnikov za občino Dobrepolje vsaj povprečne za Slovenijo, je občina na primer po vrednosti sestavljenega demografskega indeksa na 25. mestu v regiji s 26 občinami. Občine v regiji, ki so bližje Ljubljani ali so z njo prometno bolje povezane, imajo izrazito prednost in sodijo med kraje z najboljšimi demografskimi kazalniki v Sloveniji. Značilen primer je Škofljica z najvišjim selitvenim prirastom nasploh v letu 2010. Če to upoštevamo, so rezultati občine Dobrepolje tudi v regionalnem kontekstu solidni. Po selitvenem prirastu na prebivalca (leto 2010) se je občina uvrstila na 10. mesto v tej zelo kompetitivni regiji. Če jo primerjamo z Borovnico, približno enako veliko podeželsko občino v regiji, ima občina Dobrepolje prepričljivo boljše rezultate. Selitveni prirast 2010 Občina Selitveni prirast Uvrstitev -Slovenija Sel. prirast na 1000 prebivalcev Uvrstitev -Slovenija Škofljica (1) 407 1 44,57 1 Borovnica (18) 14 61 3,5 60 Dobrepolje (17) 29 49 7,46 38 Skupni prirast 2006 - 2010 Občina Skupni prirast -pet let Uvrstitev -Slovenija Sk. prirast na 1000 prebivalcev Uvrstitev -Slovenija Škofljica 1478 9 161,89 2 Borovnica 125 80 31,38 67 Dobrepolje 202 62 52 43 Dobrepolje ima zelo visoko vrednost sestavljenega indeksa učinkovitosti. Na to vrednost sta vplivala zlasti dva podatka: nizki neto tekoči odhodki občine (torej tekoči odhodki, zmanjšani za vrednost rezerv) in poslovanje brez dolga. Neto tekoči odhodki so sicer zrasli, a nekako za toliko kot v celotni državi. Po investicijah je bila občina v petih letih nekje na slovenskem povprečju s tem, da je bila izrazito investicijsko aktivna predvsem v letu 2011. Po vrednosti pridobljenih sredstev EU do zdaj ni izstopala, prav lani pa se je to spremenilo. Prav na ta račun so se povečali transferni prihodki. Ne glede na investicije (in s tem povezan proračunski primanjkljaj v letu 2011) je občina ostala brez dolga. Občina pokriva investicijo v glavnem z lastnimi in z evropskimi sredstvi. Kazalnik Uvrstitev Indeks U 13 Prihodek 89 Sredstva EU 156 Investicije 137 Neto tekoči odhodki 26 Zadolženost 1 Proračunski primanjkljaj 201 Vse vrednosti kazalnikov: na prebivalca Proračun Dobrepolje v letu 2011 zaznamuje močna investicijska aktivnost, zaradi katere to proračunsko leto zagotovo ni tipično. Od tod velika vrednost investicijskih odhodkov na prebivalca (25. mesto v Sloveniji), visoka rast investicijskih odhodkov na eni strani in transfernih prihodkov na drugi. Vrsta postavk v proračunu je brez posebnosti in blizu povprečnih vrednosti, oziroma vrednosti, ki so značilne za občino te velikosti. Nekoliko nad povprečjem so nedavčni prihodki. Tekoči odhodki so sicer blizu povprečnih vrednosti za občino te velikosti, toda upoštevati moramo, da v občini praviloma precej sredstev namenijo za rezerve. Po neto tekočih odhodkih je občina zgledna. Gospodarstvo Občina ima gospodarstvo, ki po moči ustreza velikosti in tipu občine: relativne vrednosti prihodka, dobička, dodane vrednosti in kapitala so rahlo pod povprečjem. Podjetniška dinamika je še nekoliko šibkejša. To velja zlasti za prirast podjetij. Ostali kazalniki: Vrednost Uvrstitev Na prebivalca* Uvrstitev Indeks** Število podjetij 200 125 51 101 76 Letni prirast 2 149 0,51 155 34 Skupni prihodek 48.424.058 EUR 123 12.468 EUR 116 32 Skupni dobiček 164.006 EUR 131 820 EUR 145 27 Dodana vrednost 12.750.515 EUR 2 3.283 EUR 116 93 Sredstva 44.058.108 EUR 126 11.343 EUR 131 78 Kapital 16.267.148 EUR 128 4.188EUR 127 80 Kazalniki podjetniške dinamike: Kazalnik Uvrstitev Število podjetij na 1000 prebivalcev 101 Rast skupnega prihodka podjetij 143 Prirast podjetij na 1000 prebivalcev 155 Kazalniki gospodarske moči: Kazalnik Uvrstitev Prihodek 116 Čisti dobiček 145 Dodana vrednost 116 Kapital 127 na prebivalca, 2010 Prirast podjetij: Skupni prirast podjetij (2007 - 2011): 37 Letni prirast podjetij: 2007 2008 2009 2010 2011 Dobrepolje 5 17 14 -1 2 Slovenija 5869 7651 7278 2061 3096 Razmerje med številom ustanovljenih in izbrisanih pod etij: Dobrepolje 1,63 4,40 3,00 0,95 1,17 Slovenija 1,66 1,71 1,63 1,13 1,22 Vse vrednosti so za leto 2010, razen števila in prirasta podjetij (2011) *Število podjetij in letni prirast: na 1000 prebivalcev, dobiček na podjetje **Indeks za skupni dobiček: glede na srednjo vrednost za 210 občin Na srednji rok je prirast podjetij nekoliko nad slovenskim povprečjem: na ravni petih let je razmerje med novimi registracijami in izbrisi podjetij za Slovenijo 1,43 (na vsako izbrisano podjetje pride 1,43 novih registracij), za Dobrepolje pa 1,7. Podobno razliko pokaže tudi rast števila aktivnih gospodarskih družb. Občina Dobrepolje ima razmeroma majhno gospodarstvo: upoštevati moramo, da gre za manjšo in podeželsko občino. Na splošno je poslovanje gospodarstva v občini solidno: prihodki v letu 2010 so se povečali, ob krizi konec desetletja pa so se zmanjšali za manj kot se je slovensko gospodarstvo v povprečju. Vrednosti niso spek-takularne, a so solidne in nekje povprečne za občino te velikosti. Če primerjamo Občino Dobrepolje z ostalimi podeželskimi občinami, je občina po moči gospodarstva celo nadpovprečna. Solidni so zlasti kazalniki dodane vrednosti. Kot rečeno, se občina po moči gospodarstva ne more primerjati z velikimi ali z izrazito podjetniškimi občinami, kot je na primer Trzin. Ne glede na to pa moramo opozoriti zlasti na nekoliko šibke kazalnike podjetniške dinamike, še posebej prirasta podjetij. Prirast je pomemben tudi zato, ker je gospodarstvo občine precej odvisno od poslovanja največjega podjetja, Pekarne Blatnik. nadaljevanje v naslednji številki Največjih pet podjetij v občini je lani skupaj ustvarilo za 26 milijona evrov prihodka, kar je kar 54 odstotkov prihodka gospodarstva v občini Dobrepolje. To kaže na precej veliko odvisnost občine od večjih podjetij - v povprečju največja podjetja v slovenskih občinah ustvarijo 37,5 odstotka prihodkov gospodarstva. To je le delež največje družbe v občini Pekarne Blatnik (38%). Ta odvisnost ni značilna le za občino Dobrepolje: gre za tipično značilnost manjših občin z velikim deležem mikropodjetji. Občina Dobrepolje objavlja na podlagi določb Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04), 6. člena Statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 28/2008), 2. člena Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2012, in Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov na področju turizma v Občini Dobrepolje, ki ga je sprejel Občinski svet na 28. redni seji dne 21.9.2010, naslednji Javni razpis za sofinanciranje programov na področju turizma v občini Dobrepolje v letu 20l2 I. NAMEN Namen ukrepov je sofinanciranje letnih programov na področju turizma s strani občine, z naslednjimi vsebinami: - redne dejavnosti turističnih društev, - organiziranje in sodelovanje pri organizaciji turističnih prireditev lokalnega in širšega pomena, - izvajanje promocijskih in informativnih aktivnosti lokalnega in širšega pomena, - spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma, - akcije na področju ohranjanja kulturne, tehnične in naravne dediščine ter urejanju okolja, - aktivnosti za zagotavljanje turističnega podmladka, - izvajanje projektov, ki povezujejo več društev in drugih turističnih organizacij. Gre za zbiranje programov s področja pospeševanja turizma, ki se bodo izvajali od I.1.2012 do 31.12.2012. II. RAZPISANA SREDSTVA Razpisana so nepovratna sredstva v višini 4.800 EUR iz proračuna občine na ustrezni proračunski postavki. Sredstva morajo biti porabljena do konca leta 2012. III. UPRAVIČENCI Upravičenci do sredstev so izvajalci na področju turizma - turistična društva, ki izvajajo dejavnosti, opredeljene v javnem razpisu. IV. POGOJI 1. Upravičenci morajo izpolnjevati naslednje pogoje, podrobneje opredeljen v 4. členu Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov na področju turiz- ma v Občini Dobrepolje, v na daljnem tekstu skrajšano TP Pravilnik: - imajo sedež v Občini Dobrepolje; - so registrirani za izvajanje dejavnosti, ki je predmet razpisa; - društva morajo imeti urejeno evidenco o članstvu, in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon o društvih; - imajo zagotovljene osnovne pogoje (materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske) za realizacijo načrtovanih programov; - da ob prijavi na razpis občinski upravi dostavijo poročila o realizaciji programov za preteklo leto in plan, aktivnosti za prihodnje leto. 2. Da predmet prijave ni sofinanciran iz proračuna Občine Dobrepolje ali iz drugih občinskih razpisov (za šport, kulturo..); - da izpolnjujejo ostale pogoje iz tega javnega razpisa. 3. Upravičenec lahko črpa sredstva na osnovi pogodbe, sklenjene med občino in upravičencem. Hkrati je upravičenec za črpanje, najkasneje do 20. 12. 2012 zavezan posredovati naslednje dokumente: - zahtevek, - končno poročilo o izvedenih programih in o porabi dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa in - fotokopije računov o izvedenih aktivnostih (blago in storitve), najmanj v višini sofinanciranja. V. MERILA 1. Pri izboru programov in projektov za sofinanciranje se upoštevajo merila in kriteriji, ki so podrobneje razdelani v razpisni dokumentaciji in TP Pravilniku. 2. Programe in projekte oceni Komisija za turizem, v skladu z merili in kriteriji, ki jih določa ta razpis in so podrobneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji. Programi se ocenijo glede na vsebino posameznih dejavnosti, pestrost programa, množičnost vključevanja, sodelovanje organizacije z okoljem, odmevnost programov, ki jih izvaja v širši okolici. 3. Vrednost posameznih programov in projektov je izražena v točkah v skladu z 10. členom TP Pravilnika. Vrednosti točke se bo določila, ko bodo ovrednoteni programi posameznih društev, v skladu s predvidenimi proračunskimi sredstvi. Višina sofinanciranja posameznega programa in projekta je odvisna od skupnega števila zbranih točk in vrednosti točke. 4. Sredstva za posamezne programe se razdelijo glede na: - doseženo število točk - višino razpoložljivih proračunskih sredstev. VI. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v razpisni dokumentaciji zahtevane podatke in priloge in mora biti na ustreznih mestih podpisana in žigosana. Vzorca pogodbe vlagatelji vlogi ne prilagajo. VII. ROK ZA PRIJAVO IN OBDELAVO VLOG 1. Razpisna dokumentacija je na voljo v vložišču ali pa na spletni strani občine Do-brepolje, ter na sedežu občine, kjer upravičenci lahko dobijo tudi informacije, na telefonu 01 788 02 80, g. Matjaž Kovačič. 2. Vlagatelji izpolnijo in oddajo vloge v vložišču Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm Dobrepolje, obvezno na predpisanem obrazcu. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je 30.06.2012. Upoštevane bodo vloge, ki bodo oddane do postavljenega roka v zaprti kuverti in opremljene, kot je navedeno v razpisni dokumentaciji. 3. Vloge bo pregledala Komisija za turizem, ki jo s sklepom imenuje župan. Vloge bo odpirala po zaporednem vrstnem redu prispetja vlog. Vlagatelje, ki bodo oddali formalno nepopolne vloge, bo občinska uprava pozvala na dopolnitev z 8 dnevnim rokom. 4. Vloge, ki ne bodo oddane v roku ali ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo zavržene z odločbo. 5. Po pregledu vlog na podlagi pogojev in kriterijev tega razpisa, bo komisija pripravila predlog prejemnikov sredstev. Predlog komisije potrdi župan in prejemnikom sredstev se v roku do 60 dni izda odločbo o višini odobrenih sredstev. V odločbi bo opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški, za katere so sredstva namenjena. Medsebojne obveznosti med občino in upravičencem se uredijo s pogodbo. 6. Zoper odločbo ima vlagatelj možnost v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe vložiti pritožbo. Vlagatelj mora natančno opredeliti razloge zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Prepozno vložene pritožbe se zavržejo. Pritožba se vloži pisno ali ustno na zapisnik na Občino Dobrepolje. