69. ftfflM
f UHOM. i HM, Z«. Md 191L
xuu. lem.
.Slovenski Narod" vage:
v LfaMjuif na dom dostavlja v apnvnBtvu prejeman:
cio leto .  % * .      . . K 24— , cck> lato......K 22 —
»Meta....... 12-— J pol leta.......
etrt leta........6— J četrt leta........&50
la mesec.......2*— 1 na mesec......9 l-QQ
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica st. 5b (v pritličju levo), telefon tU 34.
— -- -       - -------------- - -r-^ma_^r i  -       j,        i i m
Interni valjajo; peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat alt večkrat po 10 vin. Pri većjih insercijah po dogovora. Upcavnižtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratJ itd. to je administrativne stvari.
eaerilka votl« 10
.Slovenski Narod' velja po post::
aa Avatro-Ogreko: za NemfiUo!
celo leto ......
Ma pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se na ozira. Naroda* tiakaraa talafoa at os.
K BH
celo leto •   .   .  .   .   .  .   K 55*—
Cetit CIeta"                     l   \   &50        23 Ameriko in vse drage dežele: na mesec*   \ 1 1 l . .   ,  2-30  1  celo leto.......K 3fr—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamk* fjpravmlštvo: Knallova ulica ŽL 5, (spodaj, dvorišče levo), telaf&n št 9*
—
lo] ]e trem 3iosti uvože-Ml pri Motih občinsuih I    volitvah ?
Z novim mostnim statutom, ki ta ga oktroirali Ljubljani klerikal-ta deželnozborska večina in vlada, p bil razveljavljen stari občinski vodni red in vstopile so v veljavo do-očbe, ki Be bistveno razločujejo od tarih.
Po starem volilnem redu jo bilo ■sakomur dano na prosto, da je lahko >ri volitvah oddal svoj glas komur-oli, ne da bi s tem izgubil njego v las svoje* veljavnost.
Z novim volilnim redom je tu voboda posamnikov odpravljena in >ri volitvah se ne vpoštevajo več vo-ilci kot taki, marveč samo volilske kupine ali stranke.
Odslej je torej vsak volilee ve-an, da si izbere eno iznied obstoječih političnih ali gospodarskih strank er ji odda svoj glas zanjo. Ako tega ie stori, marveč voli po svoji glavi, e njegova glasovnica neveljavna in e vobče ne šteje.
Pri bodočih občinskih volitvah ro torej merodajno samo strankarsko lačelo in nasproti temu strankarske-nu principu bodo morale stopiti v ozadje vse malenkostne osebne mrž-ije in iz zasebnih odnošajev izvi raj o-a brezpomembna nasprotstva, tO se >ravi t^lo so ne bo več za osebe, marec zgolj in edino za posamne stran-:e.
Kdor je torej po svojem prepri-■anju v resnici naprednjak, ta bo šel - boj za narodno - napredno stranko o je brezpogojno ho volil tisto listo, d jo bo narodno - napredna stranka takozvanim volilnim predlogom na ieželno vlado označila za svojo.
Kaj pa je volilni predlog.'
Volilni predlog je imenik tistih ki jih je stranka sklenila kanil dirat i v občinski zastop kot občin-•ke svetnike ali njihove namestnik«-.
( im se je ta predlog predložil .blasti, je zadobil veljavo ofieialne rankine liste in obvezno moč za vse pristaše dotične stranke.
Z drugimi besedami povedano: Kdor je somišljenik narodno - napredne stranke, sme voliti samo tiste kandidate, ki jih je oblasti nominirala narodno - napredna   stranka, in
tudi v tistem redu, kakor jih je navedla stranka v volilni listi.
Če torej izbrišeš na svoji glasovnici le ono ime, ki jih navaja volilna lista, in je nadomestiš z drugim, je glasovnica neveljavna.
Takisto je tudi glasovnica neveljavna, ako spremeniš na volilni listi določen red kandidatov ali pa pomešaš na svoji glasovniei imena narodno - naprednih kandidatov na primer z imeni nekaterih kandidatov klerikalne ali socialno - demokratske stranke.
Taka glasovnica je prav tako neveljavna^ kakor je nična lista, na katero napise volilee na svojo pest svoje kandidate.
Iz navedenega sledi, da mora vsak pristaš narodno-napredne stranke, ako hoče, da bo njegov glas imel veljavo in tudi kaj zalegel, brezpogojno in v istem redu voliti kandidate, ki jih je navedla v svoji volilni listi, ki jo ima oblast javno razglasiti najmanj 6 dni pred volitvami, narodno-napredna stranka ne <rleda na to, ali mu je po volji ali ne ta ali oui v volilni listi navedeni kandidat.
Pri novih občinskih volitvah bodo torej odločevali zgolj iu izključno samo strankarski interesi, popolnoma izločeni pa bodo vsaki osebni momenti.
Xa to dejstvo bo treba na^e somišljenike vedno in vedno opozarjati tako na javnih shodih, kakor zlasti v prijateljskih družbah.
V vsakem izmed naših pristašev so mora vzbuditi zavest, da je vsak posarnnik   dolžan   podrediti svoje, osebne ambicije   interesom in koristim stranke.
Te dolžnosti se mora vsakdo izmed nas v polni meri zavedati, ker sicer lahko izgubi stranka vsled ue-poučenosti svojih pristašev sto in sto glasov, kar bi zaujo lahko bilo ob izidu volitev naravnost usode-poluo.
Zato naj smatra vsakdo izmed naših somišljenikov za svojo prvo nalogo, da poučuje naše ljudi, da je pri bodočih občinskih volitvah stranka vse, posarnnik i pa ničle, ki dobe vrednost in veljavo šele, ako stoji pred njimi enojka to je stranka!
Boj proglašen.
Dunaj, 38« marca.
Ob o\ uri zvečer je bil izdan komunike »Slovanske Enote«, kateivga zadnji stavek se glasi: Nimamo vzroka olajšati tej vladi rešitev provizorija in posojila. O tem sklepu »Slovanske Enote« je takoj obvestil načelnik dr. Fiedler ministrskega pre-zidenta, ki je zahteval se natančnejšo interpretacijo besede »olajšati«. Dr. P'iedler mu .je na to odgovoril, da sicer ni ]k>ohlaščen podajati o besedilu zgoraj citiranega sklepa posebne interpretacije; »morda Vam, eksec-lenea zadostuje, ako Vam povem, da smo pri sestavi komunikeja premišljevali imamo li vstaviti besedo »ola.jšati« ali besedo »omogočiti« . . . Baron B i i n e r t h je razumel. Razumel, da je konec nejasnosti in da je slovanska opozicija proglasila boj, katerega izid moro bitf le dvojen: razpust parlamenta alirpa padec kabineta.
Takoj na to so se zbrali načelniki vladnih strank v salonu ministrskega predsednika k posvetovanju Akoravno se mora reči, da je skoraj nemogoče proti volji opozieije opraviti tekom enega dne t. j. jutri v proračunskem odsoku, kateremu je bil začasni proračun danes po končanem prvem branju izročen cek> budgetno razpravo, kakor je to potrebno, ako naj se izognemo k 1. aprilu grozečemu ex - lex stanju, se je pri tem posvetovanju vendar ]>oudarjalo, da naj stranke večine sprejmejo vladi napovedan boj fer skusijo v proračunskem odseku ubiti odpor slovanske opozicije s tem, da vzdržijo sejo in če treba čez praznike. »Slovanska Enota« ima v bndgetnem odseku 11 Mannv, vsak izmed njih ima pravico v debati dvakrat govoriti; gotovo se vpišejo kot govorniki vsi ter morajo priti k besedi vsaj enkrat tudi tedaj, če je bil sprejet predlog na konec debate.
Ge računamo, da govori vsak le enkrat ter poprečno SJ ure (nekateri govorniki morejo vzdržati mnogo dalje drugi zopet manj) imamo govorniški kontingent, ki obsega najmanj 33 ur, število, ki jasno kaže, kako malo je utemeljeno upanje vladnih strank, da se posreči pravočasno končati sejo odseka. — Mnogo jih je tudi, ki pravijo, da naj se mirno čaka„ kdaj da bo odsek s svojim delom av>
tov, nič da ne škodi če nastopi s 1. aprilom kratka ex - lex doba, ohranitev parlamenta je več vredna, kakor pa skropulozni ustavopravni pomisleki . . .
Tako se tolažijo vladne stranke. Napor Poljakov jih privesti, k edino pravemu nazoTU, da ima iz težavnega ]>olozaja izvajati konsekvenee edino vlada, kakor je to v drugih konstitueijonalnih državah, je bil brezuspešen. Nemci so proglasili, da se protivi jo vsaki kombinaciji, ki bi bila »Slovanom v korist ter Nemcem v škodo« in vplivali so tudi na kr-ščanske socijalce. da .so se temu nazoru pridružili.
Že so se popoldan kazali obrisi nove večine, ki bi se bila strnila proti baronu Bienerthu, uredila parlamentarni položaj brez ministrskega predsednika ter tako izsilila demisijo vlade... Toda, kakor izgine v malo trenutkih na okno nadihana rosa, tako so se zgubili ti obrisi brez sledu in neovirano se nam odpira pogled na razsulo, v katerem se nahaja politični položaj.
Slovanska opozicija ima izhod pred očmi, zasleduje trdno začrtane Cilje, postavila je alternativo, katera ne pripušča nobenih dvomov.
Vladne stranke upajo, da se nastavljena mreža pretrga. Upajo, da bo mogoč izhod iz položaja, ne da bi se morala izvršiti ena ali druga najskrajnejša konsekvenca. Pritiskajo na ministrskega predsednika, da v slučaju potrebe zbornico le odgodi ter izvede najnujnejše zadeve s §14?
Boj je sedaj tudi formalno napovedan, kako se bo izvojeval, to pokaže jutrišnji dan.
Ravno je zaključil zbornični predsednik plenarno sejo z uaznani-lom, da skliče prihodnjo pismenim potom — znamenje, da pade med tem odločitev.
Reči se sme: prihodnja seja bo v torek. ali pa je sploh ne 1k> . .,
Plenarna seja.
V zbornici je bilo danes ves dan živahno gibanje in vrvenje. Z napetostjo se je popraševalo po vesteh iu novieah iz seje »Slovanske Enote«. Kakor kaleidoskop se je spreminjala situvaeija. Zjutraj največji pesimizem se je proti poldnevu polagoma spreminjal v optimistična proroko-vanja. Dejstvo, da je »Slovanska Enota« opoldan prekinila svojo sejo, se je takoj komentiralo tako, da Co'ni
in Jugoslovani omahujejo. »Komplot proti Nemcem«! se je kratko na to glasil alarm, ker so nekateri opazili konierirati dr. Lazarskega z dr. Fiedler jem ter se je zvedelo, da so se krščansko - socijalni voditelji udeležili seje poljske parlamentarne koinisije.* In končno se je pojavila vest, da se poda ugledni tajni svetnik — Slovan, naravnost k vladarju, ter mu izjavi: Veličanstvo, slovanska opozicija je pripravljena dovoliti vse, kakor hitro zahteva rekrute in proračun novi ministrski predsednik ...
Med tem je bil z glasovi večine* v sejnici sprejet pretilog na kone<J debate. Izvoljeni generalni kontr.i-govornik Spaček je namerava t /. dolgournimi izvajanji (zatrjevalo se je, da bo govoril najmanj 10 ur) za-vleči sejo ter preprečiti, da bi bilo danes prvo branje začasnega proračuna končano. Toda pokazalo se je. da bi bilo to le brezuspešno tratenje sil, ker pade odločitev itak šele v pdi seku. Tako je ob 4. uri posl. Spaček končal, generalni govornik pro pa je resigniral. Po burnih stvarnih popravkih je bilo prvo branje bu«l-getnega provizorija končano.
V naslednjem kratek preglji današnje seje.
Prvo hranje proračunskega provizorija.
Češki agrarec pofil. Š v e j k se jo v dolgem ohstrukcijskem govoru pri, toževal, da se je poljedelstvo premah» vpoštevalo v proračunu in je konemv izjavil, da bo njegova stranka glaso vala proti provizoriju. Upa pa, da bo ta, Cehom sovražna vlada kmalu padla.
Krščansko - socijalni posl. Kuhu je grajal previsoke izdatke za vojaštvo, vendar bo pa njegova strank i glasovala za provizorij, ker se srna* tra s tem, da je glasovala v delegacijah za vojne kredite, za vezano.
Debata je bila na to zaključen;:.
Za generalna govornika sta ni!;< izvoljena: kontra Spaček, pro Brnu-ner.
Češki agrarec posl. Spaček j<i imel več ur trajajoč obstrukcijski govor v češkem jezrku. Nadaljeval je nemški ter govoril proti terminsk; kupčiji z žitom. Končal je ob petih.
Posl. Bruuner se je odrekel besedi, ker ni hotel kot član delovno stranke tratiti časa.
Na to so sledili Taktični popravki.
LISTEK.
Tropa Matic.
Napisal Andrej Sobota,
Visok in širok in ogromen, tavo ie šel po e£Sti. Ves je bil sklonjen mar .rej, nikdar ni jrledal drugam, kakor n meter pred sabo v tla, in pri tem
>ta mu roki mahali poševno na ^pro-la i. talko da bi se zadevali v pravem [OtU, ako bi se premikali istočasno v isto smer. In glava je bila še bolj široka in še 'bolj ogromna, kakor osta-Telo, in ravcorana;   ne   morda od skrbi, temveč že po naturi, se izza mlada. Eno oko je imel izlito; zdaj e gledalo z belim in je dajalo že talko • ndnemu obrazu še borj nenavaden, zelo oduren izraz.
Tako znnamjost trape Matica. Drugače pa je bil priden človek in — mož svoje žene.
Zares! Jera je bila žena njegova. Ta Jera je -bila omožena že tretjič; prvi mož njen je bil domač sin in je -rero privedel iz sosednje vasi za nevesto v hišo. ko je umrl — že čez šest I H: —, je pri-padlo tise pOftestVO neomejeno vdovi Jeri. Ihmffič se je .možila Jera dve leti nato in živela «leset let z drugim možem, bratom Matica. A revež, Jakob, je končal nenadno; ko so pri Strmenu vzdigovali in popravljali kozolec, je kar nenadoma padel na vsem   lepem vznak,
zahropel parkrat in — Jakoba ni bilo več. Jakob se je bil priženil k Jeri iz Krem en ce, doma je še gospodaril oče, ki ni hotel dati Jakobu domačije, na kar se je ta razjezil in se oženil drugam. Mastie je ostal sam pri očetu, delal pridno in — trapa je ostal.
Vrag vedi. kako da se je Jeri zahotelo še enkrat po možu in zafkaj ravno po Maticu. Ze čez dobro leto je bil Matic njen mož, a ko je dve loti pozneje umrl oee njegov, in mu zapustil samo nefkaj drobiža, drugo pa razdelil med žlahto in podobno, je Jera poznala zelo malo zakomske ali sploh kake ljubezni do Matica.
Revež Matic seveda ni imel pri gospodarstvu nikake pravice in prav nič besede; samo: delaj in tiho bodi! To je zahtevala Jera, gospodinja in poseš*tnica in žena Matica. Tako se je zgodilo, da se stanje, opravilo in veljava sirotuega moža ni prav nič razlikovala od stanja, opravila in veljavo zadnjega hlaipca. Eh, da!
Amibrož, sosed Jorin, je včasih, ko je kopal na njivi kje, prigovarjal čez mejo Maticu:
»Taiko-le te ima! Ko si trapast! Zakaj je pa ne nabiješ, dobro ne premlatiš, ampafe samo garaš in delaš! Garaš in delaš in še za pakeije tobaka nimaš v nedeljo* Trapa!«
Matic je premišljeval počasi. Ni bil namreč povsem trapast, ampak samo toliko, kolikor je bilo ™vno treba, da so ga imeli lju<ije z lahkoto pod jarmičem. Včasih je celo razmišljal na tihem, kako to, da drugi mož-
je, tale Ambrož, vzemimo, tako prešerno kriči doma in po 7>olju, semin-tja nabunka Marjano kar zunaj in ob belem dnevu, on pa da mora biti zmi-rom tiho in nikogar ne sme pretepati. Še rjavea ne!
To se mu je včasih premaknilo v mislih, ampak samo rf«dko, redkokdaj. Morda, kadar je kričal Ambrož sem čez njive; a ko je oni vtihnil ali odšel, ni vedel kam naprej s tistim, kar mu je povedal; kar nehalo se je nenadoma vse tisto.
Ambrož pa je imel 7»ogplavitno JOŽO na Jero, in bi zelo rad razdražil Matica.
»Da bi vsaj enJkrat obunkal to dogo dolgo, leseno, jo malo počesal po hrbtu« .. .
»Vidiš, Matic, kako si neumen! Je mislila, da lw> dobila tiste njive na Kremene i, pa še kaj več, s teboj, pa te je vzela... O, je brihtna!... Pa se je kljun ujel, kljunasti, no, in adaj pa tebe, če si že pri hiši, pa bodi, vsaj ne bo treiba hlapca .. . Saj ti še jesti ne daje zadosti;. . . pa reei, Če nisi več lačen, kakor ne . . . Seveda, ko se
ji pustiš... Ali jaz bi ji pokazal___
To bi ji dal... to bi jo naklestil...«
Ambrož je kričal čez njivo, ker sta bila daleč naokoli sama. Matic se je naslonil na motiko, 'grral se z enim čevljem po ostrini in poslušal. Čudno, — zdaj ko je že tolikrat poslušal te besede, se je že talko navadil nanje, da so mu bile nujna resnica, kakor izkušenost, da pojde dež, kadar a^rmi, da se gre apai, kadar se stori noč.
In i*>tem mu je Am-brož, ta hudobna nagajivost. zdražbar prve sorte, prigovarjal par tednov, naj se entkrat napije dodobra, in pijan, ko ho korajžen in fantovski, pijan naj jo namlati in na ta način pride do gospodarske oblasti in veljave.
»Samo trapast nikar ur bodiT Matic!«
Matic je šel tisto nedeljo po svetem Jerneju ar gostilno in se je napil zelo. Ambrož je bil tudi v gostilni in mu je prigovarjal natihem, mimogrede :
»Le daj, le daj, samo trapast ne bodi!«
Jera je pogledala široko in ni mogla verjeti, da je to zares Matic, trapa Matic, ta človek, ki je priropo-tal in se primajal prešerno v hišo. Nekaj časa ni mogla ničesar od začu-denostd in osuplosti, nato pa se je razjezila nad mero in je zavreščala na ves glas:
»Ven se spravi, klada, štor pijani ...« In tako dalje, celo procesijo lepih priimkov, častitljivih psovk, ki se podedujejo od rodu do rodu, vedno enako sočni hi močni.
Matie pa se ni prestrašil, spomnil se je na Ambroža, in je zamahnil od daleč proti Jeri:
»Da bi te nabunkal, dodobra na-klestil, ko me imaš tako... To je ia-to, ko se ti pustim... pa bi bilo treba, da ti pokažem • ■ •«
Matic se nd spomnil, kaj mu je bil rekel darje A m*) rož. premišljal je nekaj  časa in zijal tako z odprtimi
usti, razmišljajočim enim in beliiu drugim očesom, ter držal   roko /o vzdignjeno v zraku proti Jeri.
Ta se je čirdila zelo, zelo, zavre ščala na ves grlas, skočila naposled K Maticu, ki še vedno ni vedel dalje, iu ga pričela lasati in mahati po njeni, s pestmi. Zdaj je Matic pozabil na nastali vozel, spomnil se je zopet, »da bi jo bilo treba pošteno namlatiti, . in ji je pričel odgovarjati s pestmi, a v močnejšem tempu in z večjim uspehom. Jera se je čudila od hipa do hipa bolj, umiikala se Ma/tieu proti vratom in zbežala ^ko*z nje ven, ker je bila sila udarcev že zelo, 'zelo občutna.
Matic je ostal sam v hisi. Zdaj se mu je zdelo zelo prijetno, mislil je na Ambroža in mlatil dalje, po mrzi, po omari, po stoleh, metal vse različno po tleh in se drl na vse grlo:
»Trejba bi jo bilo premlatiti, na* klestiti . . .«
V tem se vrnila Jera s cepcem v roki iu ž njo obe in edini hčeri, še od prvega moža —. In nad Matica. Ozrl. se je junak počasi nanje, prijel se za hrbet, ko ga je ohladila Jera s cepcem in nato še entkrat. Vse misli so se razpršile, ko ga je zaskelel hrbet, pozabil je, kaj je delal še pred tre nutkom, samo cepec je padal na hrbet, na rame.
»Katerega boš ti mlatil, katerega ...« je oponašala Jera in pačila obraz hi hčerki sta jej pomagrali. Matic se je spomnil na Ambroža, »premlatiti ...« zavedel se jo in že ta hip
Posl. M a I i k jo omenil, da« je Avstrijski Lloyd pred kratkim prodal erarju za več nego šest milijonov kron takozvana arzenalaka zemljišča. Po zemljiški knjigi pa ta zemljišča niso bila Lloydova^ temveč erarjeva. Končno je predlagal, naj se ta pogodba razveljavi ter obtoži trgovinskega ministra.
Proračunski provizorij je bil na to od kazan proračirnskemn odseku. Nadaljevala se je potem razprava o nujnem predlogu Sokola in Kaline tflede narodnostnega stanja na severnem in južnem Češkem.
Posl. V e r s t o v š e k je interpe-liral zaradi Štajerčeve stranke, ki poziva k bojkotu zoper slovenske denarne zavode in zadruge, posl. B e n-kovič pa zaradi regulacije deželne meje med Kranjsko in Štajersko.
V terno-predlog za člana državnega sodišča so bili izvoljeni: primo loco dr. pl. Starzynski, secundo loco H a u 6 n e r . tertio loco dr. B a-J a s i t o.
Posl. dr. A d l e r se je pritoževal zaradi sodnega preganjanja posl. dr. Liebernianna zaradi nekega govora v Przemyskn, na kar mu je predsednik odgovoril, da bo to interpelacijo sporočil jnstienemu ministrstvu ter ga opozoril na imuniteto poslancev.
Ob sedmih zvečer je predsednik zaključil sejo ter sporočil, da bo prihodnja seja naznanjena pismenim potom. __
Sodne razmere no Spod. Štajerskem.
Interpelacija   poslancev Kobleka in drugih   na   njegovo ekseelenco gospoda justičnega ministra.
