II. vieflovantkl pedoloiki kongres v Lfubljani (Konec.) Pri razglabljanju snovi se otroci poslužujejo krasnih učil in ponazoril. Pedagoški zavod je razstavil zelo lepo serijo učil. Videli smo model, ki kaže gradnjo ceste, most čez cesto, predor, železniški osebni voz, železniški prehod in signale, dalje stenske table, ki kažejo promet na križiščih, reklame firm, narodne šole, delo obrtnikov. Razstavljen je bil tudi kovaški meh in celotno kovaško orodje v miniaturi, vsi pisalni pripomočki od klinopisa preko gosjega peresa, jeklenih peres do nalivnih peres, izdelava svinčnikov, vrste papirja in pergament, model srednjeveškega topa na kamen, model, ki prikazuje ostrešje in njegovo kritje s slamo, modeli vodnjakov, i. t. d. Vsa ta ponazorila ¦adkrivajo otrokom z lahkoto posamezne lažje in težje pojme. Po vsestranski in podrobni obravnavi v naravi, na modelih in na slikah sledi debata, napisovanje in izrezovanje iz časopisov, revij in drugih listov. Izrezke nalepljajo v posebne mape, ki jih opremijo s primerno sliko in napisom. Razstavljene mape sq nosile sledeče napise: razsvetljava (vrste luči, petrolejski izviri, njih požari, fclektrarne, reklame žarnic itd), zima, mesto, naš predsednik, kaj nam daje les, nevihte, naše osvobojenje, slava mrtvim, kako služi železo človeku in druge. Otrok dobi s takim zbiranjem vsestranski pregled predmetov, ki jih hrani v mapah. Tudi tu je opaziti dosledno izvedbo delovnega principa in izraba otrokove samodelavnosti. Nekoliko skromnejša po obsegu je bila razstava češkoslovaškega pomožnega šolstva, ki jo je organizirala zveza učiteljev pomožnih šol v ČSR. Razstavili so strokovne knjige: Herfortovo zbirko učil, Zemanov pedopatološki slovarček in njegov načrt za izobrazbo učiteljstva pomožnih šol v ČSR, učne osnove za defektno deco, časopisa »Pomožne šole« in »Defektna mladina«. Opazili smo tudi zakon o pomožnih šolah. Sledile so učne knjige: VI. Novotni »Abecednik za pomožne šole« in Doležalov »Začetni pouk v računstvu do 10 z razlago in prilogo«. Zanimiv je abecednik, ki prikazujc nazorno vstop vsakega novega glasu. Vsak nov glas je namreč tiskan v rdeči barvi in tako jasno stopi iz besede. Z nastopom novega glasu dobi slednji barvo drugih že znanih glasov. Abecednik je bogato ilustriran in za otroke poln zanimivega čtiva. Zanimivi so bili testi po »Sante de Sanctis«, statistični pregled o nameščanju absolventov pomožne šole v Olomoucu ter delovni zvczki šole v Zižkovu. Iz razstavljenih gori imenovanih knjig in nazornih učil: škatlica tiskal, geometričnih likov, denarja, paličic za računstvo, ure in drugih predmetov si je obiskovalec lahko sestavil dobro sliko o pomožnem šolstvu v bratski češkoslovaški državi. Škoda je le ta, da niso prireditelji razstav pripravljalnega odbora vzporedili istočasno enako razstavo iz predalov našega pomožnega šolstva, ker le tako bi si obiskovalec ustvaril sliko in oceno pomožne šole pri nas in na Češkoslovaškem. Dve veliki sobi razstavnega prostora je zavzemalo 1000 samorastlih izdelkov dečka Marjana Ozvalda v starosti od 2. do 11. leta. Risbe so prikazovale razvoj njegove risarske spretnosti in opazovanja življenja. Bile so razstavljene v skupinah po starostni dobi, počenši od drugega leta naprej. Dveletni otrok začne risati predmete, ki vzbujajo zaradi svojega premikanja njegovo pozornost. To so vlak, avtomobil in konj. Na- šteti predmeti se vlečejo kot rdeča črta skozi vso dobo, a so vedno popolnejši. Od začetka risanja pa do nekako četrtega leta so vse risbe kolikor toliko »čiričaraste«, njihove poteze označujejo le najglavnejše znake predmetov. Od tu naprej zajema otrok vedno več znakov, zato so risani predmeti jasnejši, rekli bi, da imajo nekoliko več vsebine. Velik skok je viden med predšolsko in šolsko dobo. Medtem ko je otrok v predšolski dobi risal posamezne predmete, nasto pijo v šolski dobi