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z ostalimi vlagatelji. V roku dveh mesecev od prejema popolne pritožbe o njej odloča župan, njegova odločitev je dokončna. VIII. NADZOR IN SANKCIJE Namensko porabo sredstev spremlja in preverja občinska uprava, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja nadzorni svet občine. V primeru nenamenske porabe sredstev je prejemnik dolžan odobrena sredstva vrniti, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Občina Dobrepolje Župan Janez Pavlin Socialni demokrati so za spremembe tudi v lastnih vrstah SOCIALNI DEMOKRATI Območna organizacija Grosuplje Franci Zorko Člani Socialnih demokratov Grosuplja, Ivančne Gorice in Dobrepolja so se sestali na predvečer Dneva zmage na programsko volilnem zboru občinske in območne organizacije SD. Srečanje je bilo namenjeno tako pregledu dela stranke v občini in izvolitvi vodstva občinske in območne organizacije, kakor tudi pregledu dela stranke na državnem nivoju in pripravi na njen kongres. Zato so se zbora udeležili tudi kandidat za predsednika stranke dr. Igor Lukšič ter kandidata za glavnega tajnika stranke Dušan Kumer in Uroš Jauševec. Gostje so v svojem predstavitvenem nagovoru predstavili poglede na prihodnost stranke ter se hkrati tudi samokritično dotaknili preteklih uspehov oz. neuspehov. Po uvodnih predstavitvah se je razvila zelo dinamična razprava, ki je pokazala predvsem na to, da stranka v ključnih trenutkih za izvedbo svojih jasnih usmeritev ni izbrala pravilne strategije. Seveda za to največji del odgovornosti nosi vodstvo stranke s predsednikom Borutom Pahorjem na čelu. Razpravljavci so menili, da je stranka prepogosto popuščala neoliberalnim pritiskom od zunaj ter se v želji, da ugaja vsem in vsakomur, nagibala ne samo proti sredini, temveč včasih tudi proti desnemu političnemu polu. Takšna strategija pa je v nasprotju s samim bistvom socialne demokracije. V razpravi je bilo jasno poudarjena razlika med desnim neoliberalnim konceptom reševanja krize, ki z jemanjem ljudem rešuje finančne centre moči, in levim socialdemokratskim, ki breme izhoda iz krize deli glede na zmožnosti posameznika ter ohranja socialno državo s pomočjo vzajemnosti in solidarnosti. Učenje na lastnih napakah je sicer običajno boleče, toda vedno najučinkovitejše. Zato so prisotni na programsko volilnem zboru vseskozi poudarjali prepričanje, da mora novo vodstvo stranko popeljati po poti resnične socialne demokracije. Pozitivne vrednote in izročila preteklosti morajo biti trden temelj prihodnosti, ki bo temeljila na medsebojnem zaupanju, spoštovanju, sklepanju zavezništev s tistimi, ki imajo enake ali podobne cilje, razvijanju resničnega socialnega dialoga in nenehnemu prizadevanju za blaginjo vseh državljanov in državljank. Večjo pozornost bo potrebno usmeriti v delo z mladimi ter vzpostaviti oz. revitalizirati takšno organizacijsko mrežo stranke, ki bo zagotavljala njeno čim večjo učinkovitost. V nadaljevanju so prisotni člani SD izvolili Marino Koščak in Bojana Zupančiča za delegata, ki jih bosta zastopala v začetku junija na kongresu stranke v Kočevju. V skladu s statutom so izvolili tudi občinski odbor SD Grosuplje ter za predsednika Iva Gaji-ča, za tajnika pa Zorko Francija. Za predsednico območne organizacije SD, ki vključuje člane iz občin Grosuplje, Ivančna gorica in Dobrepolje, je bila izvoljena Nevenka Zaviršek, za tajnika pa Franci Zorko. Programsko volilni zbor se je zaključil v poznih večernih urah, kar pa ni bila ovira, da se ne bi živahna debata nadaljevala še v preddverju Družbenega doma. To kaže na dejstvo, da so takšna srečanja z odkrito in odprto ter predvsem konstruktivno razpravo še kako potrebna. ♦ Uradne ure občinske uprave ponedeljek od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 14.30 sreda od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 17.00 petek od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 13.00 Občinski inšpektor: četrtek od 8.00 do 9.00 Ravnanje z gradbenimi odpadki Grad be ni od pad ki so vsi od pad ki, ki nasta nejo pri grad be nih de lih za ra di grad nje, re konstrukcije, adapta cije, obnove ali odstra -nitve objekov. Predstavljajo tretjino vseh odpadkov, nastalih v Sloveniji, največ je izkopanega materiala, zemljine in kamenja. Cilj Slovenije je do leta 2020 reciklirati 70% gradbenih odpadkov, kar je gotovo dosegljivo, saj so gradbeni in industrijski odpadki lahko nadomestek naravnih materialov, ki imajo, v primerjavi z naravnimi, lahko celo boljše lastnosti. S ponovno uporabo gradbenih odpadkov zmanjšujemo obremenjevanje okolja in ohranjamo naravne Področje gradbenih odpadkov ureja Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/2008). Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor, ki pa lahko za ravnanje z njimi pooblasti enega izmed izvajalcev del. Gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah s klasifikacijskega seznama odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa je potrebno ravnati tako, da jih je mogoče obdelati. Investitor mora k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki. Investitor, ki namerava pridobiti uporabno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, mora kot sestavni del dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja pristojnemu upravnemu organu priložiti poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi, iz katerega so razvidni podatki o odpadkih. O projektu ReBirth Projekt ReBirth vodi Zavod za gradbeništvo in ga financirajo Evropska komisija, Ministrstvo za okolje in kmetijstvo in partnerji projekta. Projekt je namenjen promociji recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov in njihove uporabe v gradbeništvu. Glavni cilj projekta je povečanje recikliranja in ponovne uporabe gradbenih in industrijskih odpadkov. V ta namen organizirajo različne dogodke: konference, izobraževalne delavnice o zelenih javnih naročilih in ravnanju z industrijskimi in gradbenimi odpadki, praktične prikaze postopkov recikliranja ... Več o projektu lahko izveste na spletni strani projekta: www.re-birth.eu. Projekt je zanimiv tudi za vsa podjetja iz na- ših občin, ki se ukvarjajo z gradbeništvom ali proizvedejo večje količine industrijskih odpadkov, kot vir informacij in v smislu predstavitve uspešnih praks recikliranja gradbenih in industrijskih odpadkov. Primer dobre prakse recikliranja gradbenih odpadkov predstavlja tudi rekonstrukcija državne ceste med Šentvidom pri Stični in Radohovo vasjo, ki jo je izvedlo večje gradbeno podjetje. Investitor obnove je bila Direkcija RS za ceste. Stari asfalt so zdrobili in ga z dodanimi vezivi uporabili kot trdna podlaga za položitev grobega in finega asfalta. V tem primeru gradbeni odpadek sploh ni nastal, sanacija pa je bila izvedena hitreje, kot bi bila v primeru klasičnih postopkov. Kam z gradbenimi odpadki? Manjše količine gradbenih odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvih, lahko občani v skladu z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki pripeljejo v CERO Špaja dolina (do 350 kg/dan oz do 5.000 kg/leto), deponiranje je plačljivo (66,3€/tono z dajatvami in DDV). Že v času nastajanja gradbenih odpadkov je pomembno, da odpadke ločimo po posameznih frakcijah. Na ta način bistveno zmanjšamo ceno ravnanja z njimi, saj lahko večino frakcji v CERO Špaja dolina oddamo brezplačno (kovine, les, mešana embalža), nekatere frakcije (beton, mešanice betona, opeke, zemljino, kamenje ... ) pa po nižji ceni oddamo nekaterim drugim predelovalcem gradbenih odpadkov (npr. KG-EKO d.o.o. iz Šmarja Sap, Rekon d.o.o. iz Vira pri Stični). O načinu, ceni in mestu oddaje se pozanimajte pri predelovalcih in zbiralcih gradbenih odpadkov. Oddaja mešanih gradbenih odpadkov na deponiranje je najdražja in ekološko najmanj učinkovita. V skladu z zakonodajo so tudi gradbena podjetja zavezana k ločevanju gradbenih odpadkov. Gradbenih odpadkov iz podjetij v CERO Špaja dolina ne sprejemamo. Čeprav je za gradbene odpadke na gradbišču v skladu z zakonodajo odgovoren investitor, pa praksa kaže, da so dejansko izvajalci del tisti, ki bistveno vplivajo na ravnanje in dosledno ločevanje gradbenih odpadkov na gradbišču. Z dobro organizacijo in doslednim ločevanjem gradbenih odpadkov na izvoru, se lahko ravnanje bistveno poceni, zahteva pa, vsaj v procesu privajanja na nov način ravnanje z gradbenimi odpadki, nekaj več truda. Naj opozorimo še na pogosto kršitev, ko neznani storilci odlagajo odpadke na tuja zemljišča. Zakon o varstvu okolja določa, da je v primeru neznanega storilca lastnik zemljišča odgovoren za nelegalno odložene gradbene odpadke. V zadnjem obdobju smo na območju občin Ivančna Gorica in Grosuplje zaznali več napotil inšpektorjev po sanaciji divjih odlagališč gradbneih odpadkov. Ravnanje z gradbenimi odpadki od nas zahteva v začetni fazi gradnje nekaj premisleka, si pa lahko na račun dobre organizacije ločevanja na izvoru, bistveno zmanjšamo stroške ravnanja z gradbenimi odpadki in se odgovorneje obnašamo do okolja, v katerem živimo. K odgvornemu ravnanju z gradbenimi odpadki nas zavezuje tudi zakonodaja. JKP Grosuplje ločujmo odpadke Kam z odpadnim jedilnim oljem? Od pad na jedil na olj a so vsa olj a rastlinskega izvo ra, ki nastaj aj o v ku hi njah (v gospodinjstvih ali gostinstvu) in niso več pri merna za uporabo. Med odpadna jedilna olja štejejo tudi olja, med katera so pomešana olja in masti živalskega izvora, če gre za obi -čajne količine, ki se pojavljajo v gospodinjstvu. Odpadna jedilna olja je prepovedano mešati z drugimi odpadki, odvajati v javno kanalizacijo, male komunalne čistilne naprave, greznice, v vode ali tla. Olja je prepovedano odlagati tudi na kompostnik ali med biološke odpadke. Odpadna olja sodijo med organske komponente odpadnih voda in se bakterijsko zelo nerade razgradijo. V odpadni vodi povzročajo težave v interni kanalizaciji (zamašitev odtočnih cevi), kanalskem omrežju in na čistilni napravi. Če odpadna olja ne odstranimo pred izpustom v kana- lizacijo, tvorijo plavajočo maščobno prevleko na površini čistilne naprave ter bistveno zmanjšajo učinkovitost delovanja čistilne naprave. Kjer čistilnih naprav ni, odpadna olja povzročajo dolgotrajen negativni vpliv na okolje. Ravnanje z odpadnimi jedilnimi olji ureja Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (UL RS 70/2008). KJE LAHKO ODDAMO ODPADNA JEDILNA OLJA? Olje ohladite, ga prelijte v plastenko ali steklen kozarec in dobro zaprite. Ko bo posoda za shranjevanje odpadnega jedilnega olja polna, jo lahko brezplačno oddate v Zbirnem centru v Špaji dolini ali pa posodo hranite in oddate v času zbirne akcije zbiranja nevarnih odpadkov, ki bo v jesenskem času potekala po razporedu, objavljenem v tabeli. Povzročitelj odpadnih jedilnih olj iz gostinstva mora te odpadke oddajati zbiralcu odpadnih jedilnih olj. ZAKAJ JE KORISTNO LOČENO ZBIRATI ODPADNO JEDILNO OLJE? Zbrano odpadno jedilno olje predelajo v bio-diesel. Iz enega litra olja nastane 90% bio-diesela, torej ekološkega goriva, ki ne onesnažuje okolja, ostanek je glicerin, ki se uporablja v farmacevtski industriji. Odvoz odpadnega jedilnega olja v občini Dobrepolje: četrtek 11.10.2012 Struge - parkirišče pri gasilnem domu 13,00 - 14,00 h četrtek 11.10.2012 Kompolje - parkirišče pri gasilnem domu 14,30 - 15,30 h četrtek 11.10.2012 Videm - parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16,00 - 17,00 h četrtek 11.10.2012 Ponikve - parkirišče pri gasilnem domu 17,30 - 18,30 h Primeri dobre prakse pri ločevanju odpadkov Skrb za čisto in urejeno okolje mora postati ena najpomembnejših nalog vsakega od nas, saj že lahko čutimo posledice mačehovskega ravnanja z okoljem. Prvi in najpomembnejši cilj ločevanja odpadkov je, da ti ne končajo na odlagališču, temveč se jih vrne v nadaljnjo uporabo. Primeri dobre prakse: • Vso embalažo moramo najprej dobro izprazniti in sprati. Pločevinke, konzerve, kartonsko embalažo za tekočine in plastenke moramo najprej dobro stisniti in nato odvreči v zabojnik z rumenim pokrovom. • Količino odpadkov lahko zmanjšate že s premišljenim nakupovanjem. Kupujte izdelke v koncentrirani obliki in izdelke, ki jih lahko ponovno polnite. • Izdelke »za enkratno uporabo« zamenjajte s trajnejšimi (prtički iz blaga namesto papirnatih, baterije, ki se jih da ponovno polniti, pralne pleničke namesto tistih za enkratno uporabo). • Steklo je najbolj hvaležna surovina za pre- delavo, obenem pa najbolj obremenjuje okolje, če ga v njem odvržemo, saj se ne razgradi. Zato poskrbite, da bodo steklenice in stekleni kozarci lahko ponovno uporabljeni in se ne bodo znašli na odlagališču. • Odvečnim plastičnim vrečkam se pri nakupovanju lahko izognete z uporabo košare ali tekstilnih nakupovalnih vrečk. • Obremenitev okolja lahko občutno zmanj -šate z uporabo okolju prijaznih izdelkov (čistila, barve, lepila ...) in s ponovno uporabnimi materiali (steklo, les itd.). • Stvari, ki so uporabne, a jih ne potrebujete več (npr. obleke, čevlji, igrače, knjige, posoda) odnesite v komisijske trgovine ali jih podarite. • Skrb za čisto okolje lahko izražamo tako, da, ne glede na to, kje smo, pazimo, da z odpadki ne smetimo, temveč jih ločujemo. Pri tem pa tudi varčujemo z energijo. • Iz bioloških odpadkov lahko naredite kakovosten kompost. • Preden v posodo odvržemo kartonsko embalažo, jo moramo raztrgati ali dobro stisniti. • Preden vodo zavržete, razmislite, ali jo lahko še kako porabite (na primer za zalivanje rož). • Preden nekaj zavržete, pomislite, ali bi se dalo popraviti ali uporabiti na kakšen drug način. • Namesto aluminijaste folije za shranjevanje živil uporabljajte priročne plastične posodice, ki jih lahko uporabite vedno znova. ♦ V Ponikvah slavnostna otvoritev novega dela zavoda Prizma Ponikve V po nede Ijek, 7. 5. 