V »Narodnem dnevniku« št. 'JSb* od 16. decembra 1910 je bil pod naslovom »Škandalozne razmere pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem« natisnjen sledeči elanek :
»Razmere, ki vladajo pri okrajnih sodiščih na Spodnjem Štajerskem, so tako škandalozne, da bi človek mislil, da smo nekje v Afriki med Culukafri, kateri imajo gotovo več smisla za pravičnost kakor pa naši Nemci, oziroma nemškutarii in ^icer od nemškega sodnijskega praktikanta pa gori do Hoehenhurgerja. Krivice, ki se godijo slovenskemu jeziku in slovenskim sodnim uradnikom, so v nebo vpijoče.
Začnimo z okrajnim sodiščem v Celju. Tu sedita v kazenskem oddelku dva sodnika, ki mrevarita tako slovenščino, da je škandal, posebno otarejsi gospod je takorekoe nezmožen slovenščine in govori slovensko tako, da se človeku lasjo jezijo. Stranke, ki iščejo pri njem pravico, ga ne razumejo, on pa strank ne. Ljudje se kar začudeno spogledujejo, ko on sodi in razpravlja, ker ga ne >azumejo, njemu pa mora navadno zapisnikar tolmačiti odgovore — >trank. In od takega v sodni dvorani docela nesposobnega človeka se mora uboga slovenska para pustiti soditi. Kdo garantira,, da je bil obdolženec po pravici obsojen, če sodnik ne razume njegovega zagovora, ne izpovcdb prič? Ali ne trpi pri tem pravoeod-stvol Gospodine Pittreich, strogi čuvaj pravičnosti, Vi trpite kaj takega?     Gospod dvorni svetnik pleni.
nrmscr, pogledite malo pri tukaj-šnem okrajnem sodišču v kazenske akte in prepričali se bodete, kako grešita tukajšna kazenska sodnika v .jezikovnem obziru. Večina zapisnikov in sodb je nemških, čeravno je
>e je zaletel proti Jeri, izvil ji v par kretnjah cepec iz rok in pričel odgovarjati in vračati udarce z neusmiljeno met ost j o, vsem trem. a Jeri posebno. Ženske so kričale, Jeri je zalila kri obraz, Urša se jc držala za komolec in vpila na ves glas, — naposled ~o se potisnile skozi vrata. Matic za njimi, in v veži je porazbijal, kar ran je bilo pred očmi: kmee, f&lede, vse od kraja, kokoši, police. In kričal je divje .. .
;>Treba bi jo bilo naklestiti. premlatiti .. .<c
Ženske so se ustavile za kozol-iem, zbite in polomljene, kričale so jn se komaj zavedle, da Matica ni za njimi. A iz hiše se je razlegalo kričanje in divje razbijanje, kakor da rohni polovica pekla.
»Eh, kaj,« se je nenadnima določno in jasno razsrdila Jera. »Hitro po /andarja, saj je nemara znorel!«
In kar taka, oblita s krvjo je -u>kla po zavrtih do žandarmerijo. Ljudje 'so stali že povsod zunaj, poslušali, čudili se, ugibali in govorili, govorili . ..
Matic je še vedno razbijal po veži. Vse je že bilo v koscih, a to ga ni motilo nič. Pred njim se je zasvetil bajonet, okreiiil se je, zazijal, — »n pozabil na vse... In nepremično je strmel v bajonet in široki obraz za njim ... In ravno tako mirno se je dal ukleniti in odgnati. Jera je zakričala za njim, in ga sunila v hrbet, — š> čutil ni, a žandar je zarenčal:
»Zdaj mir! — To se ne sme!« ...
notorieno, da stranke ne znajo nemško. Bog- ne daj, da bi se kak slovanski uradnik spoaabil ter napravil slovenski zapisnik s stranko, ki zna nemški, takoj pride v disciplinarno preiskavo. Zakaj se meri nemškim sodnikom, ki v tem ožim ogromno grešijo, z drugim merilom t
Pri tukajšnem okrajnem sodišču manjka v zadnjem času mladega sodnega naraščaja. Slovenskega prosilca ali ne sprejmejo, ali pa odlagajo s sprejemom, da le pride par nemških prosilcev pred njim v status. Sedaj so poslali sem dva nemška avskultan-ta iz Gradca, ki sta pa vsled neznanja slovenskega jezika nesposobna pri tem sodišču. Enega so takoj dali k okrožnemu sodišču na varno, da tam nemoteno študira slovensko slovnico, drugi pa kibicira pri kazenskih razpravah. Slovenski avskultanti pa se trudijo in delajo, ker so zmožni; za zahvalo bodo ti poslani kot sodniki v najbolj zapuščene kraje ali pa bodo zapostavljeni, ona dva pa bodeta — kot izvrstno kvalifikovana v vsakem obziru — odjedla tem boljša mesta na Spodnjem Štajerskem in dobila najboljša mesta. Čudim se le potrpežljivosti   slovenskih avskultantov.
Pri drugih okrajnih sodiščih na Spodnjem Štajerskem na pr. v Konjicah, Slovenski Bistrici, Mariboru, Ptuju, Slovenjem Gradcu, Marenber-gu jc slovenski jezik kratkomalo izgnan. Vsa boljša mesta imajo nekdanji buršaki, do skrajnosti prepojeni /. nemškim duhom, najsi rast ne jši sovražniki Slovencev. Ti sodniki ne delajo več slovenskih zapisnikov in sodb. In kako naj taki sodniki, ki do dna duše sovražijo slovenski narod, nepristransko sodijo Slovenca"? To je absolutno nemogoče! V vseh gori omenjenih krajih so tamošnji sodniki ali izvršujoči elani, aH pa tudi predsedniki društev, ki imajo namen Slovencu iztrgati rodno zemljo tor jo po-nemčiti, kakor Siidmarke, Schnlve-reina itd. Pri vseh prireditvah, ki so prirejene le v žalitev in izzivanje Slovencev, so nemški sodniki prireditelji in nastopajo kot govorniki, ki ščuvajo renegatstvo in drugo neru-škutarsko sodrgo na pobi janje Slovencev. Po gostilnah mečejo v družbi hlapcev mirite Slovence vun samo za to, ker slovenski govorijo. In kaj se jim zgodi! Kič in zopet nič.
In to vse trpita gospoda Pittreich in Hochenburger in ne ganeta z mezincem. Če bi imela ta dva gospoda I9 še trohico čuta pravičnosti in nepristranosti, bi morala napraviti red, kar bi bilo le V korist materi justici, ki se je ponižala do dekle rem gatstvu in nacijonaliznrj.
Zakaj bi pa ta dva gospoda ne trpela teh škandaloznih razmer, saj so dotični sodniki naduti nemški naci-jenalci, saj so zvesti in marljivi hlapci in pomagali germanizatorjev slovenske zemlje? Bog ne daj, da bi se izgubil kak nemški nacijonaJcc, zato mory ze cel vladni aparat s sodnijo vred skrbeti. Saj se sedaj pri imenovanjih ne gleda več na zmožnost eod-nika, ampak le na narodDosi; če si reneir.Vi in nemški nacijonalec, je to uajbojjša kvalifikacija, za drugo ne vprašajo, ni čuda, da je potem toliko Kapun-Gallingrrjev.Ce si pa *ako nesrečen, da si sin slovenske matere iu da v svoji značajnosti in poštenosti ne zatajiš svoje matere, je to dovolj, če si tudi izvrsten jurist, da i zapostavljen vsakemu še tako na duhu ubogemu nemškemu sodniku. To vidimo pri vsakem imenovan. ' \ Res, žalostna nam mejka!
Ze gori je omenjeno, da nemški sodniki v svoji zagrizenosti sploh ne-
I eejo delati alovenatib zapisnikov tu-
1 di ne tedaj, če stranka ne zna nemški. Kako naj ima ljudstvo zaupanje do sodnije, de ta sama ne spoštuje obstoječih zakonov, samo da zadosti naci-jonalizmu in podpira renegatstvo t Kršijo pa nemški sodniki jezikovne naredbe namenoma v zavesti, da se jim niš ne zgodi, da ae e tem le prikupijo navzgor, da jih čakajo le na ta način najboljša mesta in boljša prihodnjo*!. Slovenskega sodnika pa, ki vestno in pošteno opravlja svojo službo, zapostavljajo kot nekaj manj vrednega. Korupcija prve vrste! Fiat justitia, fundament um regnorum!
Zadnji čas je, da se sploh razmere, ki bi v kaki državi divjakov ne bile mogoče, spremenijo. Padel je sicer Hochenburger, ki nam je v teku enega leta prizadjal toliko krivic, da se jih ne bodemo mogli desetletja otresti, in ki hode še v teh dneh, ki so mu prisojeni, skušal prizadjati slovenskemu narodu kolikor mogoče najtežjih ran ter spraviti svoje »Duzfreunde« na najboljša in najvarnejša mesta, a sistem ostane mogoče potem tudi isti. Kaj storijo slovenski poslanci za slovenske uradnike t Nič! In vendar so uradniki važen faktor v razvoju naroda; to epre-vidijo nemški poslanci dobro, ki imajo vsakega nemškega uradnika v evidenci, žalibog tudi slovenskega. In slovenski poelanei! Bratomorni boj jim je mnogo ljubši, za druge važne stvari nimajo časa. Ce nas pa vlada z imenovanjem kakega uemsko-nacijo-nalnega uradnika udari, tedaj pa krivdo valijo drug na drugega (glej slučaj Elsner!). Narodni svet pa tudi nima zadostne opore, ker klerikalna poslanca Korošec in Benkovič nočeta v tem svetu skupno sedeti z drugimi slovenskimi rodoljubi, ki so slučajno drugega političnega naznanja. Gospoda, to se bode bridko maščevalo, a bode že vse prepozno .. .t
Ako se pomisli, da so v tem Članku popolnoma resnično opisane žalostne slovenske justične razmere, ako se pomisli, da ima vsak narod pravico se vsaj pritožiti zaradi krivic, ki se mu godijo, Če jih Se mora trpeti, da ravno pravosodstvu slabo pristoja, da noče trpeti nobene kritike svojega delovanja in končno, da smejo nemški časopisi v Celju, Mariboru in Gradcu pisati o Slovencih tako, kakor si to nikdar ne bi upal noben slovenski list, ne da bi bili zaradi tega zaplenjeni, smatrajo podpisani poslanci to" neenako postopanje državnih pravdništev na Štajerskem kot hudo krivico.
Pri tej priliki se tudi odtočno zavrača nezakonito postopanje justiČno uprave posebno predsedništva grnš-kega nadsodišča pri sprejemanju sodnih praktikantov. V novejšem času, v zadnjih šestih mesecih, se je menda že petkrat zgodilo, da slovenski pravniki, ki so hoteli vstopiti v državno službo, od predsednika graš-ke^a sodišča niso bili pripuščeni, češ, da je število praktikantov že poino.
Zakon ne pozna nobenega števila praktikantov. Ker vsakdo, ki hoče postati sodnik, mora najprej vstopiti krt vajenec (praktikant), se pa na ta način tudi zabrani mladini vstop v državno službo.
To nasprotuje (lenu o. temeljnega zakona od 21. decembra 1867, št. 142 d. z., vsled katerega so vse državne službe vsem državljanom enako pristopne.
Dotični prosilci bili so Slovenci iz Štajerske ali iz Kranjske.
Oči vi dno se to grodi sistematično samo zaradi tega, da bi se število slovenskih uradnikov zmanjšalo in bi
faffo na £a način moavjče nastavljati v slovenskih krajih nemške kurzov-ce, ki slovenščino le lomijo, katerih ljudstvo ne razume.
Ze leta in leta vzdršnje justična uprava jezikovne tečaje v Gradcu, Mariboru, Celovcu. Celju, v katerih se Nemci slovensko učijo.
Kadar justična uprava zagovarja obstoj teh jezičnih tečajev, vedno se izgovarja, da ni domaČega slovenskega naraščaja in da je treba tedaj Nemcem se naučiti slovenščine, da morejo v slovenskih krajih službovati; te kurzovec pa podpira vlada na Škodo davkoplačevalcev s posebnimi rednimi letnimi prispevki.
Če se sedaj vidi, da se zabrani Slovencem vstop v sodno državno službo — kakor se to godi dosledno povsod, n. pr. pri državni železnici, pri političnih oblastvih še celo na Kranjskem — postane jasno, da so Vil ti izgovori sumo posek v oči in da justična uprava naravnost noće. olo-venskega naraščaja, da bi na ta način mogla še dalje nastavljati nemške uradnike.
Čuditi se je, da je tako nasilje v eivil izirani državi sploh mogoče. Kaj pomaga zakonita jezikovna ravnopravnost, ako se ista tako z nogami tepta? V takih razmerah so članki, kakor je zgoraj omenjeni zaplenjeni članek še premalo ostra kritika.
Podpisani poslanci vprašajo njegovo ekscelenco c. kr. justičnegu ministra:
»1. So mu li vse te razmere znane, oziroma hoče se li o njih primernim potom podučiti dati!
2. Hoče li v slovenskih krajih nastavljenim državnim pravdni-štvom naročiti, da naj ne zabranijo v časopisih kitike, ki je v vsaki res svolTodni državi neobhodno potrebna in da naj imajo vedno pred očmi, da se sme gotovo vprvi vrsti postopanje javnih funkcijonarjev tudi javno kritizirati.'
3. Kaj misli storiti, da se bodo pravniki, ki se oglašajo za justično služIjo, ako ni res zakonitega zadržka, brez ovire in brez izgovora sprejemali.«
X a Dunaju, 7. svečana 1911.
Biankini, Vukovič, dr. Ploj, Mandic. dr. Rvbaf, Hrask>\ Pad'our, Jos. Švejk, Burival, dr. Tresič, Al. Štre-kelj, F. Rohlek, Spiučič, Iv. Hribar, Kalina, dr. Haju, K. St. Sokol, Choc, Jos. Slama, Fresl, Neumann, Vaclav Kotlar.
Iz Celovca, 28« marca.
Pisana družba, ki prebiva po e. kr. kaznilnicah, se pomnoži za jako odličnega, člana. Monsignor Kavsor, ta visoki cerkveni dostojanstvenik, je pri porotnem sodišču v Celovcu dobil dve leti težke ječe, ker je pri reševanju krščanskega ljudstva mislil preveč na svoj žep. Ta cerkveni dostojanstvenik bo dve leti naj-od lične jši vseh gostov, kar jih pre-hha v kaznilnicah.
Njegov sokrivec in tovariš, monsignor Weiss. ta specijalni zaupnik odstavljenega celovškega škofa, bivši poslanec, vodja klerikalne stranke na Koroškem in gospodar »Zveze klerikalnih posojilnic«, jo je pravočasno popihal. Seveda ni pozabil pred svojim odhodom pokrasti, kar je še bilo dosegljivo njegovim dolgim prstom. Odnesel je lepe vsote in čudnom se vse čudi, da mu nikakor ni mogoče x>riti na sled. Pa ne da bi bila utemeljena splošno razširjena govorica,  <Ja.   sploh ni potegnil čez
morje, nego da v kakem gostoljubnem samostanu mirno uživa sadove svojega plodonosnoga »dušnega« past i rstva.
»Slov. Narod« je v glavnih potezah podal verno sliko kazenske ob ravnave proti monsignoru Kayser-ju. Sicer bi bilo to sliko lahko še izpopolniti z jako zanimivimi detajli o sleparstvih tega cerkvenega dostojanstvenika, vender to za čitatelje »Slov. Naroda« nima nobenega pomena. V obče le bodi povedano, da pri avstrijskih porotnih sodiščih že dolgo ni bilo obravnave takega značaja, kakor je bila ta.
Najinteresantnejše na celi ob ravnavi je pa bila vse kako oseb« monsignora Kavser ja. Pri tej obravnavi je bila prilika spoznati tega prelata natančno in mu pregledati vso notranjost. Ta studij je bil jako hvaležen in na podlagi tega studijo lahko rečeni: monsignor Kavser je lic glede na vse drugo pravi cvet najmodernejšega klerikalca. To je spoznal vsak, kdor ga jc opazoval pri obravnavi. Kayser je prekanjen, z vsemi mazili mazan slepar, ki se lahko meri z največjimi sleparji. Svoje namene pa je znal premeteno skrivati s svetohlinstvom. Kavser je kot goljuf ravno tako drzen, kakor kot svetohlinec. Vedno ima lepe in pobožne besede na jeziku, njegovo srce pa je volčje. Po besedah njegovih bi ga moral vsakdo smatrati zy pol svetnika, njegova dejanja pa ka žejo, da je kanal ja. Ta človek se vedi1 nima ne iskrice vere v sebi, duhov ska suknja mu je le pomoček, da njo ljudstvo slepari, vera mu je 1» sredstvo, da si polni žepe. Kavser in W< iss sta leta sem vpila ,c!a je treh;* vse preToditi in prenoviti v Kristusu, da je treba krščanski misli pomagati do zmage, pri tem pa sta lah koverneniu ljudstvu kradla denar i/, žepa, pokradla na milijone.
Naj nikar ne prihaja kdo z izgo-vorom: ta dva obešen jaka sta izjeme. Saj je brez dvoma, da je mnogo duhovnikov, ki so vse časti vredni in k jih tudi politični nasprotnik spo-.-je.   A taki duhovniki se ne bavijo posvetnimi kupčijami, nego se zavedajo    Izveličarjevih    besedi -Moji kraljestvo ni od tega sveta.« Resnica pa je, da se vse več duhovnikov od tujuje svojemu pravemu poklicu it da jih je vse več, ki jim je duhovs!' poklic le dober, da   morejo ljtftdj vernost zase izkoriščati. Treba je v/ gledati samo po slovenski domovin in lahko je spoznati, kje se seveda \ manjšem   obsegu gode »tvari,   ki s* prav   zelo podobne manipulacij* monsignorov Kavserja   in Weis-Kakor še ni vsak kaprol vojskovod ja,   kakor ni vsak oderuh na kmetih še kak Reicher.  tako tudi še hi \sai-konsumski sleparček kak Kavser al Weiss.
A' galeriji velikih slepa ne v naš-dobe je prel atoma K?jyserju h Weissu vsekako zagotovljeno odlic no« mesto. Med prve »strokovnjaki jih je šteti in samo si.v,enm, vladaj (emu v Avstriji, se je zahvaliti, di-niso prijeli še tega in onega, ki .}■■ hil 7. njima v več kot sumljivih zve za h.
Slučaj Kavser & \YVi>:r je zar a di tega obče zanimiv, ker kažp, kam zaidejo duhovniki, ki jim je vera h sredstvo,   da ž njo ljudem praznij. žepe. Kdor se je posvetil altarju, na.i služi altarju, a če se vtika v stvari ki se jih ni učil   in ki   nimajo ni opraviti z njegovim poklicem, ta iv m a poštenih namenov.
Mm]m Tcmpia
Šaljiva povest:   spisal I j. Šepelavee.
(Dalje.)
Župnik Matevž Štebalar je >e precej časa govoril, a nihče ga ni \eč poslušal. Najsi je tudi s svojim skrbno priučenim govorom dobro utemeljil svoje sklepno naznanilo, da zapusti Mračno selo, vendar ni to naznanilo napravilo pričakovanega vtiska. V cerkvi je zavladajo le eno mnenje: župnik le ni tako čist, nedolžen in svet, kakor je zatrjeval in korar še dolgo ne bo, in prost nikoli. Celo mašo so ljudje polglasno razpravljali o zupnikovem odhodu, saj so vsi vedeli, da je prišlo od ordinarijata debelo pismo, po maši pa se je pred cerkvijo vnel glasan in ljut prepir, če pojdo župnik prostovoljno iz Mračnega sela ali neprostovljno.
Ta srdita debata je že dolgo trajala, ko jo je prekinil tenak oster glasek. Mali Tomaž je kakor obseden poskakoval okrog ljudi, se razposajeno smejal ter kažoč na zvonik, kričal:
»Kakšne hlače pa ima CabejJ Take hlače, kakor naša mama!«
Prepir je v trenotku ponehal iu vsi pogledi so se obrnili na zvonik, kjer so zjutraj še visele Cahejeve hlačice,    predstavljajoče zastavice.
Zdaj pa zastavic ni bilo več na zvoniku, na njih mestih pa sta visela dva para barhantastih ženskih hlač, en par rdečih in en par modrobarv-nib ženskih hlač.Veter je hlače gugal in prekuceva! in jih napihnil tako, da. se je dobro razločevalo, da so to hlače telesno jako razvite ženske.
Ljudem je kar sapa zastala, in nemo so strmeli na te Cahejeve hlače. Ravno takrat je prišel Matevž Štebalar hudo potrt zaradi svojega neuspeha iz zakristije. En Pa m pogled na zvonik mu je pokazal, kako sramoto so mu pripravili njegovi sovražniki. Samo zavpil je kakor bi bil obstreljen in bežal je v žnpnišče, kakor da so mu za petami vse peklenske pošasti. Za njim je pa donelo tuljenje zbrane množice.
Boltežar Kimežljavček je najjasneje pojmil, da dekanova preiskava in župhikova pridiga nista nič pomagali, da je župnik svojo vojsko izgubil in da zapusti Mračno selo v znamenju barhan tastih ženskih hlač, obešenih na zvonik. To je v njegovo cegovito srce vlilo toliko poguma, da se je razkoračil sredi trga in si tolkel na prsi oznanjujoč:
»Pa se je izkazalo, da je v nebeškem protokolu zapisana resnica. Pa je bilo plačano oko za oko in zob za zob. Fajmošter je v levovi jami, jaz sem pa lev. Hu-hu! Fajmošter je v levovi jami, jaz sem pa lev, »H pa krokodil ali pa kamela. Hu-hu-hu!«
Tako je vpil Krmeiljavftck pred cerkvijo, kajti bil je že na vae zgodaj
pijan, kakor ves čas iu vsak dan, odkar ga dekan ni hotel zaslišati.
Na žalost vseh razpoeajencev so žen»ke hlače visele le malo časa na zvoniku. Prihiteli so orožniki in dali hlače odstraniti, ob enem pa začeli natančno izpraševati in poizvedovati, kdo da je hlače razobesil. Najbolj je bil na sumu Boltežar Krmežljavček, ki je veselja kar norel, kakor kak pesnik, ki je dobil dvajset kron predujma na svoj rokopis, a njegova nedolžnost se je sijajno izkazala še na licTi mesta.
K cerkvi je namreč prisopihal davčni eksekntor in je orožnikom in množici sporočil, da se je izgnani frizer Luka Magarac zopet priklatil v Mračno selo in obesil ženske hlače na zvonik, da bi se maščeval nad župnikom.