skupine. Pod vplivom novega okolja raste število predmetov, z njim raste tudi otrokovo zanimanje. Risbe so polne novih doživljajev. Tedaj nastopita Miklavž in parkelj, moderna prometna sredstva in drugo. K tem predmetom, ki so vedno popolnejši, pristopijo ilustracije, katerim je deček pisal sam besedila in fantazije o eksotičnih deželah, njenih prebivalcev in živali. Okoli dobrega desetega leta se pojavijo več ali manj spretni poizkusi portretiranja po predlogah (portreta Simona Jenka in Stritarja), kasneje po naravi (posrečeni portreti očeta, matere in stare mame), ker je pač človek najtežji predmet za risanje. V zaključni partiji, ki nosi naslov »Počitnice 1937«, so koroški motivi — doživetja s počitnic na Koroškem — opazimo pri tem dečku že veliko spretnost — talent — v dovršenih in smiselnih potezah. Razvoj risarske spretnosti, ki nam jo prikazuje ta razstava, pa nikakor ne more biti merilo za vse otroke, ker je razvoj te vrste spretnosti odvisen od vsakega človeka posebej. Poudariti pa moram radi pravilnega razumevanja, da razstavljalec tega namena ni imel. Odlična stran te razstave tiči v tem, da je ona edinstvena in svojstvena zbirka, ki služi univ. prof. g. Ozvaldu v znanstveno raziskavanje. Tu pa tam — posebno v oddelku za 10. in 11. leto — so bile risbe nekoliko pomešane ter so s svojim starejšim datumom prekinjevale tako lepo nakazan razvoj risarske spretnosti (nogometaši in kralj Aleksander pri mizi), vendar je razstava dosegla svoj namen. Obiskovalci iz Beograda in Zagreba so se izražali za pohvalno in smatrajo za zelo potrebno, da bi jo bilo dobro poslati v druge kraje naše države, kjer bi gotovo vzbudila velik interes in dala pobude za enako zbiranje. Tudi slovenska mladinska glasba je dobila na razstavi svoj kotiček. Razstavljeni material od skromnih Žirovnikovih pesmaric, Pregljevih »Nageljčkov« po 'tja do težkih vokalnih skladb Trboveljskega Slavčka je prvič prikazoval ogromen dvig slovenske mladinske vokalne glasbe v teku zadnjih petih let in drugič glavno zaslugo Trboveljskega Slavčka, ki je ravno s svojimi elitnimi nastopi doma in v tujini dal našim skladateljem pobudo, da so začeli pisati mladinske skladbe strogo umetniškega značaja. Brez Slavčkov foi naša mladinska glasba gotovo ostala na svojih prvotnih tleh in živel žalostno življenje pastorke. Trboveljski Slavček je razstavil poleg originalov svojih 6kladb tudi več slik zbora in turnej, sliko prvega mladinskega pevskega festivala v Ljubljani leta 1934. ter tabelo svojih pevskih poti od leta 1931. do 1935., ki je tako preprežena, da je človek resnično vesel nad uspehi rudarskih pevcev. Medtem ko je mladinska vokalna glasba šele v zadnjih petih Ietih napravila ogromen skok in dala pobude za pisanje najresnejših del, je vladalo za glasbeno instrumentalno vzgojo naše mladine vedno mnogo interesa. Različni glasbeni priročniki, klavirske šole, krajše in daljše skladbe za klavir in različni glasbeni albumi za mladino, ki smo jih videli na razstavi, nam potrjujejo to dejstvo. Z zaupanjem lahko zremo v bodočnost našc mladinske glasbe, ko vidimo, da vlada za splošno glasbeno vzgojo naše mladine veliko resnosti. Veliki telovadnici gluhonemnice je Unija za zaščito dece, sekcija za Ljubljano, z mnogim in zelo zanimivim materialom, sestoječega iz slik, diagramov, tabel in drugih reči, pokazala skrb naših humanitarnih društev za našo mladino. Pripoznati moramo, da je v tem pravcu storjeno že mnogo dobrega in da ima naša mladina mnogo zaščitnikov in prijateljev. Dečji dom v Ljubljani je razstavil lepo kolekcijo ponazoril o pravilni negi dojenčkov, slike svojega doma, tabele rojstev in umrljivosti otrok v naši banovini ter delovanje šolske poliklinike. Znano je delo tega zavoda in njenega voditelja dr. Dragaša mnogim našim ženam — posebno mladim materam, ki dobivajo na posebnih tečajih toliko lepih napotkov