2012 je bi l o v Po nikvah ze l o slovesno, saj je pote ka l a otvo ritev novega de l a zavoda Prizma Po nikve, pod častnim pokroviteljstvom predsednika države dr. Danila Turka. V novem delu zavoda je v lepo opremljenih enoposteljnih in dvoposteljnih sobah nov dom našlo 45 stanovalcev. Vrednost investicije je 4 milijone evrov, sredstva so bila pridobljena z Mini -strstva za delo, družino in socialne zadeve. Mojca Pugelj Z Zdravljico so vse prisotne naprej pozdravili člani pevskega zbora »Struna« iz Zavoda Prizma. Sledil je govor mag. Franca Hočevarja, svetovalca predsed- nika države za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vprašanja. Dejal je, da zavod pozna že več kot 40 let, ves ta čas spremlja njegovo delovanje, napredovanje in dogodke, ki se odvijajo v njem. Poudaril je, da ga veseli, da zaposleni kakovostno skrbijo za ljudi, ki bivajo v njem in da se skupaj v dobrem in hudem veselijo življenja. Vsem zaposlenim je čestital za veliko opravljeno delo in jim zaželel vse dobro še naprej. V okviru zavoda deluje tudi dramska skupina bivalnih enot Prizma. Z igrico »Mornarji s Prizme« so skozi igro predstavili zgodovino in poslanstvo zavoda. Vse prisotne je nato pozdravil Davor Dominkuš, generalni direktor direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Najprej se je zahvalil za zgledno sodelovanje med vsemi inštitucijami, ki so pripomogle k novi pridobitvi. Optimistično napoveduje, da bo potrebno projekt še nadaljevati, zavod še dograditi, kljub težkim časom, v katerih živimo. Za optimistično napoved je prejel bučen aplavz, ki je na oder pospremil otroke in Folklorne skupine Dobrepolje. Za to, da je po mnogih letih prizadevanj zgrajen del novega doma, ki izboljšuje pogoje za bivanje in delo, je zagotovo zaslužen tudi dobrepoljski župan, Janez Pavlin. Tudi on se je pridružil pozitivnim mislim Davorja Dominkuša in obljubil, da si bo tudi sam prizadeval za dograditev še druge faze doma. Zahvalil se je vsem akterjem in izvajalcem za gradnjo ter vsem zaželel uspešno delo v novih in sodobno opremljenih prostorih. Po nastopu mešanega pevskega zbora Ponikve, pod vodstvom Janeza Gačnika, pa je besedo prevzela direktorica zavoda Prizma, Katja Vipotnik. Z nasmehom in ponosom na obrazu je povedala, da jim je uspelo narediti to, za kar se je trudilo že veliko ljudi pred njo. Zahvalila se je vsem, ki so jo podpirali in ji stali ob strani ter dodala, da so v novem delu boljši pogoji bivanja in življenja za stanovalce in boljši pogoji dela za zaposlene. S poskočnimi pesmimi je nato Godba Dobrepolje pospremila otvoritev zavoda, ki ga je blagoslovil župnik Franc Škulj. Zavod je v vseh letih delovanja uspel in dokazal, da lahko preživi in ne samo to, srečni obrazi stanovalcev so nam dali vedeti, da živijo v prijetnem okolju in da so zadovoljni s kvaliteto življenja, ki jim jo nudijo zaposleni v zavodu. ♦ Teden odprtih vrat zavoda Prizma Ponikve Kot ste že lahko prebrali na prejšnji strani, je bila v maju slavnostna otvoritev zavoda Prizma Ponikve. Ob tej priložnosti so pripravili teden odprtih vrat, o katerem sem se pogovarjala z direktorico, Katjo Vipotnik. Mojca Pugelj 8. 5. 2012, na Dan sociale, ste izpeljali predstavitev kapacitet in možnosti namestitev oseb s posebnimi potrebami. Glede na vedno zahtevnejše delo na področju sociale, prenovljeno zakonodajo in kompleksnost samega del s stanovalci, smo organizirali srečanje socialnih delavcev, ki delajo na istem ali podobnem področju. Naš namen je bil širši - strokovni javnosti pokazati naše kapacitete, možnosti nastanitve za invalide, prenovljene programe zavoda Prizma ter predvsem z izkušnjo, da udeleženci na svoje oči vidijo Prizmo sedaj, dvigniti ugled naše ustanove. Kdo se je udeležil tega dneva? Koga ste povabili? Tega dneva so se udeležile socialne delavke iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Inštituta za rehabilitacijo Soča v Ljubljani, Centrov za socialno delo, Zavoda Svete Terezije, Psihiatrične klinike v Ljubljani. Da so bile prisotne strokovnjakinje iz različnih strokovnih ustanov je zelo dobro, saj pri sprejemu stanovalca in nastanitvi nastane veliko nepredvidenih in predvidenih težav, ki jih bomo sedaj lažje reševali, saj je bistvenega pomena, da se med seboj dobro poznamo. Naslednji dan, na Dan negovalcev, ste organizirali ogled zavoda Prizma in predavanje o Huntingtonovi bolezni. Udeležili so se negovalci in zdravstveni tehnik iz SVZ Dutovlje, negovalci iz DSO Kočevje ter negovalci iz Zavoda Sv. Terezije. Vsega skupaj osem udeležencev iz zunanjih Zavodov. Pripravila in sodelovala pri celotnem programu je tudi Andžela Zindovič iz Lekarne Ljubljana. Vse obiskovalce in sodelavce pri izvedbi dneva je oskrbela s promocijskimi izdelki Lekarne. Strokovna predavanja o negi stanovalca s huntingtonovo boleznijo so izvedle tri strokovnjakinje zavoda Prizma (diplomirani sestri in zdravstveni tehnik) v dvorani Zavoda s pomočjo dia-projekcije in plakatov. Za huntingtonovo bolezen smo se odločili zato, ker imamo izkušnje in specia- listična znanja o negi takšnega bolnika ter na tem področju strokovno mednarodno sodelujemo že tri leta. Huntingtonova bolezen je redka, vendar zelo težka. Je dedna bolezen, ki nastane zaradi odmiranja selektivnih možganskih celic. Kaže se z nekoordiniranimi sunkovitimi gibi telesa in demenco. Po navadi se razvije v srednjih letih. Bolezen večinoma napreduje počasi, smrt nastopi 10-30 let po njenem nastanku. Pri mlajših bolnikih poteka hitreje in shujšim potekom. V zavodu Prizma se trudimo, da zagotovimo individualne potrebe stanovalca, zato smo tudi sobo prilagodili osebi s tako boleznijo (fototapete s spomini iz mladosti, oblazinjena postelja, prijeten vonj - aromaterapija za pomirjanje). Za obiskovalce smo s pomočjo kuhinje pripravili napitke (kava, čaj, voda). Sami smo pripravili peciva iz domače peke. Ob koncu je pogostitev financiral in pomagal izvesti Varnostni Institut, Ljubljana. Pripravili ste tudi okroglo mizo na prostem pod drevesi v parku Zavoda. Na okrogli mizi smo govorili o delu ne-govalcev, o težavah in rešitvah. Prišli smo do zaključka, da imamo podobno problematiko, v posebnih zavodih pa skorajda identično. Izmenjali smo izkušnje, predvsem pri reševanju težav. Na okrogli mizi je bil sklenjen tudi predlog, da se pripravi projekt izmenjave negovalcev med podobnimi Zavodi. Na Dan specialnih pedagogov in skupinskih habilitatorjev, ki ga v Sloveniji obeležujemo 10. maja, ste za obiskovalce zopet odprli svoja vrata in pripravili delovni posvet. Na ta dan so bili povabljeni specialni pedagogi in habilitatorji iz vseh posebnih zavodov v Sloveniji. Udeležba je bila manjša zaradi aktivnosti v zavodih in dopustov. Kljub temu pa je bil dan pester. Takoj po pozdravu se je razvila diskusija o problematiki, ki se pojavlja pri delu in kako se nastale probleme rešuje. Podobno, kot pri negoval-cih, smo ugotovili, da nastajajo povsod podobni problemi in se rešujejo na podoben način. Zaradi tega smo prišli tudi do ugotovitve, da je škoda, da se z zelo zahtevno problematiko ukvarjamo vsak na svojem koncu sami, saj bi se lahko povezali in tako prišli do prakse dobrih primerov z izmenjavo izkušenj. Na osnovi tega in na pobudo direktorice smo se dogovorili, da se bomo redno sestajali v Prizmi. Namen je, da se strokovno razvijamo, da zagotovimo kakovostno storitev in hkrati olajšamo reševanje kompleksnih težav pri delu z ljudmi. Pripravili ste tudi srečanje društev in zvez invalidov Slovenije ... Zavod Prizma kontinuirano sodeluje z invalidskimi organizacijami, saj imajo kakovostne programe, ki dopolnjujejo državno storitev institucionalnega varstva oseb s posebnimi potrebami. Tako je društvo distrofikov Slovenije sodelovalo pri razstavi »Prizma skozi čas« s kvalitetno izdelavo (fotokopijo) starih fotografij zavoda Prizma. Tudi pri redni dejavnosti nam vedno pomagajo pri prevozih naših stanovalcev na različne dejavnosti s primernimi kombi vozili. V preteklosti pa je njihov predsednik Boris Šuštaršič s svojim prispevkom v sanacijski skupini dosegel, da se je zavod Prizma ohranil. Zveza paraplegikov Slovenije in Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine zadnja štiri leta zelo kakovostno sodelujeta z nami, tako v smislu podpornih programov za naše stanovalce kot je naprimer obnovitvena rehabilitacija paraplegikov, prevozi, srečanja,... Z njihovo predstavnico Mojco Burger smo se dogovorili za nadaljnje še tesnejše sodelovanje v korist naših stanovalcev in njihovih članov z ustreznimi programi. Organizirali bomo dejavnosti, ki bodo dostopne tudi vaščanom Ponikve oziroma občanom Dobrepolja. Dan invalidskih organizacij se je izkazal za zelo uspešnega v smislu izboljšanja ka- kovosti programov, kot tudi v poglabljanju dobrih človeških odnosov Dogajanje ste zaključili v petek, 11. 5., s koncertom skupine Gamsi. Skupina Gamsi je v petek popoldan pričarala izredno toplo popoldne z zelo pozitivnimi čustvi. Stanovalci in gostje so se predali glasbi. Nekaj pesmi so stanovalci Prizme in Gamsi odpeli skupaj, kar je bil še poseben užitek. Zahvaljujemo se skupini, saj se zavedamo, s kakšno dobro voljo so prišli, popolnoma dobrodelno. Vsem ste nam pričarali prav poseben in nepozaben dan. Izvedli pa ste tudi še nekatere druge aktivnosti. Poleg dnevov odprtih vrat pa so se odvijale še druge dejavnosti. Tako so nam otroci Osnovne šole Velike Lašče organizirali de- lavnice za naše stanovalce. Najprej so zapeli nekaj pesmic, potem pa izvedli delavnice na teme izdelovanje okvirjev za slike, tiskanje prtičkov, izdelovanje nakita iz fimo mase in igranje šaha. Vzdušje je bilo izredno prijetno, otroci so bili nosilci sodelovanja, naši stanovalci pa zadovoljni. Čudovito je bilo videti kako resno se otroci zavedajo poslanstva, s katerim so prišli. Predvideni sta bili še dve dejavnosti, in sicer demonstracijska tekma profesionalcev v košarki na vozičkih ter predstavitev društva ATV. Zaradi bolezni in drugih okoliščin sta ti dve dejavnosti odpadli , vendar smo se dogovorili, da jih bomo v kratkem zagotovo organizirali. In za konec ... Po vseh zaključnih aktivnostih pa bi se rada zahvalila vsem donatorjem, ki ste nam omogočili izpeljavo celotnega tedna. Čudovito je videti in vedeti, da je vedno več ljudi, ki jim ni težko iskreno nekaj podariti in z dobro voljo sodelovati, ne da bi pomislili na en sam cent. Vedno več je ljudi, ki so pripravljeni pomagati in razumeti invalidnost, bolezen in trud nas zaposlenih za lajšanje monotonega življenja in dvig kakovosti naše storitve. Zaradi takšnih ljudi, kot so IBHR Inštitut in ATV klub bomo lahko razvili novo metodo dela, ki se ji reče SNOEZELEN terapija. To pa je tudi namen sodelovanja. Ob zaključku pa bi se rada iskreno zahvalila županu Janezu Pavlinu, ki nas podpira v razvoju. Vsi se zavedamo, tudi tega, da je visoko strokovna ustanova tudi doprinos k razvoju celotne občine. Hvala! In hvala tudi za izredno lep cvetlični aranžma na otvoritvi! Hvala za pogovor. ♦ DEVETA DOBREPOLJSKA GOLAŽIJADA Podgora, NVRC, Koča pri Koritu 9.junij 2012 Prijavnina za tekmovalno ekipo je 20 EUR. Vanjo je všteto 2kg mesa, 2kg čebule, drva ter promocijska majica prireditve. Prijavnine sprejemamo do 8. 6. 2012. Zbor za tekmovalce je med 12 in 13. uro, začetek tekmovanja ob 13.00. Glasbeni gost bo MARKO RUS s harmoniko. Za vse dodatne informacije pokličite na gsm: Andrej Strnad, 031- 603-885 ali pišite na: td.podgora@gmail.com Turistično društvo PODGORA P0DC0RSK0 RAJANJE Podgora, NVRC, koča pri Koritu Sobota, 9. junij 2012 Dan odprtih vrat konjeniške sekcije TD PODGORA in brezplačnih ustvarjalnih delavnic za otroke, mladino ter družine, od 13. ure dalje. Prijave za sodelovanje na podgorskem rajanju sprejemamo do 1. 6. 2012 na: td.podgora@gmail.com ali na gsm: 041-603-885 Turistično društvo PODGORA Koledar prireditev, junij 2012 DATUM LOKACIJA NAZIV PRIREDITVE OPIS PRIREDITVE ORGANIZATOR 3. junij VIDEM - OŠ DRUŽBENO ŠPORTNA PRIREDITEV ZA MLADE Veter v laseh-odbojka, mini nogomet, rolanje, itd.; PREDPRIJAVE ŠD Dobrepolje 9. junij, ob 8h Izhodiščne točke: Videm Dobrepolje, (Jakličev dom), Krka (Avtobusna postaja), Hočevje gasilski dom 2. tradicionalni Primožev pohod do koče na Šentrumarju Pohod DG Štorovke 9. junij Podgora, NVRC koča pri Koritu PODGORSKO RAJANJE Dan brezplačnih delavnic za otroke, mladino in družino ter predstavitev okoliških društev TD Podgora 9. junij Podgora, NVRC koča pri Koritu 9. Dobrepoljska golažijada Tekmovanje v pripravi in kuhanju golaža TD Podgora 16. junij Predstruge ROCK KAMNOLOM 2012 KD KOMA 750, ROCK INŽENIRJI 24. junij, ob 17h Na dvorišču pred gasilskim domom PGD Ponikve Občinska proslava ob dnevu državnosti z gasilsko parado in gasilsko veselico Proslava s kulturno vsebino in izvedbo gasilske parade in velike vrtne veselice PGD Ponikve, Občina Dobrepolje 25. junij -1. julij McSion in župnišče Oratorij (tedenski) Oratorij za otroke ob koncu šolskega leta MDD - animatorji junij Bralni klub Dobrevoljci Druženje ob knjigi. Vsako prvo sredo v mesecu Mestna knjižnica Grosuplje, enota Dobrepolje OPOMBA: Koledar prireditev je informativnega značaja. Za najem dvorane v Jakličevem domu (male in velike) je potrebno prostor pravočasno rezervirati. To lahko storite tako, da najprej preverite zasedenost dvorane in se dogovorite za točen termin. Za to se lahko obrnete na telefon št. 041 332 331 (g. Tone Steklasa - velika dvorana) in telefon št. 051 321 145 (ga. Marija Zrnec - mala dvorana). Hvala za razumevanje! Vabimo vas na proslavo ob dnevu državnosti z gasilsko parado in gasilsko veselico v nedeljo, 24. junija 2012 ob 18. uri, na dvorišču pred gasilskim domom PGD Ponikve. Ji Ts k d JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta 2. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica T: 01 786 90 70 F: 01 786 90 75 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si www.jskd.si,www.kultura-ustvarjanje.si NAPOVEDI Linhartovo srečanje 2012, regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin petek, 1. junij 2012, ob 19.30 - Ljubljana, Šentjakobsko gledališče: Martin McDonagh: Kripl z Inishmaana (jedka komedija) sobota, 2. junija 2012, ob 17.00 - Grosuplje, kulturni dom: Ivan Cankar: Za narodov blagor (satirična komedija) sobota, 2. junija 2012, ob 20.00 - Grosuplje, kulturni dom: Podelitev priznanj gledališkim skupinam JSKD OI Ivančna Gorica za udeležbo na območnem nivoju sobota, 2. junija 2012, ob 20.15 - Grosuplje, kulturni dom: Karel Valentin: Selitev (satirična dobrosrčna komedija) nedelja, 3. junija 2012, ob 17.00 - Grosuplje, kulturni dom: Marko Djukic: Mamo ste pa kar živo pokopali? (tragikomedija) nedelja, 3. junija 2012, ob 20.00 - Grosuplje, kulturni dom: Podelitev priznanj za najboljšo moško in žensko glavno ter stransko vlogo, za najboljši gledališki dosežek po mnenju strokovnih spremljevalcev na območnem nivoju, Petre Tanko in Gašperja Jarnija nedelja, 3. junija 2012, ob 20.15 - Grosuplje, kulturni dom: Vinko Möderndorfer: Vaje za tesnobo (igra o današnjih dneh) Za ogled obvezne rezervacije na: 051/675-238. Vstopnina: 1 EUR Državno srečanje najboljših otroških gledaliških skupin 2012 sreda in četrtek, 6. in 7. junij 2012, 8.3013.10 - Velenje, kulturni dom Maja Gal Štromar je sestavila program za državno srečanje, kamor je uvrstila 12 najboljšoh otroških gledaliških predstav iz vse Slovenije. S Piko Nogavičko se bodo predstavili tudi mladi igralci skupine Hiška OŠ Louisa Adamiča in KD Teater iz Grosuplja z režiserko Ireno Žerdin. Vse najlepše rožice, tabor slovenskih pevskih zborov 2012 sobota, 16. junij 2012, 20.00 - Šentvid pri Stični, avla OŠ Ferda Vesela nedelja, 17. junij 2012, 13.00 - Šentvid pri Stični, igrišče OŠ Ferda Vesela Na predvečer tabora bo nastopilo 9 zamejskih zborov iz Avstrije, Italije, Mdžarske, Hrvaške, Srbije in BIH. Na taboru pa bodo prepevali številni zbori pod vodstvom dirigenta Igorja Švare. MAVRIČNA - KULTURA - ZA VSE................. Ex-tempore mladih 2012 v Dobrepolju Tradicionalno srečanje mladih likovnih ustvarjalcev osnovnih šol in srednje šole iz treh občin je tokrat potekalo v Dobrepolju, rojstni občini bratov, Toneta in Franceta Kralja. Mladi umetniki so ustvarjali mozaike na temo ekspresionizma pod likovnim vodstvom, diplomiranega mozaičarja Aljaža Vidrajza. Likovnike sta pozdravila župan ObčIne Dobrepolje, Janez Pavlin, ki je učence spodbudil k likovnemu ustvarjanju in jim podaril zgoščenke z video gradivom umetnika Franceta Kralja. Gospa Fani Kralj, predsednica DU, pa jim je zaželela prijetno dopoldne v prostorih njihovega društva. Za pomoč za izvedbo delavnice se zahvaljujemo tudi dobrepoljskim gasilcem, ki so na brezplačno posodili mize in klopi. Zadovoljni otroci in publika na regijskem srečanju otroških folklornih skupin v Sori Regijsko srečanje najboljših otroških folklornih skupin Osrednje Slovenije je potekalo 10. maja 2012 v Sori v organizaciji JSKD OI Ljubljana- okolica. Pred polno dvorano otrok in staršev je nastopilo devet skupin, med njimi tudi OFS Vidovo iz Šentvida pri Stični (Anita Kotar, Natalija Šeme), mlajša OFS JVIZ OŠ Dobrepolje (Martina Prhaj, Mateja Hočevar), OFS Rege iz Račne (Olga Gruden) in starejša OFS JVIZ OŠ Dobrepolje (Martina Prhaj, Majda Blatnik). Vse skupine so si strokovno ogledali dr. Bojan Kni-fic, svetovalec za folkloro na državnem JSKD, ter letošnji strokovni spremljevalki, Petra No-grašek in Majda Nemanič. Državno srečanje bo zadnjo soboto v maju v Šentjerneju. Dve grosupeljski gledališki skupini na Mladem odru Klemen Markovčič in Ajda Valcl sta pripravila izbor najboljših otroških gledaliških skupin, ki sta jih strokovno spremljala na območnih srečanjih koordinacije Osrednja Slovenija. Med dvanajstimi predstavami smo na regijskem srečanju, ki je potekalo v Grosuplju in v Logatcu, lahko videli tudi Piko Nogavičko in Živeli bi svoje sanje v izvedbi skupin Hiška OŠ Louisa Adamiča in KD Teater Grosuplje ter Šolc Podružnične šole Šmarje-Sap. Vseh dvanajst predstav iz Grosuplja, Logatca, Ljubljane, Trbovelj, Brezovice, Preserij, Podlipe in Šentjošta si je strokovno ogledala Maja Gal Štromar, ki ugotavlja, da je letos največji presežek gledališkega ustvarjanja v igri mladih igralcev, manj pa v režijskem pristopu in v celotnih predstavah nasploh. Državno srečanje bo potekalo prvi teden v juniju v Velenju. JSKD OI Ivančna Gorica www.kultura-ustvarjanje.si Povej mi in bom pozabil. Pokaži mi in si bom zapomnil. Vzbudi mi zanimanje in bom razumel. Kitajski pregovor AUstna knjižnica Grosuplje F.nola Dahrvpnlje Iz naše knjižnice* Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v: ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure V svet na kolesu ... z zdravo hrbtenico v telesu ! Kolesar popotnik Aleš Juvanc Ana Krajnc, diplo. fizioterapevtka, in predavanje o težavah s hrbetenico Jasmina Mersel To bi lahko bil eden izmed sloganov dveh zanimivih predavanj, s katerimi smo zaključili sklop srečanj in večerov v knjižnici, katerih namen je izobraževanje in prijetno druženje. Od septembra preteklega leta pa do maja se je zvrstilo mnogo vsebinsko raznovrstnih večerov, ki jih je knjižnica pripravila tudi v sodelovanju z različnimi društvi in institucijami. Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje, še posebno Društvu Koma 750, Sekcija Razgledi, s katerimi smo organizirali kar nekaj skupnih večerov. Čeprav je osnovna in poglavitna dejavnost knjižnice posredovanje gradiva in splošna dostopnost do zbranega znanja in informacij, je knjižnica eden od stebrov lokalnega kulturnega, izobraževalnega in družabnega življenja. Zavedamo se pomena znanja, ozaveš-čanja in osveščanja, nadgradnje našega vedenja in poznavanja. Samo s širjenjem našega znanja namreč lažje razumemo svet in znamo pomagati sebi in drugim. S tem namenom organiziramo številne prireditvene dejavnosti, kot so potopisna predavanja, strokovna predavanja, literarni večeri, razstave, bralni klub ali druženja ob knjigi ... Tokrat smo prisluhnili potopisnemu predavanju kolesarja popotnika Aleša Juvanca, ki je predstavljeno potovanje poimenoval »Od malezijskih gozdov do Arabske puščave«. Močna volja in pogum sta osebnostni lastnosti, ki zaznamujeta Aleša Juvanca, saj ima za seboj že veliko kolesarskih podvigov. Po duši predan kolesar se v okviru svojih potovanj odpravi tudi na številne športne dogodke, ki se dogajajo v tujini. Kot navdušen kolesar in ljubitelj hokeja je prvič na večjo športno prireditev v tujini odkolesaril leta 1998 v Zurich, kjer je takrat potekalo svetovno prvenstvo skupine A v hokeju. Kasneje pa je kolesaril še na mnoge druge športne dogodke, med drugim tudi na evropsko nogometno prvenstvo na Portugalskem leta 2004. Tokrat je pot začel v drugi polovici septembra v Kuala Lumpurju, v Maleziji, od tam pa kolesaril v Singapur, kjer si je ogledal dirko formule 1. Pot je nadaljeval po otoku Borneo - Indonezija, kjer je prečkal ekvator in kolesaril proti severu in zahodu otoka. Ko je spet kolesaril po Maleziji, si je ogledal farmo krokodilov, nato pa pot nadaljeval v državico Brunei. V Filipinih je na otoku Luzon obiskal prijatelja in na poti proti domu poletel v Dubai ter za konec kolesaril še po Združenih arab- skih emiratih. Aleš Juvanc organizira in vodi tudi skupinska potovanja s kolesom, tako se mu lahko pri njegovih podvigih tudi pridružite. Za vse naše podvige pa zagotovo potrebujemo zdravo in močno hrbtenico. Več o delovanju slednje smo izvedeli na strokovnem predavanju »Slaba drža in odpravljanje njenih posledic«, diplomirane fizioterapvtke Ane Krajnc. Pogosto se ne zavedamo, da lahko pomagamo naši hrbtenici in njeno delovanje jemljemo za samoumevno. Ana Krajnc, ki že vrsto let opravlja delo fizioterapevtke in je svoje strokovno znanje izpopolnjevala tudi v tujini, nam je predstavila različne tehnike, s katerimi preprečujemo nastanek slabe drže in težav s hrbtenico. Veliko gradiva, ki obravnava težave s hrbetnico, pa si lahko izposodite tudi v knjižnici. Zanimive dejavnosti pa knjižnica organizira tudi za mladino in otroke, od knjižnih čajank do pravljičnih uric. Vendar topli dnevi kličejo po aktivnostih zunaj, zato bomo s pravljičnimi uricami naredili kratek predah. Vsi otroci pa se nam lahko pridružite na posebni prireditvi ob zaključku pravljičnih uric, ki bo v petek, 8. junija ob, 18. uri. ♦ DRAGI OTROCI! Ob zaključku pravljičnih uric postani pisarski mojster in odkrij Vabljeni vsi otroci, da poiščete svoj zaklad v petek, 8. junija, ob 18. uri, v krajevni knjižnici. Poskrbeti moramo, da bo imel vsak otrok enake možnosti: toda ne takih, da bi postal kot drugi, ampak take, da bi postal drugačen - da bi prepoznal svoje edinstvene sposobnosti. John Fischer ^_^ Pogum se pojavlja v različnih oblikah. Glavo pokonci, izprsi se. Uspelo ti bo! DOBREPOLJE ima TAUNT nedelja, 5. 8. 2012, ob 20. uri Imaš talent? Si nadarjen? Izjemen? Znaš nekaj, česar drugi ne znajo? Iščemo najboljše talente v katerem koli žanru ali spretnosti. To so lahko: petje, ples, žongliranje, igranje na inštrumente, jodlanje, trebušni ples ... Prijavite se lahko prav vsi talentirani posamezniki, pari ali skupine, tekmovalci vseh starosti, amaterji, profesionalci; torej vsi, ki znate nekaj, za kar mislite, da bo očaralo publiko in žirijo! Najboljšim bodo podeljene denarne nagrade! Prijave sprejemamo do 15. 07. 2012 na: - ds.scena@gmail.com - telefonski številki: 031-272-055 in 041-596-103 Organizator: KD Dobrepolje, Dramska skupina Scena v sodelovanju z Občino Dobrepolje Šolarji prispevajo k trajnostnemu razvoju Spoznavanje in ohranjanje vodnih ekosistemov je tema letošnjega, prvega slovenskega trajnostnega projekta, ki povezuje gospo -darstvo, izobraževanje in šport - BMW eko regate. Otroci 5 vrtcev, učenci 21 osnovnih šol in dijaki 6 srednjih šol so raziskovali vodne ekosisteme v lokalnih okoljih in se učili o trajnostnem razvoju. Pridobljeno znanje so delili na osrednjem dogodku 19. maja na Bledu. danjem življenju ravnajo tudi otroci. Če pa bodo občutek za skrb za svoje zdravje in ohranjanje narave prenesli tudi na svoje starše, je projekt dosegel svoj namen. Ekošolarji so imeli na BMW eko regati priložnost spoznati in izkusiti nekatere trajnostne prakse. Na Bled so se pripeljali z avtobusi in tako v največji možni meri zmanjšali škodljive vplive prevoza na okolje. Na dogodku so jih spremljali usposobljeni študentje in jih vodili skozi primere trajnost-ne mobilnosti, lokalne in ekološko pridelane hrane, varovanja voda, pomembnosti vključevanja lokalne skupnosti, varovanja narave ter ločevanja odpadkov. Organizatorji BMW eko regate so se namreč zavezali, da bo letošnji športno-za-bavni in izobraževalni dogodek v čim večji meri temeljil na načelih trajnostnega razvoja. ♦ Otroci, učenci in dijaki iz 32 slovenskih izobraževalnih ustanov, ki so vključeni v program Ekošola, so v letošnjem šolskem letu posebno pozornost namenili spoznavanju in ohranjanju vodnih ekosistemov. Raziskovalne aktivnosti so potekale tudi v JVIZ OŠ Doprepolje in Gimnazija Kočevje. "Z veseljem smo se z dijakinjami in dijaki prvih letnikov gimnazijskega programa in programa ekonomski tehnik vključili v projekt BMW eko regate. Odločili smo se, da v okviru eko dneva spodbudimo k globljem razmišljanju o pomenu ohranjanja čistih voda in izvedemo ekološko čistilno akcijo, ob kateri bodo dijakinje in dijaki pobliže spoznali reko Kolpo, ki po čistosti in neokrnjenosti njene okolice sodi med bisere Slovenije," je o vključenosti Gimnazije Kočevje v projektu BMW eko regata povedala Darja Delač Felda, mentorica programa Ekošola na omenjeni gimnaziji. Podobne aktivnosti kot kočevski ekošolarji so izvajali tudi učenci JVIZ OŠ Dobrepolje in ostali ekošolarji po Sloveniji s ciljem ozaveščanja, varovanja in izboljšanja kakovosti različnih vodnih ekosistemov, posledično pa tudi živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov Pri raziskovanju so nastali zelo različni izdelki: risbe, kolaži, fotografije, makete, filtrir-ne naprave, grafični prikazi ter tudi pesmi, skeči, gledališke igre in plesi. Izdelke so ekošolarji predstavili na osrednjem dogodku BMW eko regate 19. maja na Bledu (Velika Zaka). V delavnicah, ki so bile namenjene obiskovalcem dogodka, so ekošolarji pridobljena znanja prenesli tudi nanje. Na Bledu se bo predstavila tudi partnerica BMW eko regate in ena izmed največjih okoljevarstvenih organizacij WWF (World Wide Fund for Nature), ki poleg programa Ekošola skrbi za strokovno podporo mentorjem in učencem, ki sodelujejo pri projektu BMW eko regata. Šolarji so 19. maja lahko doživeli tudi pravo veslaško izkušnjo. Osnovnošolci so se pomerili v veslanju na Blejskem jezeru, mlajši otroci pa na simulatorjih veslanja. Veslanje je eden najbolj okolju prijaznih športov in tako lahko v vsak- Najbolj izvirne stojnice programa Ekošola na letošnjem Altermedu Na letošnjem sejmu Altermed je marca v Celju sodelovalo 76 sloven -skih vrtcev, osnovnih in srednjih šol, vključenih v program Ekošola. - Svojo ustvarjalnost so predstavili na stojnicah in prikazali raznovrstne načine priprave zdrave hrane po receptih babic. - Najbolj izvirni so danes na posebni slovesnosti za svoje predstavitvene stojnice prejeli priznanje in nagrado. - Najboljši prihajajo s cele Slovenije, na podelitvi nagrad in priznanj pa sta sodelovala tudi župana občin Mengeš in Kamnik. Slovenski ekošolarji so na tridnevnem sejmu Altermed predstavili pisano paleto dejavnosti zdravega in sonaravnega življenja, ki jih izvajajo po ustanovah. Predstavili so različne vrste in načine priprave zdrave hrane po receptih slovenskih babic. S pomočjo mentorjev so pokazali, da lahko sami pripravijo okusen obrok, ki je zdrav in hkrati poceni, ne da bi uporabili mikrovalovno pečico ali hitro pripravljeno hrano. Z namenom, da bi čim bolj spodbujali zdravo prehranjevanje v slovenskih ekovrtcih in ekošolah, so v programu Ekošola najboljše stojnice in predstavitve še posebej izpostavili in nagradili. Kakovost in vsebina predstavitev se namreč iz leta v leto izboljšuje, saj je veliko sodelujočih ustanov prejelo vseh 25 možnih točk. Med vrtci so bili najbolj uspešni: Vrtec Antona Medveda Kamnik, Vrtec Rogaška Slatina, Vrtec Man-ka Golarja, Vrtec Mengeš in Vrtec Postojna. Med osnovnimi šolami so vse točke dosegle OŠ Angela Besednjaka, OŠ Dobrepolje, OŠ Dobrovo in POŠ Kojsko, OŠ Lava, OŠ Lesično, OŠ Miška Kranjca, OŠ Puconci in OŠ Sveti Jurij Rogašov-ci. Med srednjimi šolami je najvišje število točk prejel Dijaški dom Ivana Cankarja Ljubljana. Strokovna komisija je predstavitve ocenjevala na osnovi kriterijev: aktualna in izvirna vsebina razstavnega prostora, jedrnata vsebinska sporočilnost in privlačnost razstavljenih vsebin, preglednost razstavljenih vsebin, informativno in promocijsko gradivo ter komunikacija razstavljavcev z obiskovalci. »Ugotovili smo, da znajo otroci, učenci in njihovi mentorji izvrstno posredovati sporočilo o povezovanju človeka in narave v nedeljivo celoto s pomočjo tipičnih jedi, sadja, čajev in mlečnih izdelkov iz svojega kraja. Tako so iz pozabe iztrgali recepte, ki so pomembno oblikovali vsakdan naših prednikov. S tem so pokazali spoštljiv in pomemben odnos do naše tradicije prehranjevanja. Z veseljem ugotavljamo, da bodo naši otroci v odraslo dobo nesli ne samo spomin na dišeče dobrote, ampak nadaljevali tradicijo zdravega življenjskega sloga,« je poudaril Dane Katalinič, vodja projekta Altermed v programu Ekošola. »Vsaka stojnica je odsevala del bogate domače tradicije in topline, ki se je nevsiljeno dotikala obiskovalca, da del te tradicije pripelje v sodobne domove,« je še dodal Dane Katalinič. Župan Občine Mengeš Franc Jerič je ob podelitvi izpostavil, da je Vrtec Mengeš na slikovit način predstavili zdrav odnos do narave, okolja in družbe že drugo leto zapored. Dodal je še: »Veseli me, da otroci s svojim delovanjem prenašajo pomembne vrednote v naši družbi in pomagajo vzpostaviti čim bolj uravnotežen odnos do zdravega življenja in zdravega prehranjevanja.