»Sam mi je to povedal,« je hitel pripovedovati eksekntor. »Še pet minut ni tega. V krčmi »Pri treh prestah« sem ga dobil, ko je pil žganje. Rekel mi je, naj pozdravim vse tiste može, ki so jim gospod fajmošter preskrbeli raaičke.«
»Zakaj ga pa niste prijeli f« je nevoljno vprašal orožniški postaje-vodja.
»Saj sem ga hotel prijeti,« je čmerikal eksekntor, »ko pa je hudič: tako močan. Veste, kapo mi je vzel, uradno kapo, in na kolena me je potlačil in fige mi ja kazal pod nos, da fige, in jaz sem moral poljubljati njegove fige. Zakaj grozil mi je, da mi % britvijo o$imk nos in ušesa.«
Eksekntor je bil slaboten in str a rike.v človek in zato se orožnika ni sta. čudila, da ga je Luka Magar:i»-tako ugnal v kozji  rog. Pustila sta ek^ekutorja,  da je ljudem  še dak> razlagal    svoje  bridke doživljaje Luko   Magarcem in odšla iskat fri zerja. Vrnila sta se šele proti večeru, a praznih rok; Luka Magarac je bil srečno odnesel pete. Najbolj sta se h ga radovala Boltežar Krmežijavčel in mali Tomaž, ki je vzlic krepkin zaušnicam svoje matere očitno pripo-znaval in izražal svoje občudovani-za Magarca in njegova junaštva.
Tako je bilo na Cah e je vo* nedelje konec   sreče in gospodstva župniki Matevža Štebalar ja v Mračnem sch. Ne samo premeščen, tudi osmešen je bil, tako osmešen, da so ga zapustil še njegovi najzvestejši pristaši. Sc med ljudi se ni več upa} in je čez nt kaj dni tiho, brez slovesa, v mraku in dežju skrivaj zapustil ovčice iu odšel na svoje novo mesto.
Njegov odhod je zadal mogočno sti   in   ošabnosti Neže Krmožljnvk* smrten udarec. Izgubila je ž župni kom tisto oporo, ki ji je omogočal; izvrševati nad Krmežljavčkoua krute strahovlado. Postala je krotka i u po nižna in je po nekaterih praskah na poaled z Boltežar jem sklenila k on promis, vsled katerega se je odpov dala   pravici Krmežljavčka prste pati, Bol tesar pa je dobil pravico, de se sme po poljnbuosti opiti vsak dai isvzemši   nedelje   in   praznik«*. V Krmežljavokovem amfeoaai  je vsled
Pollflf w knudkft.
V naučnem odseku so včeraj končali generalno debato o predlogu poslanca pi. Stranskega glede podržavljenja okrajnih šolskih nadzornikov. Ko so se češki člani odseka izjavili proti predlogu, sto venski pa za predlog, se je predlagalo, naj se preide v specijalno debato. Nato so češki in slovenski poslanci zapustili sejnieo, vsled česar je bil odsek nesklepčen.
Davčni odsek je včeraj nadaljeval sejo o davku na avtomobile. V debati je govoril tudi finančni minister dr. Meter, ki se je izjavil proti davčnim postavkom na avtomobile, ki imajo več nego 45 konjskih moči. Davek tudi ne bo mnogo prinašal, ker bo znašal vos davek 1,200.000 K, ki se mora pa še porazdeliti med državo in posamezne dežele. Poslanec C h o c je predlagal, naj se ves davek prepusti deželam. Seja je bila na to 70 ključen«.
V ogrskem državnem zboru se je
nadaljevala generalna debata o proračunskem provizoriju.
Pristaš Kossuthove stranke poslanec L e n g v e 1 je izjavil, da odklanja provizorij.
Poslanec grof T i s z a je reagiral na izvajanja posameznih govornikov
0 narodnostnem vprašanju. Rekel je,
respektira pravice ogrskih držav-:.j a nov mmunske narodnosti, njih narodnost, jezik in kulturo. Po nje-rovem mnenju so tudi Srbi rešili narodnostno vprašanje. Zavzemal se je ■n vladne pristaše raznih narodnosti tfr ostro grajal postopanje narodnostnih strank.
Poslanec H a 11 e r je polemiziral z izvajanji finančnega ministra ter izjavil, da bo ljudska stranka gla-rovala proti proračunu.
Nato je bila seja prekinjena.
•
Hrvaški ban je predvčerajšnim n adom a prišel v Budimpešto. Ogrsko časopisje, ki je sicer jako dobro infarmirano, ne ve ničesar povedati namenu tega obiska. Imel je konfe-p.nco z ministrskim predsednikom. • i težko uganiti vsebino te konference. Ban je v stiskah in je prišel v Budimpešto po svet. Baje namerava lvin energično nastopiti. V budimpe-tanskih političnih krogih se govori, da pojde ban v par dneh na Dunaj ter Tiredložil    cesarju    svoje tozadevne predloge. Tudi so ti krogi mnenja, da bo dr. T o m a š i č še enkrat poskusil ešiii hrvaško krizo. Sele če se bo ta skos ponesrečil, bo prišla na Hrvaškem druga vlada na krmilo. Kot ;andidati se navajajo grof E r d 6 •
1 . grof P u 1 m e r, baron R a u c h, [ i d e g h e t y in A m r n š. V ogrskih   vladnih krogih so prepričani, ria bo vsak teh kandidatov lažje delal iego sedanji ban, katerega hrvaška
^tokracija bojkotira Govori se tu-rli, da je dr. To m a š i č konferiral z grškim ministrskim predsednikom •udi zaradi železniške pragmatike. Oseška stranka, ki je sicer zelo vdana vladi, zahteva, naj se ta pragmatika takoj odstrani. Od rešitve tega vprašanja je odvisen razvoj politike, o c
Bolgarski kralj se še ni odloČil ;lede rešitve ministrske krize. Včeraj dopoldne je konferiral kraljev ajni kabinetni šef s predsednikom bomice, popoludne so bile konferen-•e z načelniki strank. Demisija ministrstva Malinov se ne bo preklicala,
— i
tega sčasoma zavladal nekak mir in Boltežarjevem srcu je nastalo zadovoljstvo. Velikodušno je svoji ženi odpustil tudi njeno nezvestobo z mo-ivacijo, da jo je Matevž Stebalar go-ovc zagovoril. Ko je prišel v Mračio selo novi župnik, je bil Boltežar • den najglasnejših med krščanskimi 'iiožmi,   ki so poztdravljali novega iušnega pastirja. Bil je namreč zelo -eren mož, ki mu le ni šlo v glavo, ia bi moral 6vojo zakonsko srečo do-'iti s evojim župnikom.
Novi župnik, gospod Janez Bradavica, je bil že prileten mož. Služil je že na različnih farah in poznal ljudi in njih slabosti. Postopal je po-te drugače kakor njegov prednik. Bil je z moškimi prijazen in z ženskami trd in najraje je govoril o tem, kak trpin je kmet, kako ga vse dere in da mu je treba gospodarsko pomagati. Tako si je pri ljudeh pridobil zaupanje, in kmalu jo v fari npet zavladalo soglasje in so je vse /godilo, kar je hotel župnik. In zopet je »Domoljub« pisal o krščanskem življenju v Mračnem selu, dasi je bilo to življenje vse prej kakor krščansko. Notarjev solicitator pa je rekel: Mreže so zdaj malo drugače postavljene, kakor so bile prej, v utici sedi drug cipar. to je vsa prememba, ki se je zgodila v Mračnem selu. A ker je bi! solicitator na glasu, da ni posebno trden v veri, niso ljudje nič dali na njegove besede.«
CDaJJe prihoanfMLl
Šepruv skušajo Id ministrstvo ob* drsati s tem, da ga »vezejo s kako drago stranko. Hočejo namreč, da bi Malinov vodil prihodnja volitve v sobranje. Ce se to ne posreči, bo novo ministrstvo najbrže sestavil Gcšov, vodja nacijonalne stranke.
m • s
O lnonarhističnem komplotu v Lamego na Portugalskem se zdaj poročajo pozameznosti: Civilni guverner v Lasnego je dal takoj, ko se je
pojavil prvi sum, preiskati vse vojašnica Preiskava je dognala, da je velik del moštva 9. peš polka pridobljen za monarhistično propagando. Več oseb je bilo aretiranih ter zaslišanih. Zasliševanje je dokazalo, da je anarhistično gibanje v severnem dela dežele zelo razširjeno. Iz Oporta z uspehom razširjajo propagando pri vseh polkih severne Portugalske, predvsem pri 3. in 8. peš polku. Le Še 5. peš polk je bil nedostopen. Agenti so obljubovali moštvu za slučaj, Če se upor posreči, da bodo avanzirali; če se pa ponesreči, pa dosmrtno penzijo. Tudi civilno prebivalstvo je bilo deloma zavzeto za prevrat. Prevrat naj bi se začel v severnem delu dežele in sicer s tem, da bi se najprvo pomorili republiki vdani častniki in vojaki. Na to naj bi zmagoviti monarhisti pridobili polke v južnem delu ter osvojili Lizabono. Vlada je energično nastopila proti temu gibanju.
\a Kitajskem in v Mandžuriji
se razvija ostra proti ruska agitacija. Kitajska pomuožuje na vseh obmejnih krajih svoje vojaštvo.
V mehikanski  vstaji uporniki
zmagujejo. Mesto Antour so 'pomiki po l!4uruem obleganju zavzeli. Mesto je branilo 600 vladnih mož s težkimi topovi.
UnfiljgnsRe M. volitve.
Nove volitve članov in namestnikov občinskega sveta ljubljanskega so torej razpisane in se bodo vršilo v nedeljo, dne 23. aprila 1911.
Začetek volitve je ob 10. nopee-dne; oddajanje glasov se sklene ob 4. popoldne.
Z ozirom na ogromuo število vo-lilcev in volilk je določenih 19 volilnih komisij. V svrho, da bo vsak vedel, kje bo moral voliti, naj navedemo uradno razvrstitev:
A. Vse ženske voiilke volijo v poslopju mestnega dekliškega liceja, Bleivreisova cesta št. 23, v treh voliščih, za bojih vsako se postavi ena volilna kc/misija, in sicer po sledečem redu:
Ženske voiilke začetnih črk volijo;
A do J
v telovadnici v pritličju
K do P*
v učilnici v I. nadstropju
R do 2
v risal niči v II. nadstropju
B. Vsi ostali volilci upravičenci, t. j. oni moškega spola — bodisi da izvršujejo volilno pravico osebno ali kot zastopniki, odnosno pooblaščenci, volijo po skupinah v naslednjem določenih na nastopnih > o!i-ščih:
Volilni upravičenci začetnih erk volijo:
A in B
v vrtni dvorani hotela »Ilirija«, Kolodvorska ulica.
C, C in D
v telovadnici I.  državne gimnazije, Tomanova ulica, E, F in G v telovadnici II. državne gimnazije,
Poljanska cesta. H, I, potem J do vštete Št. 2700 imenika III. volilnega razreda v dvorani »Rokodelskega domač, Komenskega ulica št. 12, I. nadstropje.
J (vsi ostali, vštevši vse dodatno vpisane) in K do vštete št. 3400 imenika III. volilnega razreda
v  veliki   dvorani   hotela »Union«, vhod samo skozi duri v Frančiškanski ulici.
L
v šolski   dvorani   mestne dekliške osemrazrednice pri Sv. Jakobu, Sv. Jakoba trg.
M
v pritlični veliki učilnici mestne dekliške osemrazrednice pri Sv. Jakobu, Sv. Jakoba trg. N, O, potem P do vštete št. 5400 imenika IIT. volilnega razreda v telovadnici I. mestne deške ljudske šole, Komenskega ulica.
P (vsi ostali, vštevši vse dodatno vpisane)
v pritlični učilnici I. mostne deške ljudske šole, Komenskega ulica.
R
v mali dvorani v »Narodnem domu« pritličje, dvorana trgovsk. društva Merkur«.
S do vštete st. 7000 imenika III. vol. razreda
v veliki dvorani v »Mastnem domu«, vhod od Streliške ulice.
6 (vsi ostali, vštevši vm dodaten
vpisane) hi S v veliki dvorani v »Mestnem domu«, vhod nasproti mestni ledenici. T in U
v telovadnici II. mestne deske ljudske sole, Oojzova cesta,
V in W
v pritlični učilnici II. mestne deške ljudske šole, Cojzova cesta, Z in Č
v mali dvorani v »ljudskem domu«, Streliška ulica št 12 (I. nadstropje).
Za glavno volišče (§8 38. in 40. obe, vol. reda) je določena velika dvorana v »Mestnem domu«, volilna kemlsija XVI.
Volilnim upravičencem se dostavijo volilne listine (volilne izkaznice in volilno kuverte) v smislu § 23. nbč. vol. reda pravočasno po pošti.
Volilni upravičenci, ki niso dobili i v kakršnegakoli vzroka svojih volilnih listin najkasneje 48 ur pred dnevom volitve, dobe lahko osebno prte. k r. deželni v 1 a*l i, vhod is Simon GregorČi ce ve ulice, pritličje na desno.
JtajenKo.
Drobn? novice. Ko n kur z. Mariborsko okrožno sodišče je dovolilo konkurz zr. premoženje Norberta Mi-nibeka, p*>3«*s*nik? tvornice za kavine surogate v Vuhredu. Začasni upravitelj konkurzne mase je marenberski notar Bežan. — Ukradel je kmečki fant Leopold Lipovšek kmečkemu fantu Francu Ježovniku v Petrovčah ir suknje 66 K, ko sta v hlevu skupaj spala.— Telefonska zveza med Celjem, Mariborom in Reko se je sedaj vpeljala. Navaden tri minute trajajoč pogovor stane K 3. — Kap jc zadela ženo zdravnika Urbačka v Mariboru. — Iz Petrovč. C. M. podružnica ponovi igro „Trije tički" na belo nedeljo pri Santlu. Domačini in sosedi so prisrčno vabljeni. — Nadomestne deželnozborske volitve. Nemški nacijonalci kandidirajo v Muricodolski dolini namesto umrlega Piererja kmeta Jožefa Hainzla, kateri je pri zadnjih volitvah proti Schois-wohiu propadel. — Iz Šoštanja. Neznani uzmovič je ukradel gostilni-čarki Breznik iz njene sobe okrog 800 K denarja. — Iz Dobrne. Mrtvega je našla dekla Marija Felicijan na podstrešnih stopnicah hotela „Uniona hlapca Grila. Mož se je napil' padel po stopnicah hi se cbil. — Uboj. V Skorbi pri Ptuju so našli v studencu nekega Valentina Brodnjaka ubitega. Ubojici, nekega Zupančiča in Kolartča, so že zaprli. „Bismar-ckovo slav n ost" hočejo prirediti nemškutarji dr.e 8. aprila "v Št. Ilju. Ali tamošnji Slovenci ne bodo proti taki izzivalni slavnosti?
Kako se je zanesla škrtatica od mariborskih Šolskih sester v Sotel-sko dolino? Iz Brežic nam poročajo: Lani decembra meseca je poročal celjski „Narodni Dnevnikda je zbolelo nekaj deklic v zavodih šolskih sester v Mariboru na škrlatici. Grajalo se je čudno prizanesljivo postopanje zdravstvenih oblasti, katere bi morale zavod takoj kontumacirati. Sestre so se gotovo obrnile do dr. Korošca in dr. Verstovska za .pomoč41 — saj bi jim dekleta preveč snedla, ako bi morala prebiti božične počitnice v zavodu in bi ne smela domu! Pa doseglo se je, da so smele deklice iz okuženega zavoda na vse strani domov. V Do-bovo je došla k starišem deklica Gaj-šek iz zavoda šolskih sester v Mariboru. Dva, tri dni po njenem prihodu je že zbolel fantek — njen brat — na škrlatici in zdravnik je odločno izpovedal, da je bila deklica, ki je došla od šolskih sester, pre-našalka bacilov. O enakem slučaju se nam poroča tudi se iz Planine in celo v Knittelfeld na Zg. Štajerskem se je na enak način prenesla škrlatica. Ne verjamemo, da bi bil vse to le gol slučaj, temveč se mora spraviti vse trt navedene slučaje škrlatice v zvezo z okuženim zavodom šolskih sester v Mariboru. Umestno bi bilo vprašanje na zdravstveno oblast in njene organe v Mariboru, aliniso morda tu na pritisk storili velike nesramnosti in spravili več sto otrok in rodbin v veliko nevarnost? O stvari se je sicer govorilo v parlamentu; treba bi pa bilo še nadalnje temeljite preiskave. Nemški poslanci so se nekaj zadirali radi te škrlatice nad Verstovškem, o posledicah pa so molčali, da bi ne bi ne bili prizadeti njihovi somišljeniki na mariborskem okrajnem glavarstvu. V interesu javnosti in mnogih prizadetih nesrečnih staršev pa je gotovo, da pride o stvari čista resnica na dan.
Društvene novice. »Šaleška čitalnica v Šoštanju" priredi v soboto 25. marca ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela •Avstrija" veseloigro .pri belem konjičku". — .Slov. trg društvo v Celju" ima v soboto dne 8. aprila v celjskem »Narodnem domu" tvoj občni zbor.
RoroJko.
V sredo ob polu 6. zjutraj se je zastrupil s ciankilijom v svojem stanovanju v Št, Rnpertn pri Celovcu zlatar Rudolf Mas*, ki ima svojo delavnico v Celovcu v Gosposki ulici st. 10. Takoj poklicana rešilna postaja ni mogla več pomagati. Maas je zapustil vdovo in 5 malih otrok. Vzrok samomora so bili baje domači prepiri.
Poskusen samomor. Rekrut Winkler pri domobranskem pešpot-ku št. 4. v Celovcu se je ustrelil na dvorišču domobranske vojašnice e svojo puško. Ranil se je nevarno, vendar pa najbrže ne bo umrl.
Boneinml umor t Pereca*. 16. novembra 1900 je bil umorjen in oropan posestnik Ivan Weiasmann na centi, hote J# vračale tukajšnjega
h Slivnice prt CtQu smo prejeti, sledeči dopis: vidite, g. uiednik, kako smolo imam. Vsak dopis v Vašem lista iz našega okraja se natvezi meni. Tamle Je nekdo napadel sodnijskega slugo g. Golčmana, ćeš, da obrekuje celjske denarne zavode. Zadnji teden je izrazil neki tovariš svoje nezadovoljstvo z nabiranjem denarja pri uradni učiteljski konferenci za društvo za za-tiranje jetike. Kdo drugi bi to pisal ko „oni" na Slivnici! Smelo izjavljam, da če bi oba dopisa res pisal ali bil z njima v kakršnikoli zvezi, bi imel dovolj poguma svoje mnenje tudi javno zastopati. Kar se tiče g. Golčmana, mi ni nič znano, da bi on kaj govoril, proti celjskim denarnim zavodom. Kar se pa tiče druge govorice, sta lahko gg. okrajni glavar in šolski nadzornik uverjena, da bi si jaz izbral drugo snov, če bi hotel pisati po listih in to tembolj, ker zastopam načelo, da naj tudi učitelj seže po svojih skromnih razmerah v žep za dobrodelne namene, posebno v današnjih časih ko se toliko porabi za politiko, na Istinito bedo in revščino pa se prav rado pozabi. Toma Kurbus, nadučitelj. — Radi potrjujemo, da nam omenjenih dopisov ni poslal g. nadučitelj Kurbus. Obenem pa tudi izražamo svoje začudenje, kako moreta baron Mtiller in nadzornik Supanek koga brez vsakega vzroka česa obdolžiti, če se smatrata za poštenjaka? O njunem mnenju, da učitelj ne bi smel kot svoboden državljan pisati v časopisju in grajati, če se mu kaj po poštenem prepričanju ne dopadc, niti dalje ne govorimo, ker je za moderne in pametne državne uradnike prereakciionarno in presra-motno. G. Supanek splob bolje stori, ako časopise in njihove dopisnike pusti pri miru, že ve, zakaj. Opom. uredništva.
Slovensko gledališče v Celju. Za 25. t. m. naznanjena predstava Anzengruberjevega „Krivoprigežnikaa se ne bo vršila in je sploh prirejanje gledaliških iger postalo nemogoče vsled spremenjenega nastopanja načelstva celjske posojilnice kot lastnice dvorane proti Celjskemu pevskemu društvu" in igralcem.
Iz Celja. (Komu izročajo naši državni pravdniki svoje otroke v odgoj o?) Poroča se nam, da pod-učuje famozni filozof Viktor Bechine
— otroke državnega pravdnika dr. Ba-verja. Čednega odgojitelja ima naš celjski državni pravdnik^ Pripomnimo, da je vložena na celjsko državno pravdništvo ovadba proti Bechinetn.
Trboveljska občina je upcljala pasji davek ter radi tega naročila tudi znamke s tekoče številko in napisom „ Trbovlje41. Ker je vendar v občini veliko število psov, je znamk kmalu zmanjkalo in občina je morala naročiti nove, ki pa imajo napis „TrifaiIa. Pravijo, da so došle take vsled pomote, drugi hočejo vendar vedeti, da neki gospod iz Hrastnika noče slovenskih znamk. Naj bo stvar kakor že hoče biti, po našem mnenju je — pravilna. Iz tega-!e vzroka: Slovenski lastnik psa je gotovo dobil že vsak znamko, slovensko seveda, Če pa ne, njegovemu kužetu itak ne bo škodovala nemška znamka, zlasti ker ga itak navadno nemško kliče in krega. Vse drugače je pa z nemškim p. n. psom. Ta, zmožen Ic enega samega jezika, bi prvič ne našel domov, ker ne ve kje je .Trbovbe", drugič bi bilo pa to skrajno žaljenje celega naroda nemškega, če bi morali nositi njihovi psi
— strah, groza in trepet!! — slovenske znamke. Iz tega vzroka torej mi docela odobravamo to nesrečno pomoto ki se jc zgodila v trboveljski občini.
Iz Hrastnika, Pred par leti so tu ustanovili mesto drugega redarja. Ta jc bil nujno potreben. Varnostne razmere pa se s tem niso izboljšale, ker redar nima stanovanja na pravem kraju, nego v občini Sv. Krištof. Redarji morajo stanovati sredi vasi, če naj dobro opravljajo svojo službo. Tudi bi bilo treba, da ima precej obširni Hrastnik svojo občinsko pisarno, da bi občinskemu tajniku nc bilo treba nadlegovati orožnikov.