in nasvetov za pravilno telesno in duševno vzgojo svojih ljubljenčkov. — Ob vhodu so bile razstavljene »natezalnice« ortopedičnega zavoda v Ljubljani. Mladinsko skrbstvo mestne občine ljubljanske je >bilo razvidno iz grafikonov in načrtov njenih počitniških kolonij. Vincencijeva družba, Lichtenturn in salezijanska domova na Kodeljevem in na Rakovniku so podali svoje delo kot vzgajališča in sirotišča v sliki in besedi. Zadnja dva ista razstavila lepe posnetke svojih počitniških kolonij. Vajeniški dom v Ljubljani je pokazal svoj načrt in posnetke lepih prostorov, v katerih živi obrtniški in trgovski naraščaj v času svojega učenja. Iz posebnih grafikonov in slik je lahko vsak obiskovalec spoznal humanitar.no delo društva »Sktb za mladino v Ljubljani«, Trboveljskega Slavčka, Pomladka rdečega križa in naših Kolašic. Nepotrebno bi ibilo naštevanje podrobnega dela imenovanih društev, ker uživajo v javnosti že itak mnogo slovesa. Omembe je vredno bolj skrito delo Trboveljskega Slavčka, ki pri vseh dobljenih lavorikah ni pozabil na svoje trpeče bratce v rudarski dolini in razdelil med nje mnogo podpor v denarju in blagu. Sredino dvorane so zasedli skavti s svojimi slikami s taborenj, pravili o vzgoji značaja skavtov, pregledom dela skavtizma za vzgojo naroda in drugimi zanimivostmi iz svoje odlične organizacije. — Delo jetike in borba proti njej v grafikonih, slikah in diapozitivih ter nad vse zanimivi grafikoni dr. Škerlja o razvoju prostitucije zaključujejo razstavo o zaščiti dece. Razstavni material je dobesedno zavzelogromen prostor, pokril vse zidove tako na gosto, da je tudi pazljivi obiskovalec prešel nehote mnogo zanimivosti. Vkljub tej natrpanosti pa je že površna slika čez razstavo dokumentirala sistematično delovanje današnje javnosti za mladinsko skrbstvo. V ta namen se žrtvujejo težki tisočaki in mnogo živcev za počitniške kolonije, potrebne zavode, za prehrano in obleko obubožanih otrok. Javne korporacije skrbe pri svojem delu kolikor toliko tudi za telesni in duševni razvoj' mladostnikov. Končni njih cilj pa je odtegniti mladino s ceste, rešiti jo njenih slabih vplivov ter jo ohraniti moralno nepokvarjeno in telesno zdravo. S tega stališča so vse take institucije potrebne pomoči oblastev in vse javnosti. Slovenska šolska matica je v posebni sobi raz&tavila vsa svoja pedagoška izdanja od leta 1901. Običajnim pedagoškim zbomikom in učne snovi za posamezne predmete iz prejšnjih let se pridružujejo razne pedagoške razprave in opisi zadnjih let, kar doka- zuje, da koraka matica z duhom časa vedno v korist učiteljstvu in mladini. Mladinska matica je organizirala razstavo slovanske povojne mladinske knjige. Po svojem obsegu je bila to prva velika revija mladinskega slovstva na domačih tleh. O tej razstvi, ki je vzbudila v javnosti mnogo pozornosti, je obširno pisalo »Jutro«; isti članek je izšel v ponatisu v sedmi številki letošnjega »Učiteljskega tovariša«, zato ne bomo o tej razstavi obširneje razpravljali. Dodati moramo še to, da smo opazili na razstavi statistiko mladinskih knjižnic v dravski banovini, po kateri imajo osnovne šole 774 knjižnic s 158.382 knjigami, meščanske šole 40 knjižnic s 15.574 knjigami in srednje šole 22 knjiž- nic z 52.364 knjigami. — Nadafje smo opazili seznam knjig v šolarskih knjižnicah in seznam knjig, ki jih otroci najraje čitajo. Oba nudita vsakemu učitelju dovolj pregleda za reformiranje svoje šolarske knjižnice. Zato pa naj Mladinska matica, kateri gre glavna zasluga za ves aranžma, ob primerni priliki objavi zadnjega. Pedološki kongres v Ljubljani je poglobil naš študij otroka, kar bo brez dvoma imelo ugodne posledice na vsem vzgojnem udejstvovanju našega učiteljstva. Štiri leta nas ločijo od Sofije; v tem času lahko storimo veliko za prospeh nasega mladinoslovja. Začetek je dober, sedaj pa satno z voljo in potrpljenjem na delo! Vir.