« Župan Občine Kamnik Marjan Šarec je na podelitvi nagrad povedal, da je ponosen na otroke, mentorje in celotno osebje v Vrtcu Antona Medveda, ker jedi pripravljajo iz zelenjave in zelišči z lastnega vrta. ♦ Maja Šuštar, učiteljica rolanja z ICP licenco V letošnjem šolskem letu se v okviru vrtca Ringaraja izvajajo, kot dodatna dejavnost, tečaji rolanja za otroke skupin ČEBELICE in JEŽKI. Prvi termin tečaja rolanja se je izvajal v začetku meseca maja. Tečaj je potekal na igrišču za šolo, trajal pa je 5 dni po dve šolski uri. Otroci so se učili osnovnih veščin rola-nja ter varne vožnje, do znanja pa jih je pripeljala igra in učni pripomočki. Otroci so usvajali pravila pravilnega padanja in vstajanja, ustavljanja z zavoro, razkoračni zavoj, vožnjo po eni nogi, vožnjo v počepu, osnovni in nadaljevalni rolerski korak, limonce, itd. Začetki so se izvajali na trati za lažje osvajanje ravnotežja, nato pa smo postopoma prehajali na asfaltno površino. Lovljenju ravnotežja sledita še postopnost in varnost, saj je zaščitna oprema pogoj za varno zabavo na rolerjih. Rolanje je lahko zelo zabaven način preživljanja prostega časa, zabavno pa je lahko tudi učenje, če se ga lotimo na pravilen način. Z različnimi igrami, kot so: nabiranje rožic, zapelji avto v garažo, vlakec, kača, semafor, ... smo tečaj popestrili in otroke motivirali k lažjemu sodelovanju. ♦ Organizira v Dobrepolju začetne tečaje rolanja, v mesecu juniju in juliju, za otroke in odrasle od 5. leta naprej. V V / 1 Prijave in informacije: 030/247 760, Maja rolanje.maja@gmail.com gaStar s.p. Pozdrav pomladi na PŠ Kompolje in VVZ Ciciban Po dolgi zimi, ki letos ni bila ravno radodarna s snegom, nas pa zato ni nič manj zeblo, saj je mraz stiskal kar dolgo časa, smo otroci v šoli in vrtcu komaj čakali pomlad, ki nam je prinesla toplo sonce. Katarina Vinšek Februarja nas je obiskala Eko Vila, ki nam je prinesla semena in čebulice ter sonček za naš eko šolski vrtiček, ki ga bomo letos ustvarili. Prvi praznik, ki smo ga praznovali na prav poseben način, je bil 12. marec, dan, ko se po starem običaju ženijo ptički. Dan, ki mu pravimo Gregorjevo. Že decembra smo namreč od TD Podgora prejeli 12 valilnic oz. gnezdilnic, ki smo jih na Gregorjevo pobarvali in okrasili. Gnezdilnice bodo tako še letos postale varen dom drobnim ptičkom ob poti Kompolje - Podgora. Ob tej priložnosti bi se še enkrat zahvalila Saški in Andreju Strnadu za pomoč in sodelovanje ob izvedbi tega projekta. Sledile so priprave na vsakoletni nastop v GD Kompolje ob materinskem dnevu. Vsi smo komaj čakali na 21. 3. 2012, dan, ko smo lahko našim staršem pokazali, kaj vse smo se naučili. V četrtek, 22. 3. 2012, smo obiskali varovance Zavoda Svete Terezije na Vidmu, ki so nas sprejeli odprtih rok. Dopoldne smo jim skrajšali s plesom in pesmijo ter otroškim živžavom. Nato smo jim razdelili drobna darilca, ki so se jih zelo razveselili. V zahvalo so tudi nas čakala sladka presenečenja, ki smo jih z velikim veseljem pospravili v naše želodčke. Hvala za lep sprejem in se vidimo naslednje leto! Ko smo se vrnili v šolo, pa smo postali mladi naravoslovci in se naučili veliko novega o življenju dvoživk. Obiskalo nas je na- mreč 5 žabic (2 krastači, rosnica, sekulja in zelena regica). Nekateri, malo bolj pogumni, so žabice tudi pobožali in jih vzeli v roke. Ob zaključku dneva smo žabice vrnili v naravno okolje. Za zaključek našega polnega pomladnega tedna smo se peš odpravili do Koče pri Koritu v Podgori, kjer nas je pričakal Andrej Strnad in sprejel naše valilnice. Povedal nam je, da bodo že naslednji dan postavljene in tako postale varno zavetje mladim ptičkom. Na poti nazaj do šole pa smo v počastitev akcije Očistimo Slovenijo 2012 pobirali in nabrali precej smeti, ki so ležale na tleh. Očistili smo tudi okolico šole in naše igrišče. Pozdravljena pomlad! ♦ Šolanje bi moralo oblikovati um v živahen studenec, ne v zaprto cisterno. John M. Mason Pitanje z žlico nas nauči le, kakšne oblike je žlica. E.M. Forster Najboljša učna krivulja je prijazen nasmeh. Douglas Pagels Um je ogenj, ki ga je treba podpihovati, ne posoda, ki jo je treba napolniti. Plutarh A Slavko Pregl je obiskal Jakličev dom in PŠ Struge V torek, 8. maja 2012, je obiskal učence, ki berejo za bralno značko, mladinski pisatelj, pripovednik, basnopisec, založnik in urednik Slavko Pregl, ki piše kratko in povestno prozo za mladino in tudi za odrasle. Objavlja prozna dela, basni, satirične in humoristične tekste ter poljudnoznanstvena dela. Matej Kalan, knjižničar Slavko Pregl se je rodil 9. septembra 1945 v Ljubljani. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani 1972. Z novinarskim in literarnim delom se je začel ukvarjati že v gimnaziji, ko je deloval kot urednik šolskega glasila Utripi. Ves čas urednikovanja se je ukvarjal tudi s pisanjem. Pisal je humoristične4 črtice, basni, povesti, satire, ki so najprej izhajale v revijah in časopisih, za katere je prejel več priznanj. V letih 1969 do 1991 je bil zaposlen v založbi Mladinska knjiga. Od 1991 do leta 2002 je bil samostojni založnik, direktor založbe EWO. Od leta 2003 ima status sa-mozaposlenega v kulturi. Od leta 2004 do marca 2008 je bil predsednik Društva Bralna značka. V letih od 2005 do 2007 je bil podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, konec leta 2007 pa je postal predsednik omenjenega društva. Podpredsednik Foruma 21 je od njegove ustanovitve leta 2004. V letu 2009 je postal direktor Javne agencije za knjigo. Prejel je več nagrad, tudi v tujini. Najpomembnejše slovenske so: Leta 1978 Levstikova nagrada, leta 2004 nagrada Večernico za knjigo Srebro iz modre špilje, leta 2005 nagrada Deset-nica za knjigo Usodni telefon, leta 2007 Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo v založništvu ter leta 2010 Župančičevo nagrado. Napisal je 45 knjig. Med njimi so najpomembnejše več knjig basni, Počesane muhe, Odprava zelenega zmaja, Priročnik za kla- tenje, Geniji v kratkih hlačah, Geniji brez hlač, Srebro iz modre špilje, Spričevalo ter knjiga Car brez zaklada. Na prireditvi v Jakličevem domu so najprej zapeli učenci otroškega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinj e Valerij e Žabkar pesem Dežela branja. Učenci 4. b razreda so pod mentorstvom Vesne Podržaj odlično zaigrali nekaj basni. Učenci Aljaž Šuštar, Urban Mlakar in Anamarija Rebolj so pod mentorstvom Eme Sevšek odlično zaigrali odlomek iz knjige Spričevalo. Ob zaključku prireditve je naš gost 15 bralcem podelil Zlata priznanja za 9-letno zvestobo bralni znački: Robert Alen Glač, Jaka Novak, Teja in Tja-ša Blatnik, Tjaša Žnidaršič, Mojca Gačnik, Tatjana Pajk, Urška Janežič, Anja Hren, Karmen Tanko, Anja Perko, Anja Samec, Sabina Kličič, Terezija Prijatelj in Sara Štih. Za obisk se je našemu gostu zahvalila Kristina Grandovec, ki je prireditev tudi vodila. Slavko Pregl je obiskal tudi PŠ Struge. Na prireditvi je sodeloval pevski zbor, ki ga je pripravila zborovodkinja Valerija Žabkar. Na prireditvi je predstavil Priročnik o lepem vedenju Počesane muhe. Učenki Lauri Ferkulj je naš gost podelil Zlato priznanje za 9-letno zvestobo bralni znački. ♦ Študentje, srečno na izpitih Jana Roštan, UO Študentski klub Groš Člani Študentskega kluba Groš smo sončne prvomajske praznike preživeli na oddihu v Kanegri, dober teden po tem pa smo aktivno sodelovali na največji enodnevni študentski prireditvi -Škisova tržnica. Vsi obiskovalci Groševe stojnice so se letos lahko podkrepili in si postregli s suho salamo, sirom, manjkalo pa ni niti rdečega vina. Pred nami je mesec junij, izpitno obdobje, zato vsem študentom želimo veliko produktivnega učenja, predvsem pa sreče na izpitih. Kljub izpitnemu obdobju pa v Študentskem klubu Groš ne počivamo in za vas tudi v tem mesecu pripravljamo različne aktivnosti, ki bodo Predstavniki Študentskega kluba Groš na Škisovi Tržnici (foto: Luka Svetlin) v času izpitov predstavljale pravo sprostitev. Naj na tem mestu omenimo projekta »Bowling z Grošem v Klubu 300« in »Red summer party z Grošem«, več pa na www. klub-gros.com. ♦ Na oratorij 2012 GREM JAZ! Kaj pa ti? DRAGI OTROCI! Mladi smo sklenili, da vam med počitnicami zopet organiziramo teden zabavnega druženja! Vsi vemo, kako dobro denejo počitnice, a kmalu začnemo pogrešati prijatelje, druženje, igro, petje, zabavo. Vse to bi vam radi dali. Ne bi pa radi samo govorili, ampak tudi pokazali, kaj je prijateljstvo, dobrota, strpnost,ljubezen. Kdor ljubi, ima odprte oči in pazi, kje bo srečal Jezusa: v bližnjem, v delu, v sprostitvi, v znamenjih časa (medijih), v nedelji, v misli na večnost. Skozi vse pa nas bo vodil naš Gospod, Jezus Kristus. Osrednja junakinja letošnjega oratorija bo Dominika Marija Mazzarelo. DRAGI STARŠI! Zahvaljujemo se Vam, ker nam boste tudi v letošnjem letu v času oratorija od 25. junija do 1. julija 2012 zaupali svoje otroke. Zanje bo letos skrbelo okoli 25 animatorjev. Prispevek za enega otroka je 15€. (Če sta na oratoriju 2 otroka je skupno 20€, če trije 25€...) Z zneskom bomo pokrili stroške materiala za delavnice in druge pripomočke. Vemo, da nesreča nikoli ne počiva in da so otroci težko pri miru. Zato bomo naredili vse,da bodo vaši otroci na varnem in se vsak dan posebej priporočili Gospodu v varstvo. Skozi dan se lahko tudi vi večkrat spomnite na nas z molitvijo. Prosimo, da izpolnjeno prijavnico skupaj s prispevkom prinesete v župnišče do 17. 6. 2012 ali pa jo pošljete po pošti na naslov: Župnijski urad, Videm 33, 1312 Videm-Dobrepolje. Prosimo da oddate prijavnico pravočasno, saj nam boste s tem olajšali načrtovanje in nabavo materiala za delo v delavnicah. Kadar boste imeli čas, nas lahko obiščete in se nam pridružite. Dodatne informacije: Petra Klinc in Nastja Pugelj ali http://www.zelnik.net, kjer najdete tudi prijavnico. ♦ Turizmu pomaga lastna glava Turistična zveza Slovenije vsako leto razpisuje državni festival na temo Turizmu pomaga lastna glava'. Projekt je celovit sistem organiziranega delovanja osnovnošolske mladine v turizmu. Vsebina projekta je vezana na raziskovanje turizma v domačem kraju, ugotavljanju možnosti za hitrejši razvoj in oblikovanje take ponudbe, ki bo spodbudila podjetništvo in trženje naravnih danosti ter tudi ostale ponudbe v vseh možnih oblikah. Učenci in učenke OŠ Dobrepolje (Sara Jamnik, Julija Ilic, Kristina Grandovec, Natalija Pugelj, Zala Er-čulj, Laura Zupančič, Tajda Klinc, Jure Blatnik in Žan Boc) pod vodstvom mentorjev Dušice Hočevar, Marije Žnidaršič, Marije Babič in Toneta Steklase so letos že tretjič sodelovali na turistični tržnici v Mercator centru v Ljubljani. Predstavili so projekt pod naslovom »Dobrepoljska dolina stoji na jezeru«, za izhodišče pa so vzeli knjigo zgodb po pripovedih Ančke Lazar, ki jih je zapisala Branka Lazar. predstavili so turistično kulturno pot po Dobrepoljski dolini, ki se začne v Ponikvah in poteka skozi Predstruge, mimo Ceste do Zdenske Rebri, skozi Malo vas, Zagorico in Podgorico do Vidma. V vsaki vasi pohodnike priča- kajo dekleta z zgodbo iz prej imenovane knjige. Oblečena so v naše noše in pripovedujejo v narečju. Dogajanje popestrijo z domačo kulinariko in z jabolčnim sokom. Na tržnici je potekalo tudi ocenjevanje. Strokovna komisija TZS je po končni predstavitvi razglasila rezultate. Za predstavitev in sodelovanje smo prejeli srebrno priznanje. Za sodelovanje pri turistično-projektni nalogi se zahvaljujemo: • ge. Ančki Lazar • ge. Branki Lazar • TD Dobrepolje • občini Dobrepolje, županu g. Janezu Pavlinu • ravnatelju OŠ Dobrepolje g. Ivanu Gran-dovcu učiteljici Sonji Lenarčič za jezikovni pregled naloge Alenki Jeršin za pomoč pri računalniški obdelavi projektne naloge Veroniki Zajec za spremljanje na violinskih citrah Mateju Strahu - prevozništvo Strah. ♦ Letošnja struška salamijada postregla z odličnimi rezultati Mojca Pugelj V Pizzeriji pri Petru se je 21. aprila 2012 odvijala 2. struška salamijada. Letos je bilo v konkurenci 19 