Iz Maribora. V soboto po predstavi »V znamenju križa« in v nedeljo koncertira damski orkester v restavraciji »Narodnega doma«.
sejma. Poizvedovalo se je takrat na vse strani, morilca pa niso mogli izslediti. Sedaj se je pa posrečilo dobiti selo obtežilne dokaze proti nekemu Fridrrku Rešu, ki so ga takrat iskali kot vojaškega begnna in pozneje tudi izsledili. Sodilo bo Re&a vojaški sodišče, ki je tndi že ▼ torek odposlalo na lice mosta sodno komisijo.
PrlmorjUo
Izprememb* v jasttčui sluibL Premeščeni so: okrajna sodnika dr. Fran Gabrielle in Rihard Basič iz Rovinja k deželni sodni ji v Trst in sodnika Atilij Borri iz Lošinja v Gradišče in dr. Huml>ert Petek iz Puljs k deželni sodniji v Trst. Imenovani so dr. Fran Spongia za sodnika pr: deželni sodniji v Trstu, okrajni sodnik Silvij Tujaeh iz Trsta za Mato vnn in Henrik Lašič za Ajdovščine. Za okrajne sodnike sta bila imenovana sodnika Rihard pl. Formasari v Cervinjanu in dr. Ivan Silvestri iz Tržiča za Rovinj, dalje sodnik Ivan Ventrella v Gradišču in dr. Edvard Seitz v Trstu, sodnik Ivan Lončar \ Kopru in Matej Segula v Pazinu za deželno sodišče v Trstu, Albert Ko-mavec v Pulju za višje deželno sodišče v Trstu in Peter Zink v Volc-skem za deželno sodišče vTrstu. Za sodnike so bili imenovani avskultau-ti: dr. Ludvik Diem za Červinjan, dr. Fran Volarič za Buzet, dr. Valentin Pasooli za Tržič, Anton Buzo-lič za Pulj, dr. Anton Janchi za vi* jesodni okoliš Trst in Hilarij Hrobm za Koper.
Odlikovanje. Ravnatelj glavnih skladišč v Trstu dvorni svetnik Juri Minas je dobil komturski križec Fran - Josipovega reda.
Ljudsko štetje. Dol šteje* 934 na vzočih oseb Otlica pa. 772, skupno tedaj županstvo Dol-Otlica 1706 ljudi-od teh je 1 Lah, 3 pa so Nemci, vsi drug-i *<o Slovenci. Ajba ima 130*?. Kozaiia 806, Selo 449, Batuje 450 in Šmarje 1147 oseb. Bregin.i šteje 75S prebivalcev med njimi 6 Nemeev, drugi st> Slovenci, Logje šteje 418 prebivalcev, Robodišče pa 229. V županstvu Bovec prebiva v Dvom 225, v Bovcu 1260, v Kalu 138, v Ko ritnici 138 in v Plužni 198 ljudi, Čet soča ima 558, Log 141, Sednji Lo* 195, Strmec 209, Predil 47, Spodnji Log 225 prebivalcev. V srpenici so našteli 452, v Soči 712, in v Trenti 317 prebivalcev.
Odlikovanje. Lansko leto so bih na Reki kitajske misije, za katere je po svoji dolžnosti brigal peški jru verner irrcf Štefan Wickenburg. Sedaj jc dobil guverner od kitajskega cesarja red dvojnega zmaja 1. vrste in minibterialni svetnik Ludvik Ejtok isti red 2. vrste.
Razžaljeni častniki. Pri pcrarrebii poslanca dr. Mihajla Mavlanderj* na Reki je bil navzoč tudi reski od vetnik dr. Ferdinand Kušer a Reke ter razžalil pri tem reške častnike, Častniki so dr. Kušerja tožili.
Notarska vest* Notar v Podira-du gospod dr. Ivo Š o r 1 i je imeno van za notarja v Pulju; na njegovo mesto v Pod g rad u je imenovan gosp. Tomo Šorli.
VABILO.
Politično in izobraževalno drtt-::   Štvo za dvorski okraj ;:
priredi
f nedelje, dne 26. mtrea 1911 ob ld. dopoldne v restavraciji npri JLaru",  Welleva  nlieu štev. It
javen shod.
Govornik g. dež. odbcraU: ur. h Tavčar vam bode podal jasno slike c najfiovejših lopovščinah, ki so jih sakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom,   ki   bode   moralo plačevati
letno  pni  mllijeaa  vet doklad
nego doslej.
Velflei In velllke, udeležite se> iheda pelneJtevilne!
ODBOR.
Dnevne vesti.
-r Kako si znajo klerikalci pomagati! Koncipijent pri dr. Šuster šičn znani Dermastja ni bil vpisan v imenik za bodoče občinske volitve ljubljanske iz enostavnega vzroke, ker po zakonu nima volilne pravice. Klerikalci pa so mnenja, da zakoni veljajo samo za naprednjake, dočim za klerikalce sploh niso merodajni. Zato je tudi Dermastija vložil ugovor proti volilnem imeniku ter pred* lagal, naj ae ga vpiše med volilne upravičence. Svoj ugovor je podprl s temi-le navedbami: 1. da ima domovinsko pravico v Ljubljani in 2. da biva stalno v Ljubljani kot dr. Šu-itoriieev koncipijent se dve leti. Za prvo svojo trditev, da je pristojen v Ljubljano, ni doprinesel sploh nobenega dokaza, sa drugo svojo trditev
glede dveletnega stalnega bivanja v Ljubljani, pa je priložil od dr. So-steršiea  samega   podpisano lajava,
da je opravljal pri njem službo kon-»•■ipijenta 1. 1909. in 1910. do danes, torej dve leti. Z ozirom na to Derma-stijevo volilno reklamacijo so se seveda vršile uradne poizvedbe. In kaj se je dognalo? Da so vse Dermastije-ve in dr. Šusteršičeve navedbe neresnične! Dognalo se je: 1. da Derma-stija sploh nima domovinske pravice \ Ljubljani, marveč da je pristojen v neko ljubljansko okoliško občino, menda v Dobrunje, in 2. da ni bil v dr. Susteršičevi službi leta 1909. in 1910, marveč samo od meseca novembra 1909. do danes. Iz navedenega je jasno razvidno, da sta tako Derma-8tija kakor dr. Susteršič delovala na to, da bi oblast spravila v zmoto in sicer namenoma, ker se pač ne da misliti, da bi Dermastija kot jurist in pravni zastopnik ne vedel, kje ima domovinsko pravico in kam je pristojen, takisto pa je tudi izključeno, da bi dr. Susteršič kot delodajalec natančno ne vedel, kdaj je Dermasti-.ja vstopil pri njem v službo! — Če je že dr. Šusteršičev koncipijent vlomil reklamacijo, ki se opira na take neresnične navedbe, kakšni so morali hiti potem šele drugi klerikalni ugovori! In vendar je bilo ugodno rešenih največ klerikalnih reklamacij! Mislimo, da nam ni treba pisati Še nadaljnega komentarja!
+ Klerikalni agitatorji za občinske volitve so že na poslu. Sedaj opravljajo »podrobno delo« to se pravi hodijo od krčme do kreme, zabavljajo po gostilnah na naprednjake ter pijo in pijo na žive in mrtve seveda na tuje stroške. Med temi agitatorji se najbolj odlikujeta klerikalna »svetnika trgovsko in obrtne zbornice« Ložar in Globelnik. Hudomušni ljudje sicer pravijo, da gospoda »svetnika« ne pijeta toliko radi volilne agitacije, kakor iz gotovih drugih razlogov, ki jima more dušo. Časti vrednima gospodoma Lazarju in Globelniku prav privoščimo, da pijeta na medvedovo ko-/jo, če tudi zraven zabavljata na naprednjake, privoščimo pa jima to zategadelj, ker poznamo moreče njiju skrbi in ker vemo, kje jih čevelj zuli.
-f- Klerikalna »Zadružna zveza«,
ki je v tako sijajnih razmerah, da so morali klerikalci ukrasti 750.000 K vnašajoči vseučiliški fond, da so ji pomagali, je poslala dunajski »Neite Freie Pressse« dolgo pojasnilo na njeno trditev, da so pri klerikalnih zadrugah na Kranjskem ljudje mnogo denarja izgubili. Klerikalna »Zadružna zveza« pojasnjuje v »N. Pr. Pr.«, da na Kranjskem ni nobena pri njej včlanjena posojilnica propadla. Zakaj pa ni »Zadružna zveza« povedali v »N. Fr. Pr.» koliko tnea-rov klerikalnih konsumov iu drugih zadrug je na Kranjskem že propadlo in koliko so pri njih izgubili ljudje, ki so duhovnikom zaupali. Kmetje so rmeli škodo in so prišli v zapor, prizadeti duhovniki pa so se zmazali.
-f- Značilno za razmere pri dež. odboru. Zopet je slovenski tehnik zapustil kranjsko deželno službo. V zadnjih letih je že pet slovenskih tehnikov, pet domačinov, zapustilo -lužbo pi deželnem stavbinskom ufa-du. To je vsekako veleznačiino za razmere pri deželnem odboru, kjer ima tisti, ki kot Legvartov pomočnik inspicira farovške hleve, boljše dohodke, kakor stavbinski adjunkt. Tudi nima vsak tako dobrega želodca, da bi služil pod kakim Sukljetom.
— Umrl je v tukajšnji bolnišnici mestni učitelj gosp. SlavkoCe-puder. Pokojnik je bil naprednega prepričanja in je radi tega moral marsikaj pretrpeti. Mnogo se je ba-vil z gttflbo, ki mu je bila tolažniea v bridkih urah. Kot učenec mojstra flubada, je bil izvrsten dirigent in je opravljal posle pevovodje pri pev-;skem društvu »Slavec« malodane do zadnjega. Nadebudnemu mlademu učitelju je končala tek življenja neizprosna morilka — jetika. Pokojniku hodi ohranjen blag spomin! Pogreb bo v soboto ob 4. popoldne iz Poljanske ceste št. 83 na i>okopališče k 13ož-fiemu grobu. — N. v m. p.!
— Simultanska produkcija šahovskega mojstra dr. Vidmarja. Na željo ljubljanskih šahovskih krogov we vrši danes (v petek) ob pol 9. zvečer v kavarni »Evropa« smiultanska šahovska produkcija dr. M. Vidmarja, kateri je ravnokar na mednarodnem šahovskem turnirju v San Se-bastianu dosegel tako krasen uspeh. Dr. Vidmar igra Istočasno z vsemi igralci, kateri se udeleže te zanimive prireditve. Svoboden pristop ima vsak ljubitelj šaha in je vsakemu dana prilika, da se uvrsti med nasprotnike - igralce dr. Vidmarja. Ker je pričakovati obilne udeležbe, se prosijo igralci, da kot rezervo, ako jim je mogoče, prineso s seboj Sahovo igro.
—r Ameriški župnik Franc Susteršič (Bobenčkov iz Gline) je snoči po daljšem bolehanju umrl. Njegova mati je umrla pred kakimi šestimi tedni, zapustivši nad 10.000 K za cerkvene namene, drugo pa svojemu
sina. Župnik Suitereič je sa svojega univerzalnega dediča imenoval Škofa, pa ne ljubljanskega, marveč ameriškega škofa Starino, Saiezijancem na Rakovniku pa je mm vzgojo slovenskih otrok volil 30.000 K.
— Slovanske igralne karte. Kakor smo že svoječasno poročali, se je v Ljubljani ustanovila »Prva slovanska tovarna igralnih kart Fran Če-bokli & drug.« To tovarno ni bilo lahko ustanoviti, ker so se takoj iz-početka pojavljale skoro nepremagljive zapreke in težkoČe. Ni bilo treba premagati samo raznih spletk, ki so se z iz vestni h strani uprizarjale proti podjetju, potreba je bilo zlomi ti tudi odpor državne oblasti, ki prvotno niti slišati ni hotela o tem, da bi dala koncesijo za izdelovanje igralnih kart Dve prošnji ste bili enostavno odbiti, še-le ko se je vložila nova prošnja in ko se je za to na morodajnem mestu zavzel gospod državni poslanec Ivan Hribar, je vlada končno vendarle izdala potrebno koncesijo. Takoj nato so se pričele obsežne priprave: uredila se je tovarna, naročili so se potrebni stroji in preskrbeli načrti za karte. Vse to je stalo ogromno truda in stroškov ter mnogo časa. Končno so bile premagane vse težkoče in včeraj so izšle prve slovanske igralne karte. Za sedaj ste izšli dve vrsti. Prva vrsta, ki se imenuje »Slava«, šteje 32, oziroma 36 kart, druga vrsta z imenom »Primorka« pa šteje 44 kart. Karte — umetniško delo slovenskega akad. slikarja Hinka Smrekarja — so izredno okusno izdelane in izvršene in kar je največ vredno, na kartah so uporabljeni izključno samo slovanski motivi. Imamo preti sabo francoske, nemške in italijanske igralne karte, a reči moramo, da se niti ene izmed teh niti od daleč ne morejo meriti s slovanskimi igralnimi kartami, niti, kar se tiče finosti izvedbe, niti kar se tiče originalnosti in okus-nosti. Mesto znakov »srce«, »karo«, »tref« in »pik«, so uvedeni znaki: »ščit«, »ost«, »meč« in »lipa«, vendar pa tako, da ti novi znaki igralcem, navajenim na stare karte, ne delajo prav nobenih težkoč. Figure na kartah predstavljajo razne slovanske tipe: kralji — štiri zgodovinske slovanske vladarje; dame — Slovenko v avbi in peči, Čehinjo - Moravanko, Srbinjo v narodni nosi: fantje — Hrvata, Slovaika, Srba, Bolgara v narodnih nošah; konjeniki — slovaškega, poljskega, ruskega (kozaka) in makedonskega jezdeca. Kakor čujemo, izidejo v kratkem tudi tarokkar-te. Tudi na teh bodo izključno samo slovanski motivi: slike raznih slovanskih šeg in navad, plesov itd. Ne da bi pretiravali, lahko smelo trdimo, da so pravkar izišle slovanske karte tako krasne in fino izvršene, da se lahko z uspehom kosajo z vsemi tujimi izdelki. Zato jih toplo priporočamo slovenskemu občinstvu, naj sega edino po tem proizvodu domače industrije.
— Lahko vprašanje je, kako napraviti res dobro kavo. S »Kolinsko kavno primesjo« vam bo odgovorila vsaka pametna gospodinja. Kajti o tem ni danes nobenega dvoma, da je »Kolinska kavna primes« med vsemi najboljša in zato si je že povsod pridobila naklonjenost. Izvrstna je pa zato, ker se izdeluje iz najboljih surovin po načinu, ki je v dolgoletnih izkušnjah do dobra preizkušen in se je obnese.l kot najboljši. In še kupujete »Kolinsko kavno primes , imate tudi prijetno zavest, da podpirate domačo industrijo, kajti »Kolinska tovarna« je domače trgovsko podjetje, ki z izdatnimi letnimi doneski podpira vse naše važne narodne institucije, v prvi \Tsti našo »Družbo sv. Cirila in Metoda«,
Polom v Novem mestu. Piše sc nam iz Novega mesta: Anton Hočevar pride domov. Dopisnik »Schon-manns Schuh- und Lederindustrie«, čigar dopis ste obelodanili te dni -*r menda kot potovalec za usnje - — si je sestavil lepo historico o A. Hočevarju, kako je bil ž njim v New Yorku v kavami in kako se je izražal Hočevar o svoji falitnosti. Vse to pa ni resnično. Anton Hočevar ni stopil na mestna tla v New Yortku; bil je nazaj pripeljan v Bremen. To ste že poročali v »Slovenskem Narodu«. Zdaj se vrši obravnava zaradi izročitve Hočevarja. Ta je sam izjavil, da hoče domov in prosil, da se ga kakor hitro mogoče pošlje v Novo mesto. Brzojavi 1 je tudi gosp. dr. Slancu in ga prosil, naj stori potrebno, da se ga skoraj prepelje v Novo mesto. Tedaj bo skoraj vsemn konec, kar sta fantazija, pa tudi zlobnost spravila na dan o tem ubogem človeku. Izvedeli bomo, koliko je poneveril Ogorentzn in Smoletu kot družabnikoma opekarne — oziroma sam sebi — ako je porabil kak denar za-se, ki je bil krit s kreditno hipoteko na njegovem delu opekarne, izvedeli bomo, koliko tisoč je potrošil samo is svojega za režijo te ponesrečene opekarne, — Ker zdaj se je govorilo in pisalo, da ni nič dal v to svrho; izvedeli bomo, koliko so dobili drugi na menica, katere sta podpisala zakonska Hočevar;
koliko tisoč denarja nista porabila sama« kar imata danes dolgov in izvedeli bomo, koliko tisoč in tisoč denarja je vzel seboj na potovanje. In nemara se končno ne bo jedlo tako vroče, kakor so kuhali nekateri someščani potem, ko je bil Hočevar že odpotoval. Ako bi bil Hočevar tukaj ostal, bi bil ostal poštenjak, kakor sta Ogoreutz in Smola.
Umrla je v Mokronogu oskrLiii-kova vdova ga. Neža Tekavčič roj. H o č e v a r. P. v m.!
Nepoboljšljiv. 30 let stari, samski in redno brezposelni hlapec Fr. Lapajne iz Dol pri Idriji, je zelo nevaren tuji lastnini. Že 14krat je bil zaradi različnih prestopkov kaznovan in je prišel še-le pred kakimi tremi tedni iz zapora v Idriji. Dne 8. marca pa se je že splazil na pod-strešje posestnika Frana Eržena v Jeličnem vrhu ter tam vlomil v zaprto omaro. Pri tem delu so ga presenetili in prepodili, drugi dan pa se je vrnil in vlomil v podstrešno sobo. Domači ljudje pa so ga dobili ravno v trenutku, ko je hotel ukrasti nekaj obleke. Ukradel pa je bil že prej Blažu Pajerju v Dolih tri nove srajce in mu pustil za to dve raztrgani. Lapajne se preseli zopet v Idrijo k okrajnemu sodišču.
Z malim zadovoljen tat Hlapcu Franu Novaku v Postojni je ukradel iz žepa hlač, ki jih je imel )bešene v hlevu, neznan tat 53 K, pustil mu je pa 130 K, ki jih je imel Novak shranjene v istem žepu.
Čebelarski shod v Poljanah nad h kot jo Loko se vrši dne 25. marca ob 3. popoldne v gostilniških prostorih gosp. Anžonovca. Na shodu bo predaval gosp. nadučitelj Anton Li kozar o čebelarskih podružnicah in o naprednem čebelarstvu. Ker je Poljanska dolina zelo ugodna za čebelarstvo, se pričakuje mnogobrojne udeležbe.
Čebelarska podružnica v Selcih ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 28. marca ob 3. popoldne v gostilni na Frtici v Selcih. Na shodu bo predaval gosp. nadučitelj A. Likozar. K predavanju se vabijo vsi prijatelji čebelarstva.
Iz Dobrave pri Podnartu. Tu je po kratki bolezni umrl posestnik g. Matevž Šolar v starosti ti7 let. Pokojnik je bil odločen in zvest naprednjak, kakršni so redko sejani. Bodi mu blag spomin, njegovemu sinu. g. dr. Francu Šolarju, odvetniku v Trstu, naše sožalje.
V Begunjah pri Cerknici je danes zjutraj po dolgi, hudi bolezni umrl g. Jakob Meden, posestnik. Pokojnik je bil po vsi Notranjski znan in priljubljen. V političnem oziru je bil eden najzvestejših pristašev narodno-napredne stranke, za katero je svoječasno na Notranjskem mnogo storil. Rajnki je bil stalen naročnik našega lista dolgo vrsto let in požrtvovalen podpornik raznih narodnih društev. Bodi vrlemu možu ohranjen blag spomin!
O, te punce! V neki tukajšnji restavraciji je zaposlena brhka natakarica, na katero mladi gosti poželjivo obračajo oči. S noč i so se tam sešli rrije potniki in jeli Šampanizirati. Ko se je bližala polnoč, so se ji vsi trije ponujali za spremljevalce domov, a ona si je izbrala samo enega. Ves srečen je zapustil gost restavracijo in šel z golobičico. Ko prideta nova zaljubljenca do Elizabetne. ce-ste,so se po spremljevalcu kakor strela z jasnega usu le bunke in zaušnice, da je bilo joj. Napadenec je začel klicati na pomoč in res je naglo pri-hitel tja stražnik, ki je takoj stopil v akcijo. Spremljevalca in oba nevoščljiva napadalca je odvodel v svrho legi Umovanja k uradu, zapuščena deklina pa je odhitela domov, kolikor so jo le nesle noge. In kdo sta bila ta dva »lopova?« Ona dva potnikova tovariša, s katerima je ta preje šampaniziral in sta svojo jezo stresla nad njim v znamenju bunk le vsled tega, ker je ta imel v ljubezni večjo srečo, kakor pa ona dva. Kako so se gledali pisano vsi trije pozneje, zgodovina noči molči.
Aretacije. Včeraj je policija aretirala 8 oseb, in sicer na Poljauski cesti 441etnega delavca iz mesta izgnanega Franceta Fajdigo, rodom iz Mekinj pri Kamniku.Na Bleiweisovi cesti je prijel stražnik 551etnega postopača in znanega tatu Janeza Per-čiČa iz Podmolnika pri Ljubljani. Popoldne istega dne je stražnik našel na cesti popolnoma upijanenega nekega 361etnega in nekega 501etnega delavca ležati. Oba so prepeljali z zelenim vozom v varnejše počivališče. Starejši žganjar se je bil pri padeu na glavi precej poškodoval. Tndi na Marija Terezije cesti si je bil nek 32-letni vagant postlal. Ko ga je stražnik spravil pokonci, je prišel tja pi-jančkov tovariš in začel stražnika vleči za plašč. To je pa toliko izdalo, da je moral tndi ta v špehovko. Na Sv. Jakoba trgu je bil aretiran nek hrvaški delavec, ker ni hotel v kavarni plačati zaužitih pijan. Slednjič je bil pa se aretiran is nekega hleva na Poljanski eeeti nek 161etni čevljarski vajenec.
Norveški podanik Peter Ollsen iz Bergna, o katerem smo že poroča-li, da je bil na Bregu aretiran, je sedaj izpovedal, da je Valentin Kargl iz Božeka na Koroškem, da je 24 let star ter po poklicu parobrodni kurjač. Izkaze Olisenove, pravi, da mu jih je dal nek neznanec. Kargl je bil v Ljubljani cel teden in je hodil spat z delavci v cukrarno, kjer se je bil spoznal s Francetom Hrenom, s katerim sta nkradla nekemu domobranskemu častniku kolo in je hotela v Mostah prodati. Pred izročitvijo deželnemu sodišču je bil fotografiran in daktiloskopovan.
Nesreča. Včeraj je nek voznik po Rimski cesti tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel in podrl neko 6-letno deklico, katera je pri padcu zadobila na glavi nekaj telesnih poškodb.
Umrl je v deželni bolnišnici Jožef S o m m e r , o katerem smo včeraj poročali, da so ga pred južnim kolodvorom našli nezavestnega in z rano na glavi. Ker se je ob kritičnem času tam okoli klatil nek brezposelni Bošnjak, je tega policija izsledila in izročila sodišču.
Ce greš v gostilno, konja privezi! Voznika F. Ž. in N. D. sta pustila 24. pr. m. svoje konje na Ahacljevi cesti brez nadzorstva in šla v gostilno pit. Pazila sta vendar le toliko, da je sel hitro eden izmed njih vun, kadar sta opazila, da se bliža stražnik. Ker se sodišče ni moglo prepričati, da sta pustila konja popolnoma brez varstva in sta odpela konjem tudi takozvane »dritelce« jih je sodišče sicer oprostilo, vendar opozorilo, da je ravno v tem slučaju treba uiti voznikom jako previdnim, ker se zgodi lahko nesreča, ki ima morda večje in težje posledice, kot bi si kdo mislil.
»Od soldatov prekuhan čaj«'. Frančiška Taškarjeva, posestni kova žena iz Rudnika je zašla v hud prepir z go. Prelogarjevo, trgovko v Florijanski ulici. — Posledice tega prepira so našle še odsev pred sodiščem, vendar pa to perilo še ni oprano. Franca Taškarjeva je namreč obdelovala tožnico po pravdi z »šnopsarieo« in »pijano babo«, ter se je izrazila, da prodaja »od soldatov nrekuhan čaj!« Do tega je prišla, kci je Prelogarjeva neki priči dala izred no dobro mero čaja. — Plačala bo zr to nepremišljenost 15 K kazni ali pa 2 dni sedela, ter povrnila kazenskt stroške.
Pri čaši pelinkovca. Predvčerajšnjem si je v neki trgovini na Martinovi cesti nek železniški uslužbenec privoščil Čašo pelinkovca. Nato pride v lokal nek posestnik iz Vodmata in prime železničarja za brke ter mu jih z nožem nekoliko poreže. To je železničarja tako razburilo, da zgrabi Vodraatčana za prsi, ta pa nasprotnika za vrat in borba se je pričela. Ker Vodmatčan železničarja ni mogel drugače premagati, ga je z nožem udaril po desni roki in ga na palcu poškodoval.
Nepreviden voznik. Včeraj jc nek hlapec po Dalmatinovi ulici tako neprevidno vozil, da je zadel v kandelaber, vsled česar se je razbila p lino v ka.
Ciganska nadloga. V torek so po Ilovici beračili ciganje in ukradli Mariji Urban i je v i z vozička pločevinasto posodo z mlekom. Po tatvini so jo odkurili.
Na telefonsko žico je včeraj padla na Gradu smreka, katero je bil posekal nek posestnik in jo pretrgala v razdalji okoli 200 m.
Delavsko gibanje. Včeraj se jc z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 44 Macedoneev, nazaj je prišlo pa 10 Hrvatov. 230 Hrvatov se je odpeljalo v Solnograd.
Lekarne. Nočno službo imajo prihodnji teden lekarne: Bohince, Rimska cesta, Leustek, Besljeva cesta in pl. Tmkoczv, Mestni trg.
Vabilo.
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj ::
priredi
w petek, ing 24. marca 1911 ob S. »večer v gostilni goipe Ane Debevee nn Bregu AL 20 (Cej-zova hiša)
laven shod.
Govornik g. deželni poslanec dr. ■■rel THllOT Vam bode podal jasno sliko o najnovejših lopovščinah, ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, ki bo moralo plačevati letno pel nalili*nn veti doklad nego do lej.
VeHlei fai voiilke nieleilte ne nelneatevilne ah Jen!
OMOB.
narodno ohromilo.
Podružnica dražbe sv. Cirila In Mesene aa občine Moste vabi vse liane- in podpornike k rednemu obč-
nemu zboru, ki se vrši dne 26. t. m. ob pol 4. popoldne v gostilni pri Trčku pod Lipo v Mostah. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovaleev računov. 5. Volitev odbora. 6. Raznoterosti. V slučaju, da bi ob omenjeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ravnotam pol ure pozneje z omenjenim dnevnim redom brez ozira na število članov.
Društvena naznanilu.
Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko je imelo snoči oh 9. v salonu hotela Ilirija svoj četrti redni občni zbor. Iz poročil odbornikov in predsednika Oblaka povzamemo, da je imel odbor v preteklem letu 15 rednih in 2 tajni seji ter priredil 2 sestanka. Posredovalnica je poslovala v 65 slučaji h. Umrla sta dva člana, Blaznik in Ravnik; v znak žalosti sc dvignejo zbo-rovalci s sodežev. Veselični odsek je priredil dobro obiskane plesne vaje, 3. decembra zabavni večer in plesni venček in 19. februarja zaključni venček. Dohodkov je imelo društvo 2865 K 09 v, izdatkov pa 1820 K 80 vin. Za plesni venček je bilo 853 K prejemkov in 828 K 56 v izdatkov. Pri sledečih volitvah je bil per accla-mationem izvoljen za predsednika g. Oskar d<3 A neon a, tajno po listkih pa so bili izvoljeni sledeči odborniki: Zima Josip, Rakuš Štefan, Cernetič Slavko, Menart Luka, Kernič Ivan, Svetlič Anton, Prosen Fran, Zalokav Fran, Gornik Martin in Soklič Ivan, za računske preglednike pa Snoj lv., Stanko Karel in Slavič Ivan. Poslavljajoči se predsednik gosp. Oblak poudarja nato važnost organizacije med tem ko spodbuja novi predsednik g. de Ancona k vztrajnosti omenjajoč, da je število članov na Kranjskem naraslo že na 115 in da upa, da v kratkem času, vsekakor pa do prihodnjega rednega občnega zbora pritegne društvo v svoje področje tudi brate na Štajerskem tja do Mure in Drave.
Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani vabi k občnemu zboru, ki bode v soboto, dne 25. marca 1911 ob 2. popoldne v steklenem salonu pri Levu na Marije Terezije cesti. Ako bi ta ne bil sklepčen, bode uro pozneje drugi občni zbor, ne oziraje se na število navzočih. Dnevni red: 1. Načelnikov nagovor, 2. branje zapisnika, 3. Poročilo o računskem sklepu, 4. poročilo pregledovaleev računov, 5. dopolnilna volitev odbornikov, 6. volitev pregledovaleev za leto 1911, 7. splošni predlogi.
Prosveta.
Repertoire slovenskega gledališča. Jutri, v soboto popoldne ob pol treh burka s petjem in godbo »Robert in Bertram« (za lože nepari; — zvečer ob pol 8. prvič E. Kristana drama »Samosvoj« (za par).—V nedeljo popoldne ob pol 3. burka s perjem in godbo »Lumpacij Vagabund« (za lože par): zvečer ob sedmih za goste z dežele zadnja operna predstava v sezoni ter se poje z gosp. Krampero iz Zagreba velika Gouno-dova opera »Faust« (za nepar). — Opozarjamo goste z dežele, da je g. Krampera izvrsten pevec ter je opera »Faust« krasna. — V torek gostuje na našem odru na engament operna in operetna pevka gdč. N. Saldi-ni, član mestnega gledališča v Par-dubicah, v »Veseli vdovi«. Opozar-mo na to gostovanje že danes slav. občinstvo. Gdč. Saldini je mlada pevka, odličnih sposobnosti, velikega re-pertoirja ter deluje velenspešno v operi kot mladodramatična pevka (Mignon, Nurri) in v opereti kot prva pevka (Angele, Glavari i. dr.)
Beneflčni predstavi dramskega osobja bosta v soboto pop. ob pol 3. uri in v nedeljo pop. ob pol 3. uri. Obakrat se uprizori prvič v sezoni burka s petjem in godbo: v soboto Raederjeva „Robe rt in Bertram", v nedeljo pa po več letih Nestrojev »Lumpacij Vagabund*. V potekajoči sezoni je vršilo dramsko osobje najčastneje in najmarljiveje svojo dolžnost ter je dvignilo ugled drame zopet na nekdanjo višino. Igralo je 22 novitet in 14 iger starejšega repertoirja, a iznova študiranih in iznova režiranih. Med temi igrami je bila velika večina umetniškoliterarnih, zahtevajočih resnega študija in poglobljenja. — Imena Schiller, Hauptmann, Ibsen, Suder-mann, Schnitzler, Thoma, Tolstoj, Hawel, Nicodemi, Vrchlick^, Vojnović, Medved, Kristan i. dr. označujejo letošnji repertoire. Med 129 predstavami sezone je 55 dramskih, a vrhu tega je večina dramskega osobja sodelovala še pri vseh operetnih predstavah. — Zatorej to osobje zasluži v polni meri, da bi bili obe predstavi v soboto in nedeljo popoldne docela razprodani.
E. Kristan: Samosvoj. Jutri, na praznik (v soboto) zvečer se uprizori prvič na našem odru izvirna drama Etbina Kristana »Samosvoj« v petih dejanjih.  Za »Idnbialavo in
aKatonom Vrankovieem« je »Samosvoj« tretja Kristanova drama, ki se uprizori na slov. odru. Prva je imela zgodovinsko in religiozno, druga politično in socijalno,   a ta tretja ima znanstveno in socijalno  obiležje. V vseh treh dramah  je Kristan podal psihološko poglobljene značaje markantnih individualnosti.   V * sredini drame »Samosvoj« si stojita nasproti inteligent in kmet, enako samosvoja, egoist no trmasta   značaja iz žeieza in kremena. Ker nočeta biti socijalna, si škodujeta   oba.   V kontrastu tema grčama stoje plemeniti značaji prof. Mižana,   Ivanke in Minke, kot varijacija egoizma pa lahkomiselna Marjana. Tip brezsrčnega birokrata, ki pozna le paragrafe,   ne   pa di.se ljudstva, je Sitnik. Med kmeti jo podal avtor nekaj krepko diferenciranih tipov   (Grjavec,    Ločnik. Luke-žič).    Drama,    polna misli,    idej in brušenih isker.    ima    tudi efektnih ensembelskih scen ter živih zaključnih prizorov.   Dramo je najskrbneje uprizoril in naitudiral g. režiser II. Vueič,   ki igra poleg g. V e r O v -š k a glavno vlogo, arheologa Romata. Tako naj se sezona, ki se je otvorila z Medvedovo   izvirno tragedijo »Kacjanar«, častno zaključi z izvirno dramo »Samosvoj« Etbina Kristana!
Dijaški koncert. Ideja, katere nositelj je g. dr. Pavel Kozina, je tako hvalevredna in obenem neizrečene vrednosti, da je treba dan, ki jo je porodil in vtelesil, všteti med one dneve, ki so nam doneeli najvažnejše kulturne dogodke. Koncert za dijake
ali si more kdo samo misliti plodovi t ejše polje za glasbeno seme, kot so ravno dijaki, ti mladi, ukaželjni in učeči se ljudje 1 Več vrednosti, večjega pomena je en sam tak kot rt, Kakor petnajst takozvanih »Bierkoneertov«, ki so se pri nas tata » vkoeminili, da bi bil koncert same Slov. Filharmonije« docela prazen, če ne bi stalo na lepakih »pri pogrnjenih mizah«. Toda nazaj k stvari. Imena sodelujočih nam pričajo, da je bil koncert na čisti umetniški podlagi. Ga. Taliehova je spremljala vse točke na klavirju, poleg tega je na-
pila se v treh solotočkah. V Chopin ovom »Nocturno<š nas je seznanila z enim izmed onih biserov, ki jih je žen i al m Chopin vstvaril toliko. Pokazala je, kako ga razume, njeno občuteno prednašanje je vstanu vz-1 i: liti v človeku krasne misli. »Furi-jant« od Dvoraka ji je dal priliko pokazati svojo izvrstno tehniko in v >PoIki« od Smetane nam je podala ljubko in lahko skladbo, ki mora učinkovati. G. dr. P. Kozina je pel sledeče pesmi. 1. E. Adamič: Pri zi-beli, O. Dev: Mak, dr. B. Ipavie: Je
davi slanca pala, R. Savin: Poro-2. A. La.iovie: Serenada, dr. G. Krek: Misli in   »Zaprta   so njena okenca«, A. Lajovic: Pesem starca.
Jos. Prochazka: Tak si lepa, Poslednja noč, O ljubica in Zvezde šarijo. G. P. Kozina je navdušen pevec
prijetnim organom, občutenim prednasanjem. njegova vokalizacija je pomanjkljiva. On ima samo en jas ni vokal »e« in to za vse besede; končnice besed včasih po nepotrebnem poudarja in zgubi s tem cela beseda SVOJ pomen. Najboljši je zapel Prochazkovo »Tak si lepa«, za njo pr lamičeva »Pri zibeli«, dalje
[pavičeva »Je pa davi...«. Nebeško lepa pesmica A. Lajovica »Serenada« ni dosegla spričo prehitrega tempa svojega eilja, istega skladatelja »Pesem starca« pa se ne prilega dodobra organu g. Kozine, da sira vn o je bila izborno nastudirana. Dalje so dosegle obe skladbi dr. G. Kreka popolno razumevanje. G. J. Trost je igral na gosli H. Wieuxtempsov »Andante« iz is mol koncerta op. 19. in Smetanovo skladbo »Iz domovine II.« V prvi točki se jo izkazal kot dobrega poznavatelja dvojemk, ki mu ne delajo nobenih težkoč, v drugi pak je igral s svojim lastnim občutkom fino in težko kompozicijo. Častno izpričevalo za Glasbeno Matico« je pač to, da more njen abiturijent nastopati kot solist na vsakem koncertu. Vsa hvala za ta koncert gre g. Kozini. Prepri-n naj bode. da je njegov donesek za povzdigo glasbene izobrazbe med Slovenci s prirejevanjem takih koncertov, bog jih daj se mnogo, pač zelo, zelo časten. b.
Slovenske Filharmonije dobrodelni koncert, ki se vrši jutri na praznik v veliki ITnionovi dvorani nudil bo izvanreden glasben užitek. V simfoničnem delu sporeda nastopi, kakor smo že včeraj poročali. Umetnica na klavirju, gospa baronica Vav-Mikes v krasnem Mozartovem koncertu št. 23 za klavir in orkester. Dalje svira orkester mično fi ntazijo »Stara pesem« domačega Skladatelja Parme in Czajanekovo simfonično overturo«. Zabavni del sporeda prinaša kompozicije svetovnih mojstrov: Liszt, Masc^prni, Mail-lart. Lfdiar, Strauss in druge. Začetek koncerta ob 8. zvečer. Vstopnina 1 K. Vstopnice v pred-nrodaji se dobe tndi v trafiki hotela Union. Ker gre
čisti dobiček tega koncerta v dobro delne namene, se pričakuje mnogo brojne udeležbe.
VABILO.
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj
priredi
▼ sonete, ane ti. maran ittt on 10. dopoldne ▼ gostiln! ,prl Fan|n', Vegova nilen it It
javen shod.
Govornik g profesor Jnftof vam bode podal jasno sliko o najnovejših lopovščinah,  ki so jih zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom, k bode   moralo   placeva ti   letno p#| milijona vat   doklad  n« go dt>»lej.
Volile! In volilko, udoloftlto gg polnoltevllno siional
izpred sodltfa.
Kazensko obravnave pred okrajnim
sodiščem.
Komičen večer v kinematografu »Ideal«. Kinematograf »Ideal« priredi dane*, kot bonifikacijo za občinstvo izvanreden večer iz komičnih točk. — Te slike so izbrane kot najboljše točke iz raznih sporedov. Med temi omenjamo sledeče: Morio hoče hiti mlad. Odda se lepo stanovanje. Zaljubljeni dijak i. dr. Predstave se vrše običajno po sporedu, sodeluje pa tudi salonski orkester Slov. Filharmonije. Cene ostanejo nespremenjene. Ker je to neka j>osebnost in vodstvo zato veliko žrtvuje, da nudi občinstvu nekaj posebnega, se obisk priporoča. V soboto se prida sporedu še krasen naravni posnetek »Lov na sicilske tune« po kompoziciji slik jako romantično in poučno delo.
P prnvcR.
Popravkarski odsek damskega komiteja za prireditev dobrodelne veselice na korist dijaškega podpornega društva „Boso-
vine" izjavlja na podlagi znanega §11:
1.) Ni res, da se dobrodelna veselica na korist dijaškega podpornega druitva ,Domovina* ne bo vršila prihodnjo soboto, 1. aprila letos, marveč je res, da se bo v^ila prav natančno na dan 1. aprila letos;
2. ) ni res. da se ne bo vršila v ljubljanskem
Narodnem domu, marveč je res, da se bo vršli v vseh gorenjih njegovih, pa še prav fulminantno dekoriranih prostorih;
3. ) ni res, da s to veselico ne bo združen
orfejski ali kabaretni večer, marveč je res, da bodo v veliko zabavo občinstva na posebnem odru nastopali najrazličnejši sloviti umetniki, humoristi, pevci, plesalci, zabavljivci in krotilci;
4. ) ni r^s, da ne bo godbe, marveč je mm,
da bo SI. Filharmonija proizvajala obsežen koncerten vspored, da bo v ni.ili dvoroni igrala dunajska damska kapela in da bodo v veselje hodili potujoči pevci;
5 ni res, da bo drugače kako pusto, marveč je res, da bo iz vseh koto žuborela zidana vena. ker bodo razpostavljeni šatori, v kate ih bodo stregle najlepše llubljanske dame;
6. ) ni res, da je vse vkup le pusta šala za
prvi april, marveč je res, da se še niste izlepa tako imenitno zabavali, kakor se boste, če Vas je volja ali ne 1 aprila letos zabavali v Narodnem dnmu;
7. ) ni res, da je „Prvi april v narodaem
domu'* neumen aprilski dovtip, marveč je res, da je to oficielni podna-lov te prireditve;
8. ) ni res. da smo z reklamo že pri kraju,
marveč je res, da bomo s ponr? Ijkom šele začeli s podrobnostmi.
Sicer je res, da vseh teh zgoraj nave-vedenih točk nihče tajil ni. res pa je, da jc vse, kar srro navedli, do pičice res.
V pričakovanju velikanskega navala, k
tej velezanimivl prireditvi
spoštljivo udani
pripravljalni odbor.
Telefonska in brzojavno poročila.
Situacija. Dunaj, 24. marca. Situacija parlamenta se splošno presoja zelo pesimistično in velja za neizogibno, da ho parlament odgođen, oziroma, da je popolnoma gotov razpust poslanske zbornice. Danes dopoldne ob 10. je imel budgetni odsek sejo pod vodstvom načelnika Chiarija, katere se je udeležil tudi finančni minister Mayer. V tej seji se je sklenilo, budgetni provizorij staviti na razpolago. Vnela se je huda debata, v katero sta posegla tudi poslanca M a š t a 1 k a in S t a n č k. Zadnji poudarja, da pomeni to kršenje poslovnega reda, da se je iz dnevnega reda odseka odstavil naučni etat normalnega proračuna. Predsednik odgovarja, da so bili v tem oziru že precedenčni slučaji in da je to dovoljeno. Odsek da je avtonomen in obvelja ono, kar sklene večina. Govore še poel. K o 11 a t, Korošec, Sramek in Fuchs, ki stavi formalen predlog, ki se sprej-
me. S i 1 v e s t e r zahteva lakljnče-nje formalne debata, ker govore potem klnb temu še prijavljeni govorniki Adler, Gostincar in Stane k. Poslanec Cee h predlaga od* godenje odsekove seje in razpis nove seje. Njegov predlog ni bil sprejet, pač pa je bil sprejet predlog poslanca F u c h s a, da naj se počaka z za četkom debate, dokler ne pride ministrski predsednik, ki je bil odsoten zaradi sprejema nemškega cesarja. Za poročevalca se isvoli posl.S t e i n-w e n d e r.
Od dalmatinskih železnic.
Dunaj, 24. marca. Razglaša se, da je bila dalmatinska deželna vlada obveščena, da se železnica Arzano-Bugonja ne bo gradila tako, kakor se je prvotno določilo, marveč da bo morala Avstrija sama zgraditi železnico na svoje stroške. Detajlne načrte mora predložiti vlada še letos. Nemški eeaar na Dunaju.
Dunaj, 24. marca. Danes dopoldne ob 10. se je pripeljal na Dunaj nemški cesar s cesarico, princem Jo-ahiinom in princeso Viktorijo. Vlak se je ustavil na Severnem kolodvoru, kjer je nemško cesarsko dvojico pričakoval cesar Pran Josip ter se peljal potem naprej do postaje Pen-eing, kjer je bil oficijalni sprejem in so bili zbrani tudi nadvojvode in dunajski župan. Od tam se je napotil nemški cesar z družino v Scbon-brunn.
Interesantna seja slov. krše. soc. zveze za Koroško.
Celovec, 24. marca. Pri Trabe-singerju ima slov. kršč. soc. zveza za Koroško v nedeljo ob 3. občni zbor. Govori se, da bodo člani nastopili proti dr. Ehrliehu in tajnikuVajncer-lu. Zahtevali bodo baje predložitev natančnih računov in so pr:—»vajene razne interpelacije, med drugimi tudi kdo plačuje tajnika, čigava je hiša v Otočah, od kod veliki dolg zveze in glede vinske kurčiie. Pravijo, da je razooslal dr. Khrlieh na En pni-šča že direktive gl^de volitev. Zveza, nositeliiea skr^in^^a niti anion lan stva, sto.ii tedaj v krizi in člani zahtevajo predvsem odstranitev ta mika, o katerem niti ne vedo, kateri delokrog mu je odmerjen.
Soeijalnodemokatični    minister pri italijanskemu kralju.
Rim, 24. marca. V tukajšnjih listih vzbuja splošno pozornost avdi-jenea soeijalnega demokrata Bisso-lattija pri kralju Viktorju Emanue-lu. Bisaolati vstopi m namreč v ministrstvo. Bissolatti se ni hotel držati nobenega ceremoniela, prišel je h kralju v sivih rokavicah in sivem mehkem klobuku. Kralj ga je sprejel zelo vljudno, mu podal roko in ga posadil zraven sebe na zofo. Bissolatti-jev vstop v kabinet se prav različno komentira, splošno pa se sodi, da je ta korak znamenje soeijalnega razvoja,
Stolipin ostane.