salam. Ocenjevalno komisijo so sestavljali štirje člani: g. Franc Čampa (predsednik komisije), g. Anton Meglen, g. Slavko Mlakar in g. Mitja Zupančič. Člani komisije so podelili kar tri zlata priznanja za prve tri ocenjene salame. Vse tri salame so prejele oceno nad 19 točk (od 20 možnih). Komisija je bila nad kvaliteto salam prijetno presenečena, saj na dosedanjih salamiadah v naši okolici v letošnjem letu ni prejela nobena salama oceno 19 ali več točk. Vse ocenjene salame so izstopale z visoko kakovostjo in dosegle odlične ocene. Najboljšo oceno je prejel g. Mitja Glavič iz Velikega Lipja (19, 12 točk) in tako postal zmagovalec Struške salamijade 2012. Drugo mesto je dosegel g. Križman Jože iz Četeža (19,00 točk) in tretje mesto g. Domen Škufca iz Malega Lipja (19,00 točk). Gostitelj Peter Pugelj je bil znova izredno zadovoljen z njihovo že tradicionalno sa-lamijado in se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem članom komisije ter vsem udeležencem. Obljubil je, da se prihodnje leto ponovno srečamo. ♦ 18. skupščina Gasilske zveze Dobrepolje Sredi aprila se je z otvoritvenim pozdravom predsednika GZ Dobrepolje, Matjažem Koželjem, pričela 18. skupščina GZ Dobrepolje. Po soglasnem sprejemu dnevnega reda in izvolitvi organov skupščine je predsednik podal še poročilo o delu GZ v letu 2011. Mojca Pugelj Delovanje zveze je bilo v njegovi odsotnosti zelo dobro, saj je organiziranost na visokem nivoju. V svojem poročilu se je zahvalil občini Dobrepolje in županu Janezu Pavlinu, ki je našel sredstva, da so lahko izpolnili začrtane cilje (nabavili so opremo za društva v zvezi in sofinancirali nadgradnjo vozila za PGD Zagorica). Zahvalil se je tudi vsem , ki so omogočili napredovanje gasilstva v naši občini in preko njenih meja. Poveljnik GZ Dobrepolje, Uroš Gačnik, je podal poročilo o operativnem delu zveze v preteklem letu. Na področju operative so skrbeli, da se je tehnika izpopolnjevala in dopolnjevala: v PGD Ponikve so nabavili izpihovalec dima, PGD Zagorica je prevzela v uporabo vozilo Mazda TX z vso pripadajočo opremo, PGD Zdenska vas pa se je vsaj delno opremila s pripomočki za osnovno tehnično reševanje. Društva so v sodelovanju s Civilno zaščito opremili s potopnimi črpalkami in črpalkami za mulj. V letu 2011 so intervenirali šestkrat. Intervencij je bilo malo, ljub temu pa je vsaka izmed njih zahtevala popolno znanje in usposobljenost vseh, ki so pri intervencijah posredovali. Udejstvujejo se tudi na raznih tekmovanjih - udeležili so se občinskega in regijskega gasilskega tekmovanja. Priprave gasilcev na tekmovanja potekajo skozi vse leto - kar nekaj ur je potrebno vložiti, da so se vaje izvedle tako, kot velevajo pravila. Tudi na področju izobraževanja je GZ Dobrepolje še kako dejavna. Izvedli so nadaljevalni tečaj za gasilca ter tečaj za vodjo skupine, na nivoju izobraževanja z GZ Slovenije pa so skupaj izobrazili 43 tečajnikov (največ za uporabnika dihalnega aparata, nekoliko manj za tehničnega reševalca in za delo z motorno žago). Gasilci so bili dejavni tudi v mesecu oktobru, v mesecu požarne varnosti. Na nivoju občine Dobrepolje so društva organizirala dneve odprtih vrat, obiskali so jih otroci iz vrtca, pregledali in uredili so opremo, avtomobile, gasilske domove, preverili so funkcionalnost hidrantov... Mesec oktober je bil seveda tudi povsem operativno obarvan: društva so pripravila operativne vaje, kot krona vsem že izvedenim vajam pa so v organizaciji GZ Do-brepolje in PGD Kompolje izvedli veliko zvezno vajo na podružnični šoli v Kom-poljah. Deloven mesec so sklenili z ocenjevanjem društev, kjer posebna komisija, postavljena s strani GZ preverja društva na operativnem in organizacijskem področju. Poveljnik, Uroš Gačnik, se je ozrl tudi v prihodnost. Želja vseh je, da se začne graditi večnamenski objekt v Strugah, da bodo gasilci imeli prostor, kamor bodo lahko shranili svojo tehniko in opremo. Glede na to, da je Civilna zaščita za PGD Struge priskrbela čoln, se je pojavila potreba po prikolici za prevoz tega čolna. Delo komisije za mladino pa je predstavil predsednik Mladinske komisije, Aleš Strnad. Ekipe so se udeležile občinske gasilske orientacije, ki jo je maja gostilo PGD Zagorica. Dve najboljši ekipi iz posamezne kategorije sta se udeležile regijske orientacije, ki jo je gostila GZ Ribnica. Ekipa mladink iz PGD Zagorica se je edina iz občine udeležila državnega tekmovanja v gasilski orientaciji, kjer je zasedla 10 mesto med 22 prijavljenimi. Konec oktobra so v OŠ Dobrepolje pripravili občinski gasilski kviz gasilske mladine, 3 najboljše ekipe so se uvrstile na regijski kviz, ki ga je organizirala GZ Grosuplje. Ekipa mlajših pionirjev se je uvrstila na državni kviz, kjer je med 32 prijavljenimi ekipami zasedla 13. mesto. Aleš Strnad je še poudaril, da je vesel dobrih rezultatov in da si takšnih (in še boljših) želi tudi v bodoče. Poročilo o delu članic je podala Danica Šporar. Članice so se udeleževale tekmovanj, slovesnosti in izobraževanj ter se udeležile vaje v mesecu požarne varnosti. Udeležile so se čistilne akcije, regijskega posveta v Loškem potoku in v Zrečah ter izdelovale novoletne voščilnice. Jože Zrnec, predsednik komisije za veterane, pa je podal poročilo o delu veteranov. Poudaril je zgledno sodelovanje z vodstvi gasilskih društev ter med generacijami. Skrbijo pa predvsem za ohranitev stare tehnike, za urejanje okolice domov ter za dokumentacijo in arhiv. Pomembno pa je, da so v primeru intervencije tudi v dopoldanskem času prosti in so pripravljeni pomagati, če bi bilo potrebno. Sledila je še predstavitev poslovnega poročila za leto 2012, poročilo nadzornega odbora ter verifikacijske komisije. Po razpravi in potrditvi poročil so sprejeli še Statut GZ Dobrepolje, Pravilnik o organizaciji GZ in Pravilnik o finančno materialnem poslovanju in financiranju GZ Dobrepolje. Po uradnem delu so navzoče pozdravili tudi gostje iz gasilske zveze Slovenije ter sosednjih gasilskih zvez. Predsedujoči regije Ljubljana II, Janez Henigman, je tudi letos pohvalil delovanje zveze, lepe dosežke gasilcev na različnih tekmovanjih ter zaželel še naprej tako uspešno delo. Leon Behin, poveljnik GZ Slovenije in poveljnik regije II, je GZ Dobrepolje čestital za uspešno delo na operativnem področju ter za dosežke v regiji. Vsi udeleženci iz sosednjih GZ so poudarili, da radi pridejo v našo zvezo, saj so vedno dobro sprejeti. Prav tako so pohvalili zelo zgledno sodelovanje na medobčinskem nivoju. Vsi so jih zaželeli uspešno delo in sodelovanje ter čim večjo realizacijo zastavljenih planov za letošnje leto. Gasilci so se na to ob manjši pogostitvi pogovorili o željah, idejah in planih, ki bi jih želeli realizirati v prihodnje. ♦ 4. občinsko tekmovanje v gasilski orientaciji 2012 Letošnje občinsko tekmovanje v gasilski orintaciji je v sodelovanju z mladinsko komisijo GZ Dobrepolje pripravilo PGD Videm. 41 ekip, od tega kar 10 iz našega društva, je v šestih kategorijah tekmovalo v lepem sončnem vremenu, glavnina dogajanja pa je bila na travnatem igrišču v Bruhanji vasi. 5 ekip PGD Zdenska vas se je uvrstilo na regijsko tekmovanje. Z dvigom zastave ob 9.00 uri se je tekmovanje tudi uradno začelo. Tekmovalo je 12 ekip v kategoriji pionirk in pionirjev, 22 ekip v kategoriji mladink in mladincev in 7 ekip v kategoriji gasilskih pripravnic in pripravnikov. Po dvanajsti uri so bili znani uradni rezultati. Pred uradno razglasitvijo smo udeležencem tečaja za značke podelili še bronaste, srebrne in zlate značke. Sledila je razglasitev rezultatov orientacije. Vse prvo in drugo uvrščene ekipe iz posameznih kategorij so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki ga bo v soboto, 16.6.2012 gostilo prav PGD Zdenska vas. Vsem ekipam čestitamo za dosežene rezultate. ♦ REZULTATI: Pionirke: 1. mesto: Zdenska vas 5 2. mesto: Zdenska vas 6 3. mesto: Zdenska vas 2 4. mesto: Zdenska vas 7 Pionirji: 1. mesto: Zdenska vas 1 2. mesto: Zdenska vas 3 6. mesto: Zdenska vas 4 Mladinci: 2. mesto: Zdenska vas 10 6. mesto: Zdenska vas 9 11. mesto: Zdenska vas 8 Omogočimo vsem otrokom kvalitetne šolske pripomočke V organizaciji Slovenske Karitas te dni poteka dobrodelna akcija Pokloni zvezek, s katero želijo zbrati čim več zvezkov za socialno ogrožene šolarje in hkrati otroke spodbuditi k solidarnosti do sovrstnikov. Zvezke zbirajo po slovenskih vrtcih in osnovnih šolah za več kot 10.000 otrok, ki jim Karitas vsako leto pomaga s šolskimi potrebščinami. Akcija poteka tudi na naši OŠ Dobrepolje. Marta Šuštar, tajnica ŽK Dobrepolje Na Župnijski Karitas smo se ob obravnavanju te problematike odločili, da na lokalnem nivoju organiziramo zbiranje šolskih potrebščin in pripomočkov. Učitelji v OŠ namreč ugotavljajo, da mnogi otroci iz socialno šibkejših družin nimajo ustreznih šolskih pripomočkov. Starši jim še uspejo kupiti zvezke in delovne zvezke, knjige dobijo iz šolskega sklada, za ostale potrebščine in pripomočke, pa pogosto zmanjka denarja. Lahko si mislite, kako se počuti otrok, ki mora vedno prositi sošolca za šestilo, barvice, trikotnik, lepilo in podobno. Otroci imajo pogosto slabe šolske pripomočke, ki so ceneni in se hitro pokvarijo ali sploh niso uporabni. Slabim barvicam se ob vsakem šiljenju lomijo konice, plastično šestilo ni natančno in se hitro zlomi, slaba nalivna peresa puščajo črnilo itd. Z omenjeno akcijo želimo kvalitetne šolske pripomočke omogočiti vsem otrokom. Zbrane šolske potrebščine in pripomočki bodo v prvi vrsti namenjeni otrokom OŠ Dobrepolje in Struge. Če bomo zbrali več pripomočkov, jih bomo podarili drugim. Ker želimo zbrati kvalitetne šolske pripomočke, ki bi otrokom res koristili, objavljamo seznam pripomočkov, ki jih otroci potrebujejo. Seznam bo objavljen tudi v trgovinah Tuš in Trgojan ter na spletni strani www.zelnik.net . Torej v akciji Brezskrbno v novo šolsko leto ne bomo zbirali denarja, niti zvezkov, ampak potrebščine in pripomočke, ki so na seznamu. Morda imate kaj od tega doma, pa ne potre- bujete več. Prosimo le, da bi bili predmeti, ki jih boste podarili še dobri in uporabni. Morda bi lahko kaj kupili in podarili za tiste družine, ki imajo več šoloobveznih otrok, oz. za tiste otroke, ki jim starši ne morejo kupiti vsega, kar potrebujejo za šolo. Trkamo na vaša dobra srca, odločitev pa je vaša. Veseli bomo vsakega prispevka. Tudi en dober svinčnik, radirka ali čopič, lahko nekega otroka razveseli in mu omogoči kvalitetno sodelovanje pri pouku. O poteku in izidu akcije vas bomo obvestili. Karitas * Župnijska Karitas Videm Dobrepolje v sodelovanju z župnijo Struge organizira zbiranje šolskih potrebščin in pripomočkov pod geslom Brezskrbno v novo šolsko leto Akcija bo potekala v nedeljo, 17. junija 2012 in v nedeljo 24. junija 2012, na Vidmu pred župnijsko cerkvijo pod arkadami od 8.30 do 12.00, v Strugah pa pri farni cerkvi pred in po nedeljski maši. Seznam šolskih potrebščin in pripomočkov: BARVICE (najboljše so Jolly)_ BARVNI PLASTELIN (Giotto )_ ČOPIČI RAZLIČNIH DIMENZIJ: ploščat št. 14; okrogel št. 4, 6, 10 ČRNI TUŠ_ DAS MASA ZA OBLIKOVANJE (rjava in bela )__ DEBELI FLOMASTRI (Giotto)_ GEOTRIKOTNIKI ^^ KEMIČNI SVINČNIKI: moder, rdeč, zelen_ KOLAŽ PAPIR aBB|jj||l||& . LEPILO UHU V STIKU ^Ofl^BrT" ^^^^SSm LEPILO UNIVERZALNO - tekoče (OHO) ~ MEHKI SVINČNIKI (HB)_ NALIVNA PERESA (na bombice) MT.. \\\f> ^^ PALETE ^BSET ~ PERESNICE ^WP^ ~ PLASTELIN W RADIRKE_ ._ RISALNI BLOK Z RISALNIMI LISTI A_ ŠABLONE (male in velike) ŠESTILA_P_ ŠILČKI s škatlico za ošilke ŠKARJE_ ŠOLSKE TORBICE srednje velikosti s trdim hrbtom_ TANKI FLOMASTRI (Giotto)_ TEHNIČNI SVINČNIKI_ TEMPERE BARVE (Aero)_ TRDE MAPE Z ELASTIKO_ VOŠČENKE - vodoodporne_ Zdravljenje z vdihavanjem aerosola iz čebeljih panjev Že od pradavnine se je človek zavedal zdravilnosti čebeljih izdelkov in tudi zdravilnosti aromatičnega zraka v čebelnjaku. Stari čebelarji so kmalu ugotovili, da se pri delu s čebelami in zadrževanju v čebelnjaku zelo dobro počutijo. Bili so odpornejši proti raznim prehladnim boleznim, delo s čebelami jih je pomirjalo in jim krepilo življenjsko energijo. Stane Kovačič, dr. vet. med. in čebelar Zaradi onesnaženega zraka so danes zelo pogoste bolezni dihal, alergije, astma, bronhialne in pljučne bolezni posebno pri otrocih. Ljudje, ki se ukvarjajo z zdravljenjem s čebeljimi pridelki, so ugotovili, da je poleg čebeljih izdelkov za krepitev odpornosti zelo blagodejen učinek ob vdihavanju zraka iz čebeljega panja. To je aerosol, ki vsebuje eterična olja, favonoide, med, cvetni prah in propolis ter druge zdravilne snovi. Čebele s krili povzročajo v panju ventilacijo in vse te zdravilne snovi razpršijo v zrak. Apiterapevti in čebelarji so tako prišli do ideje za izdelavo apikomor, v katerih bi se bolniki lahko zadrževali brez nevarnosti, da bi jih pičila čebela. Pri slovenski čebelarski zvezi deluje sekcija za apiterapijo pod vodstvom g. Franca Grošlja, dr. med., spec. spl. med., ki je sam čebelar, apiterapevt in akupunkturolog. V Sloveniji je arhitektura čebelnjaka edinstvena in je zelo primerna za zdravljenje v čebelnjaku brez posebnih predelav. Z manjšimi preureditvami čebelnjaka je možno urediti v čebelnjaku prostor za zdravljenje. Čebelar, ki se s tem ukvarja, pa se mora primerno izobraziti, biti mora pripravljen na nudenje prve pomoči ob piku čebele in sodelovati z apiterapevtom pri organiziranju terapije. Bivanje v čebelnjaku 1 uro na dan zelo ugodno vpliva na psihofizično počutje pacienta. Zaradi vdihavanja eteričnih snovi iz panja terapija ugodno vpliva na zdravljenje obolenj