Petrograd, 24. marca. Ministrski predsednik Stolipin je podal carju tedensko poročilo. Sodi se in skoro gotovo je, da ostane Stolipin na svojem mestu.
Prvi april v Narodnem :: domu v Ljubljani ::
sli velika
dobrodelna nsJja
na korist d'ja k» mu podo^mrmu društvu „Domovina11.
Varieve. — Koncert Filh rmonije. — Damska kapela. — Tihi kot čki. - Šatori
Prirede slovenske narodne dame.
Sodelujejo najslovitejše umetniške in diletantske moč*.
Izdajatelj in odgovorni uredniki Rasto Pustosiemšek.
Izjava,
Kakor se je poizvedelo, trosijo nekateri brezvestni agentje zasebnih pogrebnih društev, da bi lažje tem potom pridobili nove društvenike, lažnjive vesti češ: .pogrebno društvo Marijine bratovščine je že na koncu In bo kmalu prenehalo,- pristopite k nam, ker je to najboljši zavod.
Da bo naše občinstvo poučeno, da je to grda laž, povemo le v toliko, da obstoja naše društvo že 152 let in ima 50.651 K 56 v premoženja ter šteje do danes 2264 članov.
Tem lažnjivcem pa povemo, da je po sklepu zadnjega občnega zbora odbor tega društva pooblaščen poiz-vedeti za imena teh brezvestnih agentov ter jih nemudoma sodišču naznaniti.
Htar niRhttia trtftri liriiiR umm.
malega žara vila, katero &e ua tako mi
stransko porabiti, nego »MollO 99} Iranu ______
■ganja In aoH*. ki |c takisto bolesti utesujoce, ako se namaže ž njim. kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepil no in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica m 1*00. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL,
c. in kr dvorni založnik, tanak Tnsaianbea
f« V zalogah po deželi jc zahtevati izrecno MOLL-ev preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 18
V vaakl alšl se pri različnih delih večkrat pripete kake ranitve in je v takih slučajih svetovati, da jih varujemo vnetja in onesnaženja. V ta namen je dobro si izbrati take pomoč k e, ki rane hlade in bolečine manjšajo, torej zacelenje pospešujejo. Slavnoznano in v vsako domačo lekarnico uvrščeno prasko domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvornih dobaviteljev v Pragi, pa je tak pomoček, ki ima označene lastnosti in se tudi dobiva v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat.
Kapljajoče opozarjamo na inserat o Thvmomel Scillae, preizkušen izdelek, ki ga zdravniki večkrat priporočajo.
Svila za neveste
A 1 K 35 vin. meter naprej v vseh barvah franku to ie tearlajrna ae pueiija
•a dom.  Bogata izbira   vzorcev a« polije « prvo poŠto Ta»«aas*s*aa is svile Ma»aa «*»•»#-•»*-, #.firl#lt. 3 62
Laurin & Klement na Ruskem.
Dokaz razvitka avtomobilizma na Ruskem na eni strani, na drugi strani pa priljubljenost, k; tero na Ruskem uživa avtomobilna znamka Laurin & Klement je ustanovitev podružnice te firme v Kijevu. Kakor znano ima mladobo-leslavska tvornica že tri leta lastno podružnico v Moskvi, pridno povpraševanje po nje fabrikantih pa jo je dovedlo   do te nadaljne podružnice.
Zakaj more aazno mlečen preparat nadomestiti materino mlako? Ker je pri
svoji sestavi ostal zvest naravi in nima nikakršnih, v laboratoriju izdelanih snovi, s katerimi bi se pri prebavljanju zastonj trudil dojenčkov želodec. Samo temu dejstvu, dn je na pr. pri Nestlejevi moki za otroke glavna sestavina nepopačeno čisto planinsko mleko, se ima ta zahvaliti za svoje izredne uspehe. .Priporočam Nestlejevo otroško moko vsled dolgoletnih ugodnih uspehov posebno iz vzroka" — poroča profesor dr. Dirner, ravnatelj Šole za babice — ker obstoji ta poglavitno iz dobrega, čis ega planinskega mleka in jo zategadelj že otroci od tretjega meseca kaj dobro prenesejo in vrhutega ugodno vpliva na razvoj kosti.
Najnovejše mode moškega blaga za spomladansko in poletno sezijo imajo letos živahne barve in vzorce. Znana tvorniška zaloga sukna Siegel-Imhof v Brnu ravnokar razpošilja svoje bogate najmodernejše zbirke ki povsod zbujajo zanimanje. — Tudi privatni odjemalci dobe na željo zbirko vzorcev in jim je s tem dana možnost, preskrbeti si naboljše in najmodernejše blago po čudovito nizkih cenah.
60.000 kron se lahko zadene s srečko za 1 K loterije .Viribus unitis" pomočnega društva za bolne na pljučlih Kakor čujemo, po srečkah te loterije opremljene z monogimi samo dragocenimi predmeti, povprašujejo ter si iz Človekoljubnega in dobrodelnega namena te loterije toplo priporoča nakup teh srečk, ki se dobivajo po trafikah, loterijah, menjalnicah. Javno žrebanje bo nepreklicano 4. maja t. 1.
Velika noč se bliža. Veselo praznično razpoloženje se zbuja povsod in vprašanje po elegantni toaleti je postalo aktualno. Pri tem paje ravno obutev eden najvažnejših momentov ter stopa želja po modernih in vendar cenih čevljih v ospredje. Kot prvi tu v poštev prihajajoči nakupni vir priporočamo najtopleje tvrdko Alfred F ranke 1, kom dr., ki si je izza že desetletja trajajočega obstanka pridobila svetovni sloves. Čevlji te firme se splošno priznavajo kot izdelek prve vrste dalje so pa tudi elegantni in ceneni ter vsled mnogih svojih prednosti uvedeni v najširših krogih. Prodajalnica za Ljubljano je v Stritarjevi ulici št. 9. Poleg tega se Franklovi Čevlji prodojajo Še v 130 lastnih pro-dajalnicah tuzemstva in inozemstva.
Zahvala.
Kolesarsko društvo v Borovnici je na svojem občnem zboru z dne 5. t. m. podarilo prostovoljnemu gasilnemu društvu borovniškemu znesek K 50*-, za katere se podpisano društvo tem potom najtopleje zahvaljuje. 1104
Za prostovoljno gasilno društvo v Borovnici
Ivan Cvlgsll      Anton nrailer
t č. tajnik. t č. načelnik.
Specialni zdravnik za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni "2*
it Ir. Josip Malt
je odpotoval za 4 tedne.
w*Jvj|L ManU (.tat. n* I laMin kaamra tama. t
L MiMito UtiM HSi alnnlnaaatt
m ■ajfc+tji« le wti up M i* srdi- ^^«mw
■■issf aiojtii prati artsaiSilai aa- ^aa nw
kmlMm vsake Trste, fmnHct. tdctmi  n   BAM ^
agatjg, icJtttiia Nlcttita, trirtMl I«
ajitjB, icltieiia
kMtoc it*. Varajte m aaaka alaaatia m _------
k tstitrt ter smatt n palef fttjafit
tarttvcs* aaaaaTai a ~
Pobira aa po lakamih.  Na dasalo
rtnpo«ilj* !-k .m»r C. Bratfjr, Dan «j I ,
F »iaelinurkt ti4*4   « »ta<ltaie sa|
■ •>—i 3 4«aja»te at«fcleuico S* R4M ..............
vinopivce
mm mešanje s trtitlm sokom!
alkalicna kinlinn)
novtraliacira
vinsko kislico
prijetno roacooega
okusa. Ne
barwai vhu
1b»o
novo trgovino
168
ioiii in iili zob
izborno delale dobro antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranile neprijetno sapo U ost
1 steklenica % navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
▼ Ljubljani, Sesljava cesta stev. 1
■eleg Franc Joieft?ega jiiiltjuega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tadi člani bolniških blagajn juz. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne t Ljubljani.
Melnslne-nitna in sobna roda.
Sunja, Hrvaško, 22.  februarja 1908. Blag gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiaeptiene melnaJne-nstne sobno vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno  sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mat o Kauri novic, kr. pošte meštar.
Ar
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. marca: Marija Keber, zasebnica, 80 let, Sv. Florjana nliea št. 21. — Doroteja Avsee, delavka, 66 let, Radeckega cesta 11. — Jerica Lenassi, vdova užitninskega prejemnika, 50 let. Tržaška cesta 18. — Slavko Cepuder, mestni učitelj, 93 let, Poljanska cesta 83.___
Žatnn oene v BudimpejMI«
Dne 24. marca 1911. Termin. Pšenica za april 19M    .  .   za 50 kg 11*72 Pšenica za majnik 1911 .  .  za 50 kg 11-48 »     » oktober 1911. . za 50 kg 10« R2 za april 1911   .   ...  za 30 kg  8 21 R2 za oktober 1911  .  .   .  za 50 kg SOS Koruza za majnik 1911 .   .  za 50 kg 557 Oves aa april 1911   ... zs 50 ks 8*51 Ifftbfli. Neiapremenjeno.
Heteorolosično poročho.
2& 24.
8. pop.
9. z v.
7.zJ.
7350 7348
7320
10*01 si. jvzh. 7 2 al. vzhod.
5*8 si. Jzah.
oblačno
Srjedaja včerajšnja temperatnrs tv9 u 5-0». Padavina v 24 arah t>0 mm
Vzemite  si. ako imae nahod In »te hripavi, ia«leieni ter težko dhat.f Felelrjt-v fluid s snamko »El* fl »ida  Mi sami smo zdravilnem, kaielj bUiecem, osvežujočem ueinkn. Tncet na pois^nlajo 5 kron, 2 tacata 8 kron 60 vinarje« franka Unentm p
se prepričali pri bolečinah v prsih, vrata itd o njego & V. Peilerv Siobiei, Elmrn trg m m H*
48567619
5
13
CEREsiT
t   delž tnpkre Weh" vlažna | s ta rio »a niivza j a m će n o suha -
[Avsrr.ceresirna drai&aUa.i DunalKVIVi!
! Marftns-Srrassf 71. Telefon 22268 \
slitnta odinn »levaUsskn uillCla,  ura m teloradeo.
Dobi se samo pri tvrdki
Ljubljana n Pnttnnf Ljubljana
Mestni trg [L jllilllcl Sv. Petra »sta
r
Pa kaj se to pravi, Če trebah boli?
zavrij!
Krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
i
ljcdskaJ(akoYost_ Kabiactaa kakovost^
liter K 2*40. -   n 4-80. !
Nas!«* za naročila: „RoglAN". Ljubljana.
v-------------- ---------
Postavno varovano.
Svojim sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naša mati, gospa 1131
oakrbsikova vdova
danes v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice bo v soboto, dne 25. t. m. ob 3. popoldne.
V Mokronogu, 23. marca 1911.
Rodbine Tekavčič in Vencajz.
Zahvala.
Povodom prebridke izgube nase ljubljene hčerke
Anice Babic
izrekamo za vse izkazano sočutje, zlasti imetniku trgovskega tečaja gosp. Josipu Christotu, gg. učiteljem in součenkam tega zavoda, ter njenim prijateljicam za darovane prekrasne vence in za pogrebno spremstvo, kakor tudi gg. sod. ohrijantom, sorodnikom in znancem, ki so se vdeležih tega žalostnega sprevoda, svojo najtoplejšo zahvalo.
Zalajati estalL
naznanja svojim članom in prijateljem žalostno vest, da je njega član in odbornik, gospod
Slavko Capuder
včeraj opoldne po dolgi, težki bolezni, previden z zakramenti za umirajoče, v 22. letu svoje starosti, mimo preminul.
Pogreb vzornega tovariša in učitelja bo jutri, 25. t m. ob aVlrih popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 83 na pokopališče v Stepanji vasi Blagemu tovarišu blag spomini V Ljubljani, 24. marca lyll.
Jakob BtaauaJk   ▼smealtn Sadar
t č. predsednik. t. č. tajnik.
Peptta
Motno krilo
jmiltfko fllaHift oblek*
0. Bcrnotović
LJUBLJANA,  Mestni trg S.
Jutri f samoto. 25. mara
v kavami , JKerkur"
St. Jakoba trg
koncert.
Začetek ob 9. zvečer.   —  Vstop prost.
1138 Se priporočata
I. in V. I zla kar.
sobe za gospode.
Glogowsky 9t Co.
c. ta kr. sveral datarltcip
Dunaj I., Frinz Josef Kai št. 15—17.
:•>: iris
paViltn.
Intti tttMtt
tirnim lili 20
Ženitna ponudba.
Gospodicaa, Stovenka. stara 19 let z K 40.000 aote. se želi sezaaaiti z gaspadsai uradnikom io 33 let staris. Doktorji niso izključeni.
Resne tonadbe s sliko je rfanoslati do 6. aprila t.!. ped šifro: „Hraika reža", pasta reataate, Setana,
1144
i
Moste! cesarja Franea Jožefi jnbilejskl in rastni zavarovalnici na Dana.u, generalni reprezentanci v Ljneiienl, Sodna ulica 1, kakor tudi Prvemu kraajakean ssgrebnema zavode se podpisana tem potom kar najbolj zahvaljuje za eksaktni in lepo opremljeni pogreb njenega rajnega soproga, gospoda Tomaža Jarga, ki se je popolnoma brezplačno izvršil po desetmesečnem vplačevanju  zavarovalne  premije po
1 krono.
180
Frančiška Jčrg
vdova po skUdiščr??Hi nadzornika c, kr. drž. žel., Ljubljana, KonjuSnt ulica št. 2.
Potrtim srcem javljamo v b-vojem, kakor v imena sorodnikov hižno vest, da je naS predragi, nepozabni soprotj. dobri oče, ozir. brat, tast In stari oče, gosp^a
Jakob Meden
posestnik
danes zjutraj ob l/, 8 lt; po dolgem in hudem trpljenju, prejemsi SV. zakramente za umirmoČe, v 60. letu mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabn cja rajnika bo v nedeljo dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne na domačem pokopališču. Nepozabnega rajnika priporočamo v blag spo m in in molitev.
leganje pri Cerkniot, 24. marca 1911.
Marl|a IS^den roj. Skerlj, soprogu ; Matija, Aataa, Vikter, Mlaal aaaoi Rafvari, Ana, Ivanka
omož Leska vic, Loizfcs, Senea, otroci; Ivan Meden, Ana omož. Medan, rranfa omo2. lah, brat in sestri; Ladislav t ©svari, Saravke Laakavlo, seta; Masla in Maja,
vnukinji.
Zahvala.
V imenu našega najboljšega pokojnega prijatelja, očeta in moža
Ivana Vurnika
naj nam bo dovoljeno zahlvatiti se slavnemu občinstvu mesta Radovljice ter njegove bližnje in dalnje okolice za vse mnoge dokaze ljubezni in spoštovanja, ki mu jih je izkazalo ob priliki njegove smrti in njegovega pokopa. V prvi vrsti se nam je zahvaliti visokočastiti duhovščini, zlasti prečastitemu gospodu kanoniku-dekanu Jan. Novaku za vodstvo pogreba, gospodu monsig-noru Tomo Zupanu in vsem drugim visokočastim gospodom, ki so se udeležili Izprevoda. Prav tako se nam je zahvaliti visokorodnemu c kr. uradniŠtvu c kr. okrajnega glavarstva — na čelu gospodu Fr. Župneku, c kr. sodnije — na čelu gospodu predstojniku sodišča, okrajnemu sodniku Rcgallvju, gospodom uradnikom c kr. davkarije, visokorodnemu g. okrajnemu zdravniku dr. Jelovšku zlasti za izredno skrb in požrtvovalnost tekom zadnje bolezni pokojnika, okrožnemu zdravniku dr. J. Vovsu, gospodu e. kr. notarju Alf. Rudeschu, gosp. Županu dr. Vilfanu za vse dokaze sočustev kakor tudi mestnemu starešinstvu radovljiškemu in vsem zastopstvom slavnih občin iz okolice, blagorodnim gospodom pevcem in njihovemu vodji g. Smigovcu za ubrane žalostinke slavnemu učlteljstvu ljudske šote in šolski mladini, slavni požarni hrambi, telovadnim odsekom iz Radovljice, Brezij, Podbrezij in Kamne gorice, blagorodnim gospodom stanovskim tovarišem pokojnika, gospodu Tomanu iz Ljubljane in končno vsem mnogoštevihiim pokojnikovim prijateljem in dobrim znancem, ki so počastili njegov sponrin.
V Radovljici, dne 21.sasca 1911
Terezija
hčerka.
1129
Ivam VstfnJk
tehnlk-cand. aren.
Izvošček išče
10M
i hlevu.
Naslov t upravaiStvu »Slov. Naroda«.
V Spsaali il*U it. iT m aMa
stanovanje
s 5 sobami, predsobo, pritiklinami, sadnim in zelenjadnim vrtom. — Vprašati tam pri htSnem oskrbniku alt v gradu Tivoli, I. nadstr. levo. 1114
!Kinematograf „Ideal**!
fum 1    3aki minivi 11102 fnn!
Komični večer
bo v potok, đno 24. marca pri predstavah od 5. do 10 nro o spromllovanlom salonskega orkestra (oddelek Filharmonije.)
Cene nef spremenjene 5
Za obilni obisk se priporoča ravnateljstvo.
Kopi m mlad
pony
srednje velikosti z opravo in vozom. Ponudbe aa upravni*rvo »SI. Naroda« _pod 8'fro tiTJr. M." 1051
Proda se čisto novo
motorno kolo
»Neckarsulm« lahkega tipa, z dvojnato prestavo, prostim tekom, najnoveišega sistema (model   1911) V ZSVOdu za
tekni one in električne naprave. Dnnalaka centa 22. 1117
lasi o
z velikim dvoriščem, vrtom in gospodarskim poslopjem, pripravna za vsako obrt ali tovarno, ležeča pri okrajni cesti, pet minut od Celja, se pod ugodnimi pogoji takoj proda«
Wč pove: Vinko Knkovec, stavbni podjetnik, Lava pri Celja.
Natalija Jafci*
Dr. žran Jrgolič
zareeena.
U2t>
Jpupa
Gorica
1127
se vrši dne 28. t. m. od 9. dopoldne naprej.
Prodalo se bode obsežno posestvo
s približno okrog 60 oraJov njiv, travnikov in gozdov, ter zraven obširna gospodarska poslopja. V hiši je bila več let dobro fdoča gostilna. Stoji med 3 prometnimi cestami, tik farne cerkve in sole ter 3 minute od kolodvora, pripravna za vsako večjo in manjšo obrt. Posestvo se bode na drobno ali pa tudi na željo kupcev več parcel skupaj prodalo. Kupci, ki žele kupiti celo posestvo aH k potrebno semljo, si lahko stvar popreje ogledajo. Na posestvu je mnogo živine, vozov, mrve itd., kar se na dražbi ne bode prodalo, vendar pa lahko to kupec privatnim potom kupi. Podrobnosti glede posestva se izvedo v posredovalnici L, Bekolf V Eranjn; dražbeni pogon  pa so na vpogled v
pisarni e. kr. aetarja &» Alfreda Indoim v Badevljioi kot sodn. komisarja.
Št 9754.
RAZGLAS.
V sni lim pol* Maji Ite mine n ion šalo m Mi
vrtita se bode pri podpisanem mestnem magistratu v prostorih stavbnega urada
dne 11. aprila t. L ob 9. dopoldne
lavno pismena ponudbena razpravo.
Kolekovane ponudbe, katere je opremiti s 5% njene skupne ponudbene svote določenim vadijem in samezne cene in skupni stroški navedeni v številkah določenega roka pri mestnem stavbnem uradu, kjer stavbni pogoji in vsi drugi pripomočki ob navadnih razgrnjeni.
Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale tere se bodo pogojno glasile, potem take, ki bi bile bode oziralo.
nim, na podlagi proraču* v katerih morajo biti pr> in besedah, vlagati je do so tudi načrti, proračun, uradnih urah na vpogled
pogojem razpisa, ali ka* prekasno vložene, se nc
Mostni magistrat ljubljanski,
dne 23. marca 1911. Za oskrlOTauje oeeinskia opravfl we*ta Ijnbijaae začasaa aastavljeal e. lcr. detetie vlade avetaifc
Laschan 1. r.
! Naznanilo in priporočilo!!
i
-g Slavnemu p. n. občinstvu si usojim javljati, da sta ^        ¥ Mil »rojeno bi moderno oproml ao
aa
8
>
S "S
8
a»
s
kavarno „CENTRAL"
S
Sv. Fotra Mitp Mov. 37, dospela dva nova ~ „Sei#ertu - biljard« najnovejšega sistema. &
Oa
Izborna postrežba.  !  Pristna pijača« f
K snilsesra eMsk« vabi vele9a#§ssvanjesi
elita Hit iWM.
D0^C
24
29
1U3
proda
yTna Zeker v Krškem, Dolenjsko.
množina dobro ohranjenih
vrtnih m ia stolov
pripravnih   za  gostilne   Je naprodaj
v Ljubljani, Krakovski nasip 18.
Silni
in poskusnjo
posijjam svoja voina kolesa znamke iiBoll#niac<t Sestavine in popravila najceneje. Pripravni plačilni pogoji. Fran Ihlš6ks tvornice voznih koles, Opočno it SO na drž. žel. Češko 111.
1012
Cenovniki gratis.
ff C&Š
mm ara mmu
mm
SocBŠti papirja Abadie.
Ker prti-:»tiryi čas prišajt-o na 'Jg rozlidae po-
nagodbo bi& Bplošsr znate is prfl jnfcfjcae znnkc
za siToinice
A^-fidiie {Rir dorč)
m astmo svoj c p. n. eajttaaice, naj nmncao parijo ca tet AbedSo, katero *05a*;ribo~ ».kosajo cadomesrhi 2 ruričTrirai tfmjim! fnesi. Gvs^imo pred na« kupom kakcTososa r^srnjvr-odm}! pona« fenefe. ker kes« poti tem p s« ar cd aam lascomll r vsemi rakawr?wi sreaSrr;.   Sedet* pa^hja itaiic.
Uradno de-psljens, is 15 let obstoječe najstarejša ljubljanska
90sredOYilaica stanovao] ie sliuefe
rnkrn
Gosposka uišesa štev« 5, priporoča in naisesta le bolfše
Mm MM nta mit
kakor
privatno trgovsko is gostilniško osobi e
Izbira različnih služeb, slasti za ženske Vestna in kolikor sa otro hitra postreiba sagoto^ilena. 1090
pri voanjib vprasaDjih &e prosi znamka, za odgovor.
D HII
mera vsak kmetovalec imeti dober po-snemainik za mleko! Ako ga še nimate, ne naročajte igrače brez \ rednosti, nego priznano neprekosljivi
separater Sir'
Ni ga boljšega! Predela na uro 120 litrov. — Cena samo K 125—. Prospekt št. 125 in jamstvene pogoje Vam pošlje L 1872. ustanovljena firma poljedelskih strojev
Ph. Mavfarth & Co.
ShmaJ     Tafecrstrasoe T*.
Zastopniki se iščejo.
Čudite se
mojim aiakftn cenam.
Herbntovo vozne koles«
stara od 30 kron, nova od 9ft kron naprej & prostim tekom ali bfz njega.
Šivalni atroji, gramofoni, tržtgala, žepne svetiljke.
Najcenejši nakup
aa
kelesspske
cevi K 3—, abafl K 4.30, sedlo K 3 90. gorati pla«i K 5-5 \ svetlljke K 2'8\ iesaljke
60 vinirjev, francozi 40 vinarjev, držaji 30 vi«., pedali K 3-—, verige K 3'—, zvonovi 35 vinarjev
In viije. Samo prve vrste blago   — Vse popravo
izvršujejo v moji lastni delavnici pod natančno
Kontrolo strokovnjaki. Emajliranje in ponikljanje po njjnlžjih ».onah.
Krasni katalog 1011
s čudovito nizkimi cenami gratis in franko. V Avstriji prva in največja x
razpošiljevalnčca koles
Juri Herbst
Ihinaj VI., Marinki!!orstr. 1 E.
Wm HBlHta
sprejne takoj
ha VHnT tansal nsiftn v &
u«
K'ntA
*  ■    K.C.L- *
Mili Jitiializen
44
dr. Krek.
Ponudbe z navedbo cene E 734VT" na tvrdko Baa> * Vnnlar. a. a. *auaa| It. 1077
v Ljubljani, na zračnom kraju, se pad ugodnimi pogoji proda*
Več se tave v upravništvu »Slov. Naroda«. 1079
Priznano močna, lahko tekoča
solidna in neprekosljiva so
KINTA Viilesa.
^•Kiffeif^iHisrrt. Ita-fnifct cenili Irezpltčii.
ČacT^:5B*nik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
fcaial. trgovina s mm is mm. deli.
!nposojc» ninjo koles«
1115
Neoženjen,  40 let star"
moSKi se želi poročiti z gospi co, staro 30—40 let; tudi vdove niso izključene. Imeti mora zmožnost in veselje do raznih obrti, kakor gostilne ali trgovine. Želeti je nekaj premoženja. On sam ima 30 do 40.000 K premoženja. Tajnost popolnoma zajamčena. Pisma naj se pošiljajo pod JMb jt. 4M" sošrsa tc!rte Sajftjs JiSki pri Ljnljnu
llnica v Loaatcn
vabi cenjene zadružne člane k
1123
občnemu zboru
ki se vrši
Sne 2. aprila 1911 ob 2. uri pop. v posojilnicni pisarni v Dol fogatcu.
DNEVNI  RED s
1. Poročilo ravnateljstva.
Čitanje revizijskega poročila za leto 1910. 3. Poročilo nadzorstva. 1. Potrjenje računa za leto 1911.
5. Razdelitev dobička.
6. Volitev ravnateljstva in nadzorstva.
7. Spremembe pravil.
8. Predlogi in nasveti zadružnikov.
Čista bilanca dne 31. decembra 1910.
Aktiva
I
2 3 4 5 6 7
8 9
Gotovina v blagajni . . , Vloga pri postni hranilnici Vrednostni papirji . . * Posojila .......
Obresti posojil.....
Troški posojil.....
Prehodne obresti reeskontu
Inventar......t
Posojilnično posestvo .
21.251 j 96 1.560 * 63 16.800 j — 1,265.914 ! 08 27.145 j 55 381 1 85 143 ^ 78 2.470 J 99 56.458 i 92
1,392.127 76
-S*
iva
1 Zadružni deleži......
2 { Nevzdignjena dividenda deležev
3 ; Predplačane obresti posojil   . .
4 j Hranilne vloge ......
5 :   Tekoči račun strank.....
6 j Tekoči račun pri „Zvezi* .   . .
7 Reeskont menic
8 1 Rezervni fond: splošni   ...  K 7.180*09
j posebni .   .       „ 75'53141
(I  9 j Dobiček v 1.1910 ......
K
26.608 2.389 3.810 1,218.747 684 17.629 26.910
82=711 12.637
16 85 72 18
50 35
1,392.127 j 76
Ravnateljstvo*
ta BToaajtaje linlaih strojtv, ar, slik rht. na zmerna odplačila m nnmlane pot! visoki ptoviaiHjPri I^ann nllnfaili, Prmom,
1103
sprejme takoj v trajno delo
M. Lotar. Draffomali pri Domžalah.
Dva lokala
zn prodnlalno v najlepšem delu mosta
se oddata takoj v najem.
Vprašati je: Sale&bnrgova ulioa 6 D. nadstropja desno. io&:
Večje ininstrijalno podjetje
išče dva izurjena
knjigovodja.
Reflektira se samo na dobro kvalificirane moči. — Ponudbe naj se vpošljejo pod   naslovom    „Kn]igOVOd]ai( na upravništvo »Slov. Naroda«. 112;
Vabilo
k
občnemu zboru
BosojiiDice za Stari trg-Lsi ii sosedstvo
kateri se bode vršil
dne  9. aprila 1911
ob 3. popoldne v posojilniški pisarni.
DNEVNI RED:
1. Potrjenje računa za leto 1910.
2. Razdelitev čistega dobička*
3. Volitev načelstva.
4. Volitev nadzorstva.
5. Čitanje revizijskega poročila.
6. Slučajnosti.
H25 ODBOR.
■    .•     ■. - - aaaaaa
I  ■ ■
spričo mnogih svojih prednosti pridobila svetovni sloves in so to
priznano najboljši izdelek ob nedesežne nlzMh cenah I ALFRED F RANKE L, komanditna družba.
Prodajališćei UUBUANA, Stritarjeva ulioa it. 9.
2948
9D
2
Modna trgovina
v Ljubljani im Stritarjeva ulica M. 7.
Solidno Miho.    BIim cene.    tnrti pottriM irosto.
Novosti konfekcije za damo in deklico, bluze* modno blago za dame in gospode, delen ceffir, ba+iet, ki*eton, platno, eifon, gradi, preprogo, zavese, garniture, odeje, pleli, eerpe, rute in ■i žepni robci.- si
M ne pomego!
m gon
L
o067
Ljubljana Sodnijska ulica št. 5.
lasi vnletke
K 5"—
» 9'-
riraijc
(kite)
z dolgo prevezo . . s poldolgo prevezo, s kratko prevezo . i»        h veča
nežno svetle (blond) in si?c 20*
priporoča
5* Sir1 m o 11 m
brivec in lasničar,
£jubljana, pod Jranco št. 1,
(zraven čevljarskega moatu).
Izdeluje vsa lasniearska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase
po najvišjih cenah. 1164
uperfosfafl
mineralni in animalni najbolj preizkušeno najbolj zanesljivo josforovo - kislinsko
lil za vse zemljo
Vsebina strogo zajamčena.
Jamstvo za najhitrejši učinek. f£e>višji donos.  O 2a aposceladnia
setea neartrpljiwo. ■
aiMRijakeve. Mijne n sititnife smirfisfate dntevijajo
vse tvornice u anetia wi\ kopctrilti, Jmatak! niwK in draJtvi.
Pisarna v Pragi, Pfikopv štev. 17.
uniir. trgovec z orani ter zapristžsni sidnijski črnita. 396
£jnbljana, Voifove olice št. 3.
Velika zaloga
jnveloVe zlatnine in sre-brnine, različnih ur, uhanov, pr-stanov, verižic in očal itd.
Biagg prve vnfe.
Solidna postrežba. Cene na jnižje.
Svoj izdelek uro tggm strojne zidne in zarezane strešne
prve vrste
prve vrste
priporoča
442
J. KNEZ V LJUBLJANI.
Sprejme tuli zastopnike aa razprodalo zarezanih strešnikov.
Gričar § Irfejač
Ljubljana, Prešernova ul. 9
priporočata v največji izberi po najnižjih cenah
obleko 3a gospode, obleke 3a dečk^, obleke 3a otroke, površnike 30: gospode in dečke, šake te 3a dame, paleto 3a dame, plašče == 3a deklice. =====
S tem javljamo, da smo otvorili
OBJAVU.
v Zagrebu, Moviceva ulica it. 5
ss        svojo poslovnico. ss
naravna vina
v sodih in steklenicah
po zmernih cenah.
Prosim slav. občinstvo, p. n. restavraterje, gostilničarje, kakor vse ostale preprodajalce, da nas v tem skromnem podjetju podpirajo.
SREDIŠNJA ZADRUGA HRV. VINOGRADARA.
1042
Ravnateljstvo.
liiljtvski i
EMSKA VODA
Preizkušeno zdravilna pri kitari«,
kašlja, bripavosti. zaslezeaju. te-lodeni kislini, inflnenei in nasledkih. Dobiva se povsod^© lekarnah, drogerijah in trgovinah z rudninskimi vodami. 798
1
........... ■* i
Vinko jVCaj dtč
valil in i Hraniti
(Kranjske).
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode
v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar jc zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 66 V Ljubljani; red gradu, Trnovem, Soćevju, Trstu fierftci, Celovcu, Beljaku, Boleazra, laeaaosfa, Tri-dantn, Zadru, S piletu, Krcegnovera, EotorOf Sarajevu In Pulju.
Brzojavi: Valjčni milu, Kranj.
Lastniki tovarn za opeke in nt
zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke
Mine \mm itn)« za keramika is livarna
Praga-Visočany
Opreme za krožne peci, transmisije, posode za imprejfnovaaje lepenke l t. d.
Na vpogled mnogo priporočil. 3820
*w V V w v
Trgovec *JS let star, v mestu, z jako dobro idočo trgovino z mešanim blagom, s premoženjem od 35 000 do 40.000 K, želi gospodično, katera ima v resnici veselje do trgovine,
si želi srečen dom in ima premoženja 20.000do30.000K, eventualno tudi vdovo, takoj poročiti. Anonimna pisma so brez pomena. — Tajnost pod častno besedo. 10S3
Samo resne ponudbe blagovolijo se odposlati pod šifro „ najdena sreča na uprav. „Slovenskega Naroda."
Varstvena znamka:
Sidro. 179
finimeat. Capsici comp. I
Nadomestilo za W
IHDIB l Sifll I
priznano izborao, boleeiie tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajenjn itd. po 80 h, K 1 40 in 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jem Jejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Dr. Biehtarjeva lekarna
pri »Zlatem levu** t Prm ElifiiM l S ena
PlVOVarna G6S9. akC- dr-   Poroča svoja piva v Zaloga
rivuvdi        wv999 ditvi mmm     sodčkih m steklenicah
prej Maks Kober v Gdssu - .najboljše kakovosti.
AFY
KEE
1994
07
5214
Vladimir KnafHČ:
JMftV
ivomeseeaik za znanost ia kulturo, zdajajo in urejajo: Ivan Prija e I j, Bogumil V o i u j a k, Mikaj-
0 Rostohar, Albert K raner. [Iska in zalaga »Goriška tiskarna«
■A.Gabršfe k. Pred nami leži 2. številka te na-e nove revije. Iz dosedanjega si mo-emo že ustvariti svojo sodbo o njej. *oprej pa še nekaj besedi o nalogah evije. Uredništvo si je   teh nalog vesto, kakor vidimo    h uvodnika >rve številke. Smoter revije je; sve-iti duševne nioci   slovenske inteli-;enee; «Veda« naj bo »tribuna prene acijec, kakor slove progrramatična zjava njenih urednikov. Kaj se to ►ravil   To se pravi, da   imamo v Jirbljani, Trstu, Gorici, Celju, Ma-iboru, po podeželnih mestih in trgih se polno inteligence, t. j. mož z aka-emično ali srednješolsko   ali vsaj avadno življensko izobrazbo, inteli-enco, ki je imela nekdaj svoje idea-in ki se še sedaj temno zaveda ne-ega »napredka« in daje duška tej mni zavesti na ta ali oni način. To pravi dalje, da ni imela ta inteli-enca zadosti volje in moči, da bi se ila sama lotila   svetovnih proble-ov. Obstala je na pol pota, kakor ana vešča v Valpurprini noči. Tako ujemo danes oni že tolikanj Slaveni dualizem v aaši inteligenci: Ne-aj jih je. ki hočejo, največ ]>a, ki ne ore jo, ne znajo . . . Reakcionare i so instinktivno zgodaj vedeli. Mahnič pripravil tla a- »Rimskem Katoli-, sistemno je ustvarjal katoliško ialno teorijo: naiprej seveda ne-ativno. Udaril je z loparjem po na-"nostni ideji, po Sokosstvn, po lira iizmu. Za njim je prišel Krek, atoliški Obzornika, za tem »Čas«, seničnik, Terseglav, Gruden iu dru-l. Danes ima slovenski klerikalizem ojo ideologijo, svoj reglement, to svoj umstveni sistem. Naprednim ementom prav tega nedostaje,četudi v njih skrite sile, ki bi bile, vzbu-ne, zelo rodovitne   iu   plodne. S njigami, ki imajo le ozek krog bral-v, ne moreš svežiti in buditi teh ritih sil.  Mnogo  pripravnejša. --tudi res površnejša, — jo revija,
1 budi umstvene sile, jih krepi, spa-in tako ustvarja tla ne le za po-
ojeno knjižno, ampak tudi dejansko rodukcijo. Je-li torej   taka revija treh na ! Brez dvoma!
Imamo sicer že revijo »Naši Zs> isici«. Ta revija, ki se po svoji vsemi in tendenci stavi častno ob stran j imodernejšim revijam drugih na-dov, je namenjena občinstvu iz-cno kot socialna revija. Ona ima v rvi vrsti zasledovati razne pojave v asem javnem življenju, — v najšir-m pomenu besede, — zato se speci-lizuje na najvažnejše teoretske m raktične probleme našega družnega vi jenja. »Naši Zapiski« so paralel-
0 z »Omladino« in nekaterimi kri-ičnimi pojavi v literaturi in politi-
1 tako ugladili pot, da more moder-a, mlada slovenska inteligenca ua-aljevati pričeto delo v duhu Masa-vkovega kritičnega realizma  in pa
ializaeije. Želim le toeue, morda porazumne razdelitve snovi in sorodnikov med »Zapiski« in »Vedo« j pa tvarne kooperacije obeh tribun asih naraščajočih mladih, opozicio-alnih smeri. Žalibog v feljtonu ni lesta, razpravljati o taki načelni tezi kooperaciji ab ovo. dokler se to ni godilo na merodajnejšem mesto, v
Ie vi j i sami ali pa v knjigi.
Glede na splošne, v naši mestni trški inteligenci več ali manj la-ntne kulturne potrebe je revija, ki a j te potrebe ne le teši, ampak še olj neguje in poostruje, naravnost ujna. O tem ne more biti dvoma. S r»cialno revijo potrebujemo tudi ob-truktno znanstveno. To smo dobili z I Vedo«.
I»Veda« ima potemtakem nalogo, odati slovenski publiki zbornik raz-ih znanosti, tako modroslovne, ka-»>r državne, pravne, sociološke, polti čne, gospodarske. Po načelu »Die iasse kann man nur durch Masse wingen, — wer vieles bringt, wird lanchem etwas bringen«, nas mora Veda« podučevati, nas seznanjati z nanostjo velikega sveta, nas intor-nirati ter nam vcepjati ustvarjajoča modernega duha, strogo kritič-ega sicer, a energičnega, delavnega, n — last not least, — dem okra ti č-ega. Mora nas siliti, da primerjamo voje mišljenje z mišljenjem velikega veta, da tako revidiramo svoje sve-ovno naziranje, da se svežimo in stokamo z njim, tako utrjeni, v praktie-10 življenje, kjer se teorija spremi-ija v prakso, ustvarjajoča jo in obli-ujoca se ob njej. Skratka: Revija aj pomaga inteligenco pomasaričiti, saj tega se naši reakcionarni ele-nenti najbolj —■ boje. Konkretno ma torej revija nalogo uvajati nas moderno svetovno naziranje, o sveti, o nas samih, o osebi, narodu, dr-avi, družbi, o naših metodah, špotanju, delu; končno o naši praksi: vako izvajamo, kar smo spoznali za labro?
Saaume se, da tako delo ni delo enega leta. V desetletju se isto malo pozna vpliv take revije. A tak vpliv je draaooen, sila dragocen za vee javno življenje naroda, in inteligenca, ki bi se ne odzvala izdajateljem, bi zaslužila, da ostane v najgloblji temi podeželne družabne morale, kakršno nam slikajo n. pr. »Hlapci«.
V dosedanjih 2. številkah že vidimo, kako težak je problem, katerega so se lotili izdajatelji »Vede«. Dikcija bo morda  takoj v začetku naletela na odpor. Mnogo je »inteligence«, ki je pozabila na vse in ki najde svojo dušno hrano v žurnalu. To na je tako malo, da bo marsikateri teh inteligentov   nejevoljen   nad znanstvenim, če tudi ne pretežkim jezikom kakega sestavka. Zlasti modro-slovna razglabljanja so kakor nalašč, da jih takov kavarniški vseznalec le prelista, namesto prečita; slieno se utegne dogoditi naravoslovcu in teoretiku državnega prava, — s čemur bi bila usoda revije zapečatena. Kdo ve, če je tristo slovenskih inteligentov, — izvzemši dijaštvo, — ki po preči t al i obe številki »Vede« od začetka do končal Stavim, da jih ni uiti — petdeset v celem poldrugmili-jonskem narodu.
Tu imamo n. pr. dr. Ivana 2mav-ea »Uvod v naraven nazor o svetu«. Priznati moram, da nisem, odkar sem dal iz rok Erjavca, čital niti v nemščini, kamoli v slovenščini naravoslovno — modroslovnega sestavka, ki bi bil pisan stvarno tako koncizno, a vendar za inteligentnega človeka lahko uniljivo, povrh pa v tako Mestecem slogu. »Posebno pa nas zanima vprašanje: V kakšni zvezi so te, kakšni one sile z našim človeškim življenjem in v kolikošni meri nam množijo in izpopolnjujejo življenje?« Radoveden sem, bo li ta krasni sestavek, ki mi je napravil nekaj ur naj
Sadni satu ^CKS in jeiilna mast (®er€S
so najslastnejša pijača in žiuila.
Popolnoma naravno.
J
Mrijskih ustavnih in upravnih problemih (petdesetletnica ustave!), ali morda kaj iz politične ekonomije, sociologije itd. S tem pa nočem reči, da mi ne prija vsebina članka; nasprotno so njegovi nasveti vsega uvaževa-nja vredni zlasti za »Matico« o priliki »Jugoslovanske enciklopedije«.
Nestor slovenskih politikov, častitljivi dr. Josip Vošnjak priobčuje dodatke k »Spominom«. Lahki, v širokem, epično pripovedujočem slogu pisani sestavki so dobrodošlo spopol-nilo ne le k »Spominom«, ampak tudi k Bleiweisovi polit, korespondenci (priobčil dr. Lončar v zadnjih dvoh letnikih »Naših Zapiskov«), potem k dr. Lončarjevi monografiji o Bleiwei-su in njegovi dobi in k spisu dr. Pri-jatlja o Kersniku in njegovi dobi. Iz teh spominov na narodne instrankar-
čistejšega užitka, vzbudil le nekaj i ske boje neposrednih prednikov v po-naših pseudointeligeutov k    razmiš     5 1 .... »...,».
ljanju i Vsekakor se je »Voda« predstavila s tem člankom na jako prikupen način. Pisatelj sestavka je znan daleč izven mej domovine. Njegove »Elemente einer allgemeinen Arbeitstheorie« sem našel citirane celo v delu »Le dottrine sociologiche laškega sociologa dr. Fausta Squilla-cea, profesorja na universite nou-vellc v Bruslju. (Knjiga v nemškem prevodu, Leipzig, Klinkhardt). To je veselo znamenje, da imamo vsekakor tudi mi mož, ki so si priborili znanstvenega u važevan ja v krogih mednarodne znanosti, ki so pa ostali naši. Sicer pa zgorajšnji sestavek, ki ga imenujem klasičnega, ne potrebuje takega priporočila.
Nas znani kulturni zgodovinar dr. Ivan Prijatelj je napisal k stoletnici 3 Ilirije oživljene« študijo »Slovenščina pod Napoleonom«. Iz sestavka govori znana, vestnost in pridnost pisatelja. Kolikor morem soditi do-tedaj, — brez prejudiea, kot laik na tem polju, — ima sestavek tudi precejšnjo vrednost kot vir za bodočo širšo kulturno zgodovino Napoleonove Ilirije. Kakor Žmavcev, zakteva tudi Prijateljev sestavek od bralca koncizuosti duha in   precej znanja, zato bo za ono inteligenco, ki je navajena, da misli žurnal namesto nje, članek morda celo dolgočasen. Vendar so za lenobo med inteligenco taki članki koristna in plodna gimnastika. Dr. Bogomila Vošnjaka »Uvod v obča načela državnega nauka« j« v tem ožini mnogo lažji. Vošnjak je, kakor grlica pri mladičih, predno ik>-da bralcu grižljaj, mu ga zdrob v manjše koščke, tako da je ta sestavek vkljub   novosti   in   konci zn ost i lahko prebavljiv. Selo je pripraven kot pravcati »uvod« za vse, ki stopajo pred državnopravne teorije bodisi kot študentje, bodisi kot stari judici-elni praktiki. Ta }>oljudno pisani in dobro užitni pravniški  sestavek se mi zdi tudi vsebinsko prav hvale vreden. (Za eventualni ponatis v posebni brošuri bi bilo seveda tu pa tam treba nekoliko   spo poln jenja, zlasti glede nekaterih   man,]   znanih pojmov) . Enako so dr. Rostoharja »Ideje k zgodovini filozofije južnih Slovanov« same po sebi dobre. Jezik in slog se mi ne zdita tako o-ladka, kakor pri prejšnjih odstavkih, moti me ponavljanje     germanske floskule »pred vsem« in drugo, tudi mnogo tujk bo navadnega zemljana neaka-demika oplašilo; (namreč takih tujk, ki niso niti navadnemu inteligentn pristopne, če ni ravno sam filozof). Kaj naj si n. pr. v prvem hipu pred-stavliam pod pragmatično zgodovino, filozofijo južnih Slovanov itd., če nisem vajen teh terminov? Tu treba naiprej uvoda v slogu dr. Zmavca, in potem   šele   globljega prodiranja. Sploh mislim, da naj se z modroslov-no snovjo sila varčuje, vsaj   v težji obliki; le kar je je potrebne za dijaštvo, tisto se naj obdela. Mi rabimo najprej praktičnega dela, jusa, medicine, naravoslovja, sociologije, po-litičnib in gospodarskih ved; strogo, rekel bi profesorsko modroslovne vede pa le toliko, kolikor je je iz metodičnih ozirov potreba. V dosedanjih dveh številkah bi se po mojem mnenju bolj podala kaka medicinska razprava, ali pa še prej razprava o av-
lit. boju se mi mlajši marsičesa nau čimo, še nazadnje političnega takta, ki ga ne dostaje sedaj bolj, ko kdaj prej.