dihal kot so: astma, kronični bronhitis, seneni nahod in druge alergije, kronična obolenja grla, zelo dobro pomaga pri migrenah, stresnih stanjih, psiho-fizičnih težavah, nespečnosti in menedžerskih boleznih, nemirnosti otrok, izboljšuje imunski sistem in splošno počutje. Božajoče in prijetno šelestenje in šumenje čebel pa deluje pomirjevalno in sproščujoče. Sem upokojen veterinar in dolgoletni čebelar in me ta naravni način zdravljenja zelo zanima. Obiskal sem čebelarja v Nemčiji, ki je uvedel metodo inhalacije v čebelnjaku preko cevi in maske, udeležujem se posvetov apiterapevtov v Sloveniji, seznanil sem se z dr. Grošljem in se po njegovih navodilih lotil primerne preureditve čebelnjaka. Uporabil sem še nekaj lastnih izboljšav. Ko bo verifikacijska komisija pri sekciji za apiterapijo potrdila primernost apikomore, boste lahko preizskusili učinkovitost zdravilne metode v vaši bližini. ♦ Tebi, dragi Tone Mehle, v spomin ob večnem slovesu, tudi iz tvojega rojstnega Dobrepolja France Nučič, uni.dipl.pravnik Tone je bil rojen v Podgorici, svoja otroška in mladostna leta pa je preživel v hiši staršev, znanih krojačev, na Ratikah. Oče je bii znan krojač moških oblačil. Živeli so bolj v revščini kot v izobilju. Spoznala sva se preko naših staršev. Vojna je pri meni vse preobrnila, saj mi je vzela levo roko in tako sem postal invalid. Ta posledica me je pripeljala v Ljubljano, na Poljansko gimnazijo, kjer sva se srečala in skupaj uspešno zaključila šolanje, potem pa nadaljevala študij še na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Stanovala sva skupaj z drugimi dijaki v Cankarjevem domu na Poljanah. Študij sva pričela po veliki maturi, leta 1951. Na univerzi sva bila brez sredstev za preživljanje, zato sva se pogodbeno zavezala, da po končanem študiju prideva v službo na socialno zava- rovanje, Tone v Prekmurje, jaz pa v Zasavje. Vmes je prišlo do ukinitve okrajev, vendar so naju takoj mobilizirali v službo na pravosodju, Toneta v Lendavo, mene pa v Krško. Po liniji pravosodja sem napredoval v status višjega sodnika na ljubljanskem sodišču, kar me je pripeljalo v Trbovlje, kjer sem postal predsednik sodišča. Tam sem si ustvaril svojo družino, Tone pa je bil moja poročna priča. Tudi on si je ustvaril svojo družino. Vsa leta sva ohranjala najino prijateljstvo in ostala v kontaktu. Občasno sva se srečevala in si izmenjavala družinske in poklicne zgodbe. Tone se je na svoji poklicni poti izkazal kot dober pravnik in veliki humanist ter borec za pravice tako slovenskega kot tudi madžarskega naroda v Prekmurju. Sprožil je ustavni spor proti razlastitvam kmetijske zemlje in pri tem tudi uspel. Ustavno sodišče je izdalo odločbo, da je neza- konito jemanje kmetijske zemlje kmetom kjerkoli v Sloveniji, tudi v Dobrepolju, kjer so razlaščevalci že pričeli uveljavljati svoje razlastitvene načrte za kmetijska zemljišča in pričeli ustanavljati neke kombinate, verjetno v dobri veri, da bi po občinah ustvarili prve socialistične združbe. Ustavna odločba je bila osnova za vse denacionalizacijske postopke, med drugim tudi v Dobrepolju na območju Ponikev, Kompolja in Vidma, kjer je sedaj zgrajen dom starostnikov sv. Terezije (za vračilo teh zemljišč imata največ zaslug domačin Rajko Gruden in župnik Franc Škulj). Popolnoma me je presunila novica o njegovi smrti, ki sem jo razbral iz osmrtnice, objavljene v časniku Delo, 28. aprila 2012. V imenu dobrepoljskih pravnikov se moram za večno posloviti od Toneta Mehieta, našega rojaka in odličnega pravnika. ♦ Piše: Zdravko Marič, dr.med. Zdravnik 'sposoben' kupi boben Pred nekaj leti sem si privoščil dopust na severnoafriški obali. Druga kultura, drugačni ljudje, drugačne navade in življenjski pogoji. Ves ta mozaik je botroval prene-kateremu zanimivemu dogodku, a najbolj se bom osredotočil na dogodek, ki se mi je zgodil na plaži sredi belega dne. Poležava-li smo tisto popoldne na vročem pesku in soncu, dvakrat smo bili v vodi, tretjič pa so si ostali člani družine namesto osvežitve v morju zamislili osvežitev v obliki sladoleda. »Pridi, gremo na sladoled,« so me vabili vsi po vrsti. Jaz pa sem samo leno odkima-val in arogantno odvrnil: »Kar pojdite zapravljat, meni se ne da ne na sladoled, ne v vodo!« In so šli, ostal sem sam. Ko sem se tako prepustil dremavemu opazovanju zdolgočasenih turistov, me je za hrbtom nekdo prijazno ogovoril: »Suvenirs, suve-nirs, buy the suvenirs!« Zagledal sem srednje starega domačina, ki je bil obložen z ogromnimi vrečami, polnimi doma izdelanih bobnov. Prijazno sem se mu zahvaljeval v smislu »No, thanks«, a tip ni odnehal. Najprej je zniževal ceno, potem je začel za isto ceno dodajati še več bobnov, skratka natvezil mi je toliko kombinacij, da sem na koncu, misleč da mi boben prodaja skoraj zastonj, pristal na nakup srednje velikega bobna za ceno 15 evrov. Kmalu zatem so se vrnili ostali člani družine, debelo pogledali moje kupljeno blago in kot bi se zmenili, enoglasno zasikali: »Kaj si pa to kupil, stari? Kaj boš s tem bobnom?« Tedaj me je začelo kar naenkrat zvijati od nezadovoljstva; saj res, kaj bom s tem? »Vedi, da boš sam nosil ta boben po letališču in letalu, saj ne gre v nobeno potovalko...« me osorno prizemlji moja draga. Moje zadnje upanje, da potegnem kaj dobrega iz nakupa, je bila cena: »Kaj menite, na koliko sem zbil ceno tega unikatnega, originalnega ročno narejenega bobna?« Vsi so rekli, da jih sploh ne zanima, zato sem sam od sebe zamišljeno izustil: »15 evrov...« Meni nič, tebi nič, so se vsi po vrsti oblekli in rekli: »Gremo v samopostrežno po pijačo, nato pa v hotel kartat remi.« Seveda sem šel tudi jaz, za vratom sem nosil brisačo, z levo roko sem objel senčnik, z desno pa boben. In da bo mera polna, sem doživel novo presenečenje tudi v samopostrežni. Tam so namreč imeli na eni izmed polic tudi bobne! Večje in lepše od mojega, pa ne boste verjeli: na njih je pisalo: 10 EUR! No, opisal sem vam torej dogodek, kako je zdravnik »sposoben« kupil boben. Seveda je sledilo še marsikaj zanimivega, predvsem sem izpadel butasto na vožnji domov. Na letalu sem bil namreč v družbi še sedmih turističnih butcev, ki smo zaradi pomanjkanja prostora držali podobne bobne med nogami, v naročju, med sedeži in še kje. Pa vendar sem boben pripeljal varno domov. Postavil sem ga na polico, utrujen od vožnje zavzel vodoravni položaj in s pogledom na ta severnoafriški suvenir kmalu zajadral v zamišljeno odsotnost prijetnega počutja. Zamišljenost in odmaknjenost se je napolnila z mnogoterimi idejami, kako bi lahko boben uporabil v koristne namene, saj pravijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra. In kmalu so se mi v možgane prikradle sanje, ki so prikazovale boben v dobrem in pozitivnem smislu. Ura je tri popoldne, prvi četrtek v mesecu. To je dan za medicinski razglas. V svečani uniformi se postavim pred medicinsko sestro, ki mi kot vsakič na ta dan v mesecu zveže na telo boben, severnoafriški boben, edini pravi boben za razglašanje zdravs- tvenih novic v občini Dobrepolje. Vzamem še dve tolkalni palici in se odpravim mimo Brdavsa, zadaj za zadrugo do Zavoda Svete Terezije, ob župnišču okoli cerkve pa do Jakličevega doma. Ves čas med potjo glasno tolčem po bobnu in vpijem: »RAAAAZGLAS! RAAAAAAAAAZGLAS! ZDRAVSTVENI RAAAZGLAS!« Pred Jakličevim domom stopim na oder, ki je že obdan z množico ljudi, razprem dokument iz papirusa in začnem brati na ves glas: Po odredbi starešine združenja zdravstvenega odbora se daje na znanje in v izpolnitev sledeča zadolžitev krajanov Vidma, Podgore in Kompolj: vsaka hiša omenjenih krajev mora poslati po enega odraslega družinskega člana na seminar z naslovom Zdravi družinski člani - zdrava družina. Temu predstavniku družine bo po opravljenem seminarju na svečani slovesnosti od strani župana dodeljen naziv: AMBASADOR ZDRAVJA. Letošnje teme na seminarju so: Ukrepi za zagotovitev 75 odstotne zasedenosti šolskih igrišč, Načrt priprav za petdnevno gostitev ekipe evropskih prvakov v tekmovanju Naj zdrava hrana in Oblike občinske stimulativne pomoči za pretvorbo tovarne tobačne proizvodnje v tovarno bioproizvodnje hrane. To vam nalaga starešina Hinko Ferband. Zatem sem se v isti opravi odpravil še v Struge, kjer sem ponovil isti razglas na parkirišču Osnovne šole Struge. Na koncu so prišli po boben varnostniki, ga dali v kovinski kovček in z blindiranim kombijem odpeljali v strogo varovane prostore ministrstva za zdravje. Boben namreč velja za najučinkovitejše sredstvo preventivne medicine, ki z osveščanjem občanov dviga nivo zdravja in dobrega počutja. »Ram tam tam, ram tam tam, ram, ram, ram tam tam... mi je odmevalo v glavi, ko se naenkrat stresem, pogledam okrog sebe in se zavem, da sem pravkar sanjal o bobnu in njegovi sporočilni vrednosti. In videl sem, da j e ram tam tam zvok povzročal nečak, ki je splezal na omaro in s pilotom za TV tolkel po mojem bobnu. V hipu sem ga dvignil dol in mu zažugal, da naj česa takega več ne počne. Boben je namreč v mojih očeh v tistem trenutku predstavljal sredstvo, imenovano POZIVALEC K ZDRAVJU. Vsakič, ko je zadonel, je vzbudil posluh in sprožil v ljudeh dovzetnost za koristne zdravstvene informacije. »Stlic Zdlavko, zakaj si me klegal, kel sem udalil na boben?« me je užaljeno vprašal nečak, ko sem ga nestrpno okaral; »boben je iglaca in je za otloke, stlic Zdlav-ko, ves?« V tistem trenutku sem sedel nazaj na kavč in po glavi mi je začela rojiti cela vrsta razlag, zakaj se že toliko stoletij ravno boben uporablja za pozive k raznim organiziranim dejavnostim ljudi. Zanimalo me je, kakšno razlago bi za to razmišljanje našel bratranec Branko, ki je kuhar po poklicu in filozof samouk po značaju. Takole mi je odgovoril na vprašanje o razlogu za oglaševalske učinke bobna: »Glej, boben je od zunaj okrogel, notri ga pa nič ni. Zato ima na ljudi podoben učinek kot strah, ki je sicer malo drugačen, a zelo podoben; strah je namreč od znotraj votel, od zunaj ga pa nič ni. Strah in boben sta si torej tako podobna, da tako eden kot drugi vzbujata pozornost ljudi. Ker vem, da se ti na filozofijo ne spoznaš, ti bom razložil po tvoje: nekdo lahko brezskrbno živi le, če se dobro počuti in če ne ve, kaj vse okrog njega ga lahko ogroža. Notranji strah bo prikrit in neizražen. Čim pa pride kakšna udarna novica, ki naznanja neko nevarnost za možno množično zbolevanje, bo ta 'nekdo' začel doživljati hude notranje psihične travme in bo čutil močno notranjo napetost. Podobno je pri bobnu. Boben je tih in nem vse dotlej, dokler na njega ne uda- rimo. Ko pa se to zgodi, izrazi mogočne vibracije, ki imajo zelo velik učinek na poslušalca. Jaz te sicer ne bi rad učil medicine, a povem ti, čejaz ne bi bil filozof in bi bil samo zdravnik, kot si ti, bi z bolniki ravnal takole: udarne informacije bi bile tiste, ki imajo namen premakniti splošno zdravstveno kulturo na višji nivo. Te novice na tak način mobilizirajo pozitivne sile populacije v smer zdravih navad. Bolezenskih ugotovitev pa posameznemu bolniku ne bi nikoli predstavil kot udarno novico, ampak z maksimalno širino zaobjeto izhodiščno točko na poti k razrešitvi zdravstvenega problema. Si me razumel?« Seveda sem mu prikimal, čeprav sem ostal tiho. Mogoče bom drugič na kakem potovanju kupil trobento. Če se slučajno zdravstvene razmere tako poslabšajo, da bo treba iti v boj za narodovo zdravje, bo zapela trobenta in naznanila začetek težke borbe Dobrepoljcev za zdravje in preživetje. A če bo današnja mladina živela zdravo, če bo kljub težkim gmotnim razmeram ohranila polno skrb za zdrav način življenja, potem bo trobenta ostala doma, zaprta v stekleni omari. Tam bo mirno čakala na čas, ko se bo izteklo moje življenje. Takrat jo bo morda nekdo vzel iz omare in zaigral Tišino na mojem pogrebu. Takrat ne bo važno, če bo razglašena, važno bo, da je ni bilo treba vzeti iz omare prej. Važno bo dejstvo, da se zdravstvene razmere kljub hudim časom v Dobrepolju niso nikoli tako poslabšale, da bi morala zapeti trobenta in nas popeljati v neizprosno bitko za preživetje. Važno bo, da je bil dovolj boben, boben, ki je sicer velikokrat zaigral, pa vendar dosegel svoj namen: sporočiti ljudem novice, ki so jim spremenile razmišljanje v izogib nezdravemu in v prid zdravemu načinu življenja. ♦ Društvo delovnih invalidov Grosuplje sporoča Vabljeni k programom druženja in programom za ohranjanje zdravja: • 16. junij 2012 - Tradicionalno srečanje invalidov Dolenjske in Bele krajine v Trebnjem • 23. julij 2012 - praznovanje 30 letnice obstoja MDI Novo Mesto • 24. julij 2012 - rehabilitacijski program Žusterna (cena je 249 EUR. Plačati je potrebno do 1.junija) Vse informacije in prijave v pisarni društva ali na telefon 041 799 998. K našim programom vabljeni tudi nečlani društva. Socialna komisija DI Grosuplje IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam LEPI MESEC MAJ, VES SI TI ZELEN, VES SI RAZCVETEN, Z LJUBEZNIJO NAPOJEN ... Ne vem, zakaj se mi je prav ta pesem, ki jo poje pevka Majda Renko, prikradla v spomin. Ja, ja, sem se že spomnila! Zato, ker je leto naokoli in komaj čakam dan, ko se zopet snidemo. To snidenje je bilo v preteklosti v mesecu maju. Letos se bo pa to zgodilo v nedeljo 3. junija. Verjetno že veste, koga imam v mislih? Vse tiste, ki vas pismeno povabimo, in ki vas domači pripeljejo v Jakličev dom. Le pridite, da se skupaj poveselimo. Nekateri že sprašujete, kdaj in kam gremo na izlet. Tega izleta se tudi že sama veselim. Pot nas bo peljala po dolenjski magistrali. Iz Dobrepolje proti Krki in naprej ob reki Krki, skozi Zagradec, Žužemberk pa vse do Novega mesta. Pot ni pretirano dolga (primerna za tiste, ki ne marajo dolge vožnje). Doživeli in videli bomo veliko lepega in zanimivega, kar je bilo do sedaj skrito našim očem. Ko vas obišče poverjenik in vas povabi na izlet, se ne odločajte predolgo, kajti avtobus ima samo 52 sedežev. Izlet bo 9. junija. Sedaj spodbudna misel. Spomnim se 90-letnega gospoda, ki je rekel: mene leta ne bodo spominjala, da sem že star, star bom takrat, ko bom sam hotel! ♦ 30 Šport maj 2012 14. KOLESARSKI MARATON TREH OBČIN bo v nedeljo, 3. junija 2012 s startom ob 9. uri Start in cilj 14. maratona treh občin bo v središču Grosuplja na Kolodvorski cesti. Cesta bo zaprta za promet, za udeležence bo postavljen šotor, v bližini bodo zagotovljena parkirišča. Tri asfaltirane proge, enake kot v preteklih letih, bodo potekale po ulicah in vaseh občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica s startom ob 9. uri, in sicer: • 92 kilometrska proga z vzponom na 600 metrov visok Korinj za dobro pripravljene rekreativce, • 80 kilometrska proga po isti trasi, le brez vzpona na Korinj; • 56 kilometrska proga, delno skrajšana v občini Ivančna Gorica. Zaradi velikega zanimanja spet pripravljamo MTB progo, ki bo speljana po okoliških gozdnih poteh v dolžini cca. 35 km, primerna samo za gorska kolesa. Start bo ob 9.15 uri. Za družine, za slabše pripravljene in predvsem tiste kolesarje, ki želijo opazovati neokrnjeno naravo pa bomo organizirali 14 kilometrski družinski maraton z možnostjo podaljšanja. Pot je delno makadamska in zato primerna za kolesa z močnejšimi pnevmatikami. Start družinskega maratona bo ob 9.30 uri. Na prireditvenem prostoru bo organiziran tudi Spinning maraton, ki bo potekal med 10. in 13. uro. Za spremljevalce, ki ne bodo kolesarili, pa bo organiziran pohod na Magdalensko goro. Otroci do petnajstega leta starosti se maratona lahko udeležijo le v spremstvu odrasle osebe. Maraton bo potekal v normalno odvijajočem prometu, upoštevajoč cestno-prometne predpise, organizator pa bo poskrbel za usmerjanje na križiščih. Računamo na strpnost in tovarištvo med udeleženci, saj organizator ne prevzema odgovornosti za škodo, ki bi jo udeleženci povzročili ali utrpeli. Za vse udeležence je obvezna uporaba zaščitne čelade. Startnine: • za maraton in MTB progo 15 evrov, za mladino do petnaj stega leta 10 evrov; za skupine z deset in več člani 12 evrov, kar velja tudi za imetnike olimpijske kartice; • za družinski maraton 10 evrov, za otroke do petnajstega leta pa 1 evro; • za Spinning maraton in pohod na Magdalensko goro 5 evrov. Startnino je možno plačani na startu od 7.30 ure dalje ali preko interneta: www.kolesarsko - drustvo-grosuplje.si. Udeležencem s plačano startnino bodo ob progah na voljo okrepčila in potujoči servisi; ob vrnitvi kupona na cilju pa bo vsak udeleženec deležen malice, darila, žrebanja praktičnih nagrad. Posebnih priznanj bodo deležni najstarejši udeleženci in najštevilnejša skupina. Obeta se tudi prijetna zabava na cilju. Glavna nagrada je kolesarski GARMIN OREGON 450. Informacije o maratonu in drugih kolesarskih aktivnostih Kolesarskega društva Grosuplje lahko spremljate na internetni strani www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si in posebni strani o maratonu. Dodatne informacije pa so na voljo na tel. 031-206-745 po 16. uri. V sodelovanju z občinami Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica, s pomočjo sponzorjev in donatorjev, predvsem pa s požrtvovalnim delom članov Kolesarskega društva Grosuplje, bo 14. Maraton treh občin uspel kot vedno. Nasvidenje v nedeljo, 3. junija. TD PODGORA organizira BLAFOV MEMORIAL 3. turnir v taroku 1. junij 2012 NVRC, KOČA PRI KORITU V PODGORI, DOBREPOLJE Prijavnina za tekmovalca je 10 EUR. Prijavnine sprejemamo do 1. 6. 2012 do 17.55. Zbor za tekmovalce od 17.30 do 18.00. Start tekmovanja ob 18.00. Za vse dodatne informacije kličite: Janez Nose, gsm: 031-238-501 KOMPOUE ORGANIZIRA proslavo ob 35-letnici delovanja društva. Prireditev bo v soboto, 9. 6. 2012, ob 19. uri v Kompoljah. Kulturni program bodo oblikovali: otroci in učenci vrtca in PŠ Kompolje ter člani ŠD Kompolje. Po proslavi bo velika "športna" veselica z narodno-zabavnim ansamblom PETRA FINKA. Čaka vas bogat srečelov, okusna hrana in dobra pijača. Dobrodošli! 9. ŠPORTNI DAN V BRUHANJI VASI KDAJ? NEDELJA, 1. JULIJA, S PRIČETKOM OB 10. URI KAJ SE BO DOGAJALO? Nogometni turnir na travi za člane, nogometna tekma med domačimi veterani in gostujočo ekipo, nogometna tekma dečkov do 14 let iz Dobrepolja in gostujočo ekipo, odbojka trojk na mivki, vlečenje vrvi. IN ŠE! Možnost igranja badmintona na urejenem igrišču, igranje pikada, za otroke napihljivi grad, trampolin, mini bazen s »toplo-hladno« vodo, nordijska hoja za vse mlade po srcu. To ne bo samo športna prireditev v klasičnem smislu, pač pa družabno sproščujoč dan za vse. Celotna prireditev bo potekala v čudovitem rekreacijskem parku Gmajna v Bruhanji vasi. Poskrbljeno bo tudi za lačne in žejne želodčke v organizaciji vsestranskih zanesenjakov in njihovih prijateljev iz Bruhanje vasi in od drugod. Pridite, preživite en dan malo drugače, neobremenjeno, vedro; če ne boste tekmovalec, ste pa lahko gledalec, navijač ali pa samo »uživač«. Morda srečate prijatelja, pokramljate z njim in celo kaj koristnega skleneta za v bodoče. Možnosti bo res veliko. Vse informacije so dostopne na internetni in Faceebok strani ŠD Dobrepolje; ali po GSM 041 669 227 (Alojz Ku-plenk). Športni dnevi v Strugah Mojca Pugelj V torek, 1. 5. 2012, smo v Strugah organizirali odprti turnir v malem nogometu. Med seboj se je pomerilo 11 ekip. Po hudem boju si je 1. mesto že drugo leto zapored priigrala ekipa Mokrega polja iz Šentjerneja, ki so samo potrdili, da lanska zmaga ni bila slučaj. Drugega mesta se je veselila ekipa Tayson team, tretji pa so bili igralci Turjaka. Športno prireditev smo sklenili s podelitvijo priznanj in nagrad ter pogostitvijo in druženjem pozno v noč. V soboto, 5. 5. 2012, pa smo v Strugah pripravili »medvaški« turnir v malem nogometu, ki je potekal na športnem igrišču pri podružnični šoli. Turnir ima velik pomen v povezovanju krajanov, zato so se med seboj v spretnostih z žogo pomerili mladi in starejši, svoji ekipi so sestavile tudi dekleta. Med 9 ekipami sta se v finale uvrstile 3 ekipe, in sicer: ekipa mladih iz vasi TISOVEC, LIPA in PRI CERKVI. Prvega mesta se je veselila ekipa iz vasi PRI CERKVI. Po koncu turnirja je ŠD STRUGE poskrbelo za vse igralce, postregli so s slastnim golažem, pa tudi pijače ni manjkalo. Tako smo uspešno zaključili z dnevi športa v STRUGAH. ♦ Turnir v namiznem tenisu ob 35 letnici ŠD Kompolje V sklopu prireditev ob 35. obletnici ŠD Kompolje je v petek, 20. 4. 2012, potekalo tekmovanje v namiznem tenisu za vse prijatelje in prijateljice namiznega tenisa, ki sodelujejo v medobčinski namiznoteniški ligi. Povabilu se je odzvalo 25 članov in 4 članice. Tekmovanje je potekalo po sistemu: članice so tekmovale vsaka z vsako, člani so tekmovali v skupinah vsak z vsakim, v nadaljevanju pa po mestu v skupini na izpadanje. Tekmovalci, ki niso bili uspešni z belo žogico, pa so dobili spominske pokale. Prav tako smo se s spominskimi pokali spomnili na prijatelje, ki se niso mogli udeležiti turnirja in na naše podpornike oziroma sponzorje. Po končanem tekmovanju, smo imeli družabno srečanje v okrepčevalnici »Zora« v Kompoljah. Vsem, se zahvaljujemo za udeležbo. S športnimi pozdravi! REZULTATI: Članice: 1. mesto: Tanja Možek, Vel. Lašče 2. mesto: Nika Možek, Vel. Lašče 3. mesto: Klara Prijatelj, Kompolje 3. mesto: Laura Šinkovec, Kompolje Člani: skupina A 1. mesto: Bojan Vokal, Krka 2. mesto: Aleš Smrekar, Vel. Lašče 3. mesto: Gregor Prijatelj, Kompolje 3. mesto: Igor Sever, Vel. Lašče Člani: skupina B 1. mesto: Bojan Kuhelj, Krka 2. mesto: Bojan Adamič, Kompolje 3. mesto: Tone Kralj, Mala vas 3. mesto: Franc Polajžar, Šmarje-Sap Člani: skupina C 1. mesto: Primož Prijatelj, Kompolje 2. mesto: Jože Vahčič, Šmarje-Sap 3. mesto: Jože Prijatelj, Kompolje 3. mesto: Marjan Pucihar, Šmarje-Sap Člani: skupina D : 1. mesto : Marjan Prijatelj, Kompolje 2. mesto : Matevž Strah, Krka 3. mesto : Janez Adamič, Kompolje 3. mesto : Polde Šuštar, Podgorica Mali nogomet V mesecu maju se je nadaljevala liga v malem nogometu. Odigrano je bilo sedem kol oziroma krogov. Rezultati in trenutna lestvica sta sledeči: ŠD ZAGORICA KLAPA KMN VELIKE LAŠČE 1 4 ŠD PREDSTRUGE RS TEAM ŠD KOMPOLJE 0 10 BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 2 1 ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK ŠMD TURJAK 2 4 ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK KMN VELIKE LAŠČE 3 5 ŠD ZAGORICA KLAPA OUTSIDER ŠD STRUGE 1 5 ŠMD TURJAK FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 1 0 RS TEAM ŠD KOMPOLJE BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 1 3 ŠD PREDSTRUGE FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 1 8 BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE ŠD ZAGORICA KLAPA 6 0 KMN VELIKE LAŠČE RS TEAM ŠD KOMPOLJE 4 5 ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK OUTSIDER ŠD STRUGE 1 1 V mesecu maju se bo tekmovanje nadaljevalo po naslednjem razporedu: 2. junij 2012, Zagorica 9. junij 2012, Videm 16. junij 2012, Predstruge 23. junij 2012, Struge Več o o ligi lahko preberete na http://www.sd-kompolje.si in http://www.kapodol.com Vabljeni vsi ljubitelji malega nogometa. ZŠO Dobrepolje Lestvica: število tekem zmage remiji porazi TOČKE dani goli prejeti goli gol razlika 1 RS TEAM ŠD KOMPOLJE 5 4 0 1 12 29 8 21 2 BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 5 4 0 1 12 21 5 16 3 ŠMD TURJAK 4 4 0 0 12 13 3 10 4 KMN VELIKE LAŠČE 5 3 1 1 10 16 10 6 5 OUTSIDER ŠD STRUGE 4 2 2 0 8 10 3 7 6 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 4 1 0 3 3 10 8 2 7 ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK 4 0 1 3 1 6 17 -11 8 ŠD ZAGORICA KLAPA 5 0 0 5 0 3 23 -20 9 ŠD PREDSTRUGE 4 0 0 4 0 2 33 -31 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LIKE VABI NA GASILSKO Na pomoči IIP F 2. junija 2012 ob 20. uri 1927 ■ 2012 ZA ZABAVO IN DOBRO GLASBO BO POSKRBEL ANSAMBEL MODRIJANI. Kot se za taKo prireditev spodobi, bo na vodo ogromno jedače in pijače, še več pa dobre glasbe ter bogat srečeiov. GasilsKa veselica bo ob vsaKem vremenu! Vabljeni! Nisem odšel, ker ne bi hotel živeti, odšel sem, da bi prenehal trpeti! Nisi se izpel kot zven v tihoti, in nisi sam na večni poti. Jutro je upihnilo poslednji plamen upanja, izsušeno grlo pa se je za vedno vdalo tišini. ZAHVALA Ob trpkem spoznanju, da je za vedno odšel od nas, naš ljubljeni mož, ati, dedek, tast, brat, stric, tovariš in prijatelj LOJZE HROVAT iz Hočevja (1941-2012) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za tolažilne besede. Hvala g. župniku za poslovilni obred, kvartetu Bratov Zupan za sočutno petje in društvu upokojencev Dobrepolje za spremstvo z praporjem. Hvala Markotu, gobarskemu društvu Štorovke Šentrumar in Tarok zvezi Slovenije za ganljive govore in poslovilne besede. Hvala vsem, za izrečene besede sožalja in podpore, darovano cvetje in sveče. Prav lepo pa se zahvaljujemo vsem, ki ste ga kropili, zanj molili in ga na zadnji poti pospremili v zelo velikem številu. Hvala tudi vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi V SLOVO Zaprta trmasto so vrata, sosed več jih ne odpre, po vrtu več se ne udinja, za mano več se ne ozre. Besede v zraku še lebdijo, v ušesih še odmeva glas, nasveta več ne bom dobila, čeprav za to je pravi čas. Sadike vztrajno čakajo, nemočne dvigajo glavo, sirote niso še dojele, da nazaj vrtnarja več ne bo. i Traktor na njivi ga je ustavil, preden vsadil je krompir, delovna vnema ni še ugasnila, ko smrt naznanil je skovir. Kovačič Jožetu v slovo Marija Mohorič, Ponikve, 16. 5. 2012 Ne joči več! Ona je že onkraj groze in trpljenja. Najhujše breme, breme je življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ZOFIJE KASTELIC s Ceste Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekali sožalja, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Videm, ki se v zadnjih letih trudilo za njeno zdravje in oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana za trud v zadnjih dveh mesecih. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na poti počitka, sosedom, sorodnikom in vaščanom za pomoč in molitev, Zalki Kastelica pa za vodenje molitve. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in cvetličarni Lilija za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njeni Tam, kje si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, tašče, sestre, botre in tete MARIJE KAPLAN (ROJ. GAČNIK) iz Predstrug (1926 - 2012) Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom... Za vsa izrečena pisna in ustna sožalja, besede tolažbe, stiske rok in objemov, darovano cvetje, sveče in darove za farno cerkev. Hvala župniku g. Francu Škulju in somaševalcu g. Franciju Novaku za darovano sveto mašo. Prav tako zahvala ga. Julki Draženovč za molitev, pogrebnemu zavodu Lilija za organizacijo pogreba, pevskemu zboru. Naj nam naša mama ostane vsem v spominu kot dobra, skromna in delovna. Ostali bodo sledovi njenih pridnih rok, katere bo cenil še pozni rod. Sin Jože, hči Nevenka in vsi njeni Dan športa Večer na trgu NEOELJA Tržni dan Ansambel Franca Mihefiča SODRAŽICADI|twl 25. e- I.72Q12 www.ld-sodrazica.si CENTER USTNE HIGI m Zioöoidravstvc, uSna higiena, paradortDlogl)^ pratedka, Estetsko zuboafravstvo. /r