Pregledi napravljajo vseskozi vtis, da so dobro urejevani. Sveže učinkujejo priložnostne polemike (dr. Rostohar contra dr. Ušeničnik) in temperamentne kritike. Mestoma se zdi, da so kar krešejo iskre. Ta del revije je — menda tudi. ker je lažji,— vzbudil splošno zanimanje, in marsikoga sem videl, ki je začel z lekturo revije pri »Pregledu«. Opozarjam zlasti iz 1. številke na posmrtnico Tolstoja in na izborni Vošnjakov referat o Tomašičevem hrvaškem državnem pravu; v 2» številki je dobil vendar enkrat Cernič zasluženo pohvalo za svojo lepo delce. Izvanredno informativen in poučen je dr. M. Brezigarjev članek »O smereh v razvoju čeških bark«. Referatov te stroke si želimo več, mnogo več!
Za Kranjsko gospodarstvo (in politiko?) je uvaže van ja vreden inženir Štebija članek o podeželnih centralah. »Von der Partein Gunst und Hass verwirrt«, ni moglo to vprašanje vkljub svoji aktualnosti do resne javne strokovnjaške diskusije. Za nas nestrokovnjake je članek toliko bolj podučen, ker vidimo iz njega, da so da stvar obdelati &c iz drugega stališča, in ne le iz stališča za deželne finance skrbnega in vnetega dolgoletnega deželnega odbornika.
Nekaj pa moram odločno grajati. Revija je kulturna in znanstvena, ni pa literarna. Cisto odveč je bila slovstvena priloga v 1. štev., odveč je slovstvena rubrika v % številki. Mohorjeve in Matične publikacije, Taras BuLjba, Trdina, Pravljice, v to vse spada v »Zvon«. »Zvou« bi pridobil s tem efektnega, blestečega kritika, (dr. J. A. Glonar), ki ima, kakor pravimo, glavo na pravem kon-eu, — vsaj kot kritik, — v »Vedi« pa bi se porabil nastali prostor za nekaj več pregleda o šolstvu, o organizaciji našega znanstvenega delovanja, za ankete itd. V »Vedo« spada le strokovna, t. j. juridična^ sociološka, mo-droelovna itd., ne pa lepa literatura. Tačas pogrešam u. pr. oceno Vošnja-kove »Ustave in uprave«, ki je zopet zašla v »Zvou« Narobe svet. O tem bomo spregovorili še večkrat. Bele-tristični kritiki enkrat za vselej ni mesta v »Vedi«. (Enako mnenje zagovarja g. Ogris v zadnji »Omladini«) .
Izvzemši poslednji nedostatci: moramo reci, da smo z »Vedo« zadovoljni. Seveda bo treba še mnogo in težavnega dela, da bo zgrajena brv med »Vedo« in njenimi bralci. (»Ve. da« piše »bravci«, kar stokrat ni lepo, če. bi bilo tudi stokrat pravilno). Treba bo delitve dela: »Veda« se posvečuj strogi znanosti, »Naši Zapiski« poleg teorije socializma zlasti praksi in kritiki notranjih narodovih dogodkov. Saj se obe reviji srečata v temeljni ideji Slovenstva, v demokraciji. Slovstveno kritiko uaj pa prevzame »Zvon«, ki bo dobil v dr. Glonar ju izborno šolano, imponujoče temperamentno moč, ki bo tudi povečala »Zvonovo« aktualnost.
H koncu omenjam lično zunanjo opremo revije. Naslovni list je
narisal Saša Sante!. Delo se samo hvali v priprostosti in klasični jasnosti linije. Tisk je jasen, velik in dobro čitljiv, korektura teksta pa, žal, tu pa tam pomanjkljiva.
S tem bi bil glede »Vede« same-obsebi danes pri koncu, da me ne bi bodla v oči naša slavna kulturna mizerija. Pričakoval sem sicer, da si bo dala slovenska inteligenca pri tej priliki znova pečat inferiornosti. Uspeh jo pa daleč nadkrilil vsako pričakovanje. V upravništvu, kamor me je zanesla radovednost, sem se na svojo žalost prepričal, da je vrnila »Vedo« taka množica naših profesorjev, odv. kandidatov, zlasti mnogo advokavov, trgovcev in nekaj manj uradnikov, da je kar mene postalo sram. To pa ne le iz manjših mest. Tudi v tej sramoti si je Ljubljana ohranila epite-ton metropole. Videl sem celo, da so vrnili revijo možje, s kojih imeni se spaja zgodovina slovenske politike v zadnjih desetletjih. Će se dogaja to na zelenem lesu ... Do danes jih je okrog 300, ki so obdržali revijo, malo nad 100, ki so jo plačali! Faktum, prosim! Pfui Teufel! Potem je seveda vsaka revija zaman. Sicer so pred leti hodili »Zapiski« isto križevo pot, in »Zvon«, — no, še nekaj več Slovencev, pa bo še ta prenehal. Naj bo, ampak, gospodje, potem se ne huduj-te več, če pride zopet kakov Pommer in nam dokazuje, da smo »minder-wertig«. V očigled takim dejstvom bi to skoraj sam verjel. Odkar poznam slovensko publiko, imam respekt pred slovenskimi založniki. Tolažim se pa s Heinejevim Galgenhumorjem: »Der Verleger gewohnt sich sehliesslich an sain Puhli kum, als ob s ein ver-niinftiges \Veseii tvare« ..,
Vođa opazofana s isofecalnim steklem.
Kapljica tekočine ki se je vzela iz pljuč, na omotici trpečega človeka, in tretji dan po njegovi smrti, je vsebovala mikrobe, ki so tu narisani. 4020
Goudron-Guyot usmrti tc mikrobe v vodi kakor tudi v pljučih.
Pred kakimi 30. leti se je posrečilo H. Guvotu, znamenitemu lekarnarju v Parizu, ko-tran v vodi raztopiti.
Po tej iznajdbi se lahko dobi dandanes pri vseh lekarnarjih pod imenom »Goudron Guyot* neko s kotranom zmešano pijačo, ki v
Strebi služi kot jako dobra kotranova pijača, dostuje kozarcu vode ali kakršne si bodi druge pijače pridati eno ali dve kavni žlici.
Rabljenje zdravila „Goudron-Guvot", pri vsaki jedi, in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila zamore ozdraviti celo začenjajočo omotico, kajti kotran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same. Ni mogoče si predstavljati bolj priprosto in uspešnejše zdravilo.
V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo, namesto pravega »Goudron-Guyot* tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje.
Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi „Goudron-Guyot\ Dobiva se tega iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guyota, izumitelja raztopljivega kotrana, in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstraniti vsako'pomoto naj se natančno pazi na znamko: Goudron-Govotova nosi ime ^ajMofM natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov : Msasam VMfSt l9f ni Jasen* Wmmt%.
To zdravilo stane It vturfa*> na dan in tudi ozdravi.
Oni, ki se ne morejo privaditi kotranovemu okusu, lahko nadomestijo tega Guvot, s kroglicami Guyot, ki so narejene iz pravega norveškega kotrana, in katere se jemljejo 1—2 pred ali tudi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu in stanejo jako malo.
Barva, pastil Guvot je bela, in vsaka je zavarovana sčmonanskaniBi podpieom .Goyot\
Zal osa: Maison Frere, 19, rue Jacob, in v vaeta lajrarnah
▼ M"**"** ^ v tekar»*" t Fl\ MMhf Mm pL
V tepeš loiilnateiB krajo jižse teke
se proda zelo ceno
za tovarno popolnoma pripravno dvonadstropno io7S
poslopje z vodno silo,
francoskim vodnim kolesom in z več orali dobre zemlje.
Resnim interesentom daje vsa pojasnila
Vinko Vabič ml., Žalec.
Županstvo občine Vič
potrebuje za takojšnji nastop
obnnskega fafniRa.
Kdor reflektira na to službo, naj se zglasi pri podpisanem županstva. Plača po dogovoru. 1068
Županstvo občine Vič,
dne 22. sušca 1911.
Franc Oblak, župan.
Voznih koles tvornica Janus.
3 letno jamstvo.
Najboljši aaknaai
vir za vozna kolesa, .šivalne stroje, pnevmatike in pritiklinc. Kolesa lrJaansu s triletnim jamstvom od K 95*— naprej Plašči od K 4'50, zračne cevi, prima, ne i/ več kosov, od K 3 —, acetilenske svetiljke eni K 2'—, kolotečni zvonci od K 1"—, ročni zvonci od 30 vinaijev naprej. Držalniki ori 30 vin., verižice, prima od K 270 naprej. Pro stotečna pesta, sedla, torbice, osi in kone za vse sisteme, kolčniki, cevi vseh razsežnosti itd. najceneje. Lastni zavod za popravila, po-nikljanje in emajliranje. Vsak dan se razpošilja po poŠti. Zahtevajte krasni katalog 1911 gratis in franko. Uvozna tvrdka za industriji► voznih koles 606
MAKS
SKUTEZKV,
I. Stubenring 6.
unaj,
Ivan Đomlcel] jJt.EE
na KraSU proda zaradi družinskih razmer takof ali pa na prostovoljni
dražbi dno 18. aprila t-1. ob 2. uri
popoldne pod zelo ugodnimi pogoji: 1032 m cV
nopoureieno hl.tfl
2 kleti, 7 prostorov za trgovino in gostilno, 3 spalne sobe, 1 veranda. Dalje
tovarno sodavice
z vso opravo.  —  Voda se nahaja v
hiši. — Koncesije so: za gostilno, žganjetoč, prodajo tobaka, izdelovanje sodavice, ter trgovino z mešanim blagom, dalje proda tudi
gospodarsko poslopje,
svinjak s kuhinjo in lep   vrt   zasajen s trtami.
Pristna drnska sukna.
Pmlaiia ii Mu »zija 1911.
Kupen Metr. 310 dolg
motko oiltko
(suknja, hlače, telovnik) stane samo
kupon kupon kupon kupon
kupon kupon kupon
7 10 12 15 17 18 20
kron kron kron kron kron kron kron
Kupon za črno salonsko obleko 20 K dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnati kamgarn itd. itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in pofitena vrlo znana 472 mm tvornico sukna
Siegel-lmhof v Brnu. Tiar »a pam to p ■ pri
▼ bližini kolodvora, i gostilno so
takoj pod ugodnimi pogoji proda. Zaradi velikih prostorov in kleti je pripravna za vsako drugo podjetje. —, Gostilniška koncesija ostane na hiši.
Več se irve pismeno pod UY, %, 1000M pri upravništvo »Slov. Naroda«.
920
Lep ▼olik prodajalniski 976
lokal
z vso opravo za špecerijsko, manufakturno in galanterijsko blago, ker se je trgovina že nad 30 let izvrševala,
s se takoj odda. :
Lokal leži ob deželni cesti, v večji tari na najlepšem prostoru ter nasproti c. kr. sodnije. — Eventualno se tudi prosa iz hrastovega lesa delana in še prav dobro ohranjena
prodajalniška oprava.
Kje, pove upravništvo »Sloj*. Naroda.•
Trpiin z mri.
UM litina.
moderno urejena, z 2 velikimi ialoa-benimi  okni v najbolj obljudeni ulici
v Gorici (Primorsko) se takoj proda
radi rodbinskih razmer. — Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 926
? Zakaj ?
bi se vsakdo moral prepričati o
soiidnosti tkalnice in razpošiljalnice
Bratle Krvjtar. Bobratka it. 9213
na češkem?
Vsakomu pošljemo brošuro in veliko zbirko platnine in pavolninc gratis in franka.
Vse opreme in oprave. Za po* izkušnjo naročite šest rjuh la Ia
150 200 za K 11*—%
Neopravičljivo je,
4021
ako ne rabite mojih higienskih ŠpeciaHtet, ki nudijo zanesljivo varstvo in varnost. Tucat K 4, 6, 10 in 12. — Novo I Vsak tucat se pred pošiljat vi j o preizkusi in opremi s plombo. ■ Pošlje se skrivaj. ■
Edvard Redlich, trgovina z gumastim blagom, Dunaj, VI, Gumpendorferstr.2S/Sl.
v Prešernovih ulicah štev. S.
fmii mm mm. mm h wm
nm, ftrljn u ImMm ia ariitia
wmm & čevijev.
Slfit^-rat in
jako skrlra& izvršitev po vseli cenah.
71
W
3E
ii
i
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana = še iz cenenega cementa, oddajam =
L
DEHflEHTUE STRES
£m aKS3.a*<^aa«% las Baa*^aK xas«eae)
=   po znižani cen;. ,,
Cementna   strešna   opeka  prekaša  po svoji irpežnosti   drugovrstne  opeke ter dajem za .*.   njo vsako poljubno garancijo.
ivaai jelačin .-. lj
=====ie3i——s-
g Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
rcpiat-i.-ar a zadruga z omejeno zaveso
s sedežem v fjnbljaai, parije Cerez je cesta št. 11 (Kolizej}.
la!o§a pohištva lastnega izilelisa In tapetniškega blaga.
3zvršttje vsa mizarska stavbna dela.
Ifajniije cene.
K
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
237
Največja zaloga nobištva
za spala« la Jedilne sobe, saleae la gespeeke sobe. Preproge, zaetorU, modroel aa vsaiet Umesti seeiroel, otroiki vodiki Itd.
■s|eell*.e|ee bleoe.
-   a*,   a*,   a*.    af»   * i
Perje
m postelje in puh
pripcraai po najatitjlh cenah
I^. HITI
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja sarotila se točno izvršujejo.
j
zlatar v Ljubljani
nasproti glavne peste
priporoča svtjo trgavtrro vsakcvrslns
zlatnine
hr HHifllstt žepnih ur. lastna delavnica.
Kopale staro zlato in srebro.
Cene zmerne. Solidna  in  redna postrežba.
UstsBevljenn II
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
Poljanski nasip - OzMa Bika It. 4. Sprejemališče
Šeknbnrgova ulica It. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
v liliji, liiisla (en 21
Velika zaloga
sfefelenlne, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov i. tm d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah.
i
a a a
f a
i i
I Vatno! z« Važiio^f
I DospodiRle. trgovce f n aiff oorejce.
Nojbobšo Ii najcencilo mnniXn
ss drogve, kemikalije, seliics ove-tf s, korenine Itd. tudi ne Kneipan, osine vode In aakni prašek, rlble 01$*, rediine na postpalne moke za otroka, dišave, mlin ia sploh vse teeJetae predmete, fotograJicne aparate in potiaksOtae kirnj^cea •b vesli a vsaka vrsta, sraaatva sa dezinfekcijo, veaak In pasta sa tla
mams m koajaan. - z*\o%m gvežih antnafenaSn vaa na aatt z« kopel.
Oblast?, konc. oddaja stropov. Zrn živinorejoe
Sosebno priporočljivo: njsaks sol vojna solff soUtor. esajsa, kolmos. krmilne apno Hd. - Vnanja naročila
se izvršujejo točno in solidno. |g[
Drogerije
ANTON KANC
Ljubljana, Židovska ollca št 1
banj* ne netrstjl oenl raza* tekata (rste). cretjs, tarejisa, tesane, ■ssrjtiE
fristaefa, najflnejlefa, astefa
masla
se nm lekaj soacev 1079
a  50  do  60 leg  po primerni ceni.
Ivan Mftller star., Zagorje ob Sati.
„Nnlsolu
tvrdke 451
Bergmann tt Ko. Deciri na l.
je in ostade ilej ko prej nedosežen vs>led svojega presenetljivo prirodnega barvanja las in brade*
Dobiva se svetel, rjav in črn steklenica po K 250 v
drogeriji Anton Kane in pri brivcu A. Fetticti-Frankheima
Pozor!
Daje se v zakup!
Prodajalna z
že nad 20 let obstoječa, v prometnem trgu Samoboru, se daje v najem radi obiteljskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji. — Ponudbe naj se pošljejo do 1. maja pod naslov: Franji0a PaJnlČ,
posestnlea« Samobor. iou
Prostovojno se proda
za parkete«
ležeča na reki Sori pri Škofji Loki, A/i ure pešpoti od postaje Škofja Loka oddaljena. Vodna moč približno 100 konjskih sil. Več pri lastniku Ignacija gusell v afkofji Loki.
litra Vipavo
Laška kuhinja
Pozor!
cdioavLjobliani
hotel palic, nasproti glavne pošte.
VsaK Kan sveže m jadralskega morja raznih ml
Sprejemajo se od sobote dalje abonenti na kesilo otl90 vnaprej.
Pristna južna vina Brioni i. dr. Vsak dan kaka specijaliteta laške kuhinje ia sveže tržaške škedenjske ročice (bige). — Sanes Specijaliteta Od 7. ure dalje Battuta ala Američana. Kaj je to, se izve tam.
LiHiov drevored.
levov in slonov z drugimi naj redkejši m i živalmi.
OtfOFieao ml M od istra lo večera. Mane vsak dan ob i is 7.
Takrat glavno krmljenje vseh živali. Ob nedeljah ob 11. dop. ter od 2. pop. naprej vsako uro predstave.
C«ne prostorom: I. prostor 50 vin., otroci 30 vin.; ii. prostor 30 vin., otroci 20 vin. Za obisk tega poučnega in zanimivega podjetja vabi vljudno     Juri Miohel, lastni«..
Praktične in cene
I ograje r£ZZLT\ %
iz ileastib mrež in kovsnsga islssa preprosto ali tudi Pajtassnsji opremljene vrlaa ograf*? Iz kovanega železa, stopnlšks ograje, okenske mreie, ograj« za gresovs,
Kbnica, balkone in proSelfa, večkrat ankane Seaterooglate, v ognlu pooUt-ia ter atirloglate srtrofne ticaste pletenine za ograditve gozdov, travnikov in vrtov, za varata o proti sajoses. paaiake, faiaasrils, vol i ere, igr&liića sn lavvn-fennis, aabltzeve stene in aioalrske gras.se, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena bodeča žice za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dobavljajo po najnižjih cenah
Dunaj Hutter & Schranz d. d. Buda-Pešta
tvornica aitarakega in klofeučevinaetega blaga.
Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in iranko.
35   Sesija od 10. april« do 20- oktobra, s«
asi 10 »rila *• *- lB 0(1 la d0 a0fe •ktobra 50 -popusta na kopelih, stanovanjih la zdravniški prlatolblnl.
f^ikeialla revmatične irt drugih bolečin v členkih in miSičju, protina, ne-^lsstMshias, ženske bolezni.   -   Tempsrstmra vode 59^ C ^rssslat fif^" in (copeli z ogljenčevo kislino, masaža ter elektroterapija
jens. ——
ŽtleznlSka P?»t*J*KPreJe Karlovec-Caprag, pogta, brzojav, javna lekarna. Krasna izprehalaltiča, koncerti, tombole, vojaška godba. — Zaradi navala gostev }• potrebno sobe že >uhja in avgusta naprej naročiti. — Prospekte m potrebna navadita daje brezplačno 1102
II ~
RavnatAlJstvo kr. mmm. zdravilišča,  n S
00
48
11
15
10
15
Po sveto.
* Svi, MK im kjeetlea. I« renesina se poroda »Budapesti Hir-pn«: Te dni je dobila neka kmeti-i v Vagsellvejn od svojega v Ame-ki živečega moža 5000 K, ki so ob-žale na posti, kamor je morala pri-
kmotica denar iskat. Na posti pa notici niso izročili denarja, dokler re priči no potrdita, da je ona ti-a, ki ima dobiti denar. Šla je tedaj
župann, ta ji je pa rekel, da zado-uje, če ji da uradno potrdilo. Svetal ji je pa, da naj nikomur ne po-S da je dobila denar. Kmetica je a s potrdilom domov in je zvečer adko zaspala. O polnoči pa jo je >udil čuden ropot v sobi. Pred njo a stala dva duhova in sta se ji pred-avila kot hudič in njegova sestra rirt. Kmetica je morala hudiču priči, da mu 'bo izročila poslanih 5000 ron, ki si jih njen uiofc v Ameriki ak ni pošteno prislužil, sicer da jo roči svoji sestri smrti. Kmetica se
seveda hudo prestrašila in je pri-■g-ja. Drugi dan je šla kmetica zopet i pošto, da dvigne denar in je tam i kazala uradno potrdilo. Poštar pa
le ni hotel izplačati vsote in je za-teval, da pripelje dve priči. Kmeti-i se je -branila in branila in končno
rekla, da ne bo metala denar.ia še i priče stran, ko je že itak ves de-ir, ki ga dobi, hudičev. Pripovedo-ila je potem kaj se je zgodilo po >či. Poštar ji je izplačal denar ob-lem pa naznanil zadevo orožnikom, rečer je kmetica bdela in čakala na •ihod bodica in smrti. Polnoč je od-la, in vrata se odpro, noter pa stola hudič' in smrt- Kmetica je prosila idiča naj ji pusti vsaj 500 K, toda idič je bil neizprosen. Dati jc me-Lla vos denar. In odšL* *Ui nočna sro-a. Zunaj pa so ju sprejeli orožniki,
so kaj kmalu konstatirali, da sta : bila župan in neki njegov sorod-k preobleki a v hudiča iu smrt, da prilastita onih 5000 K, ki jih jo bi-
kmetica dobila od svojega moža. radie in smrt sta morala v ječo, netica pa je dobila svojih 5000 K.
* Mladinska sodišča. Pri nekem *želnem sodišču so vpeljali mladin-;o sodišče. Za predsednika je bil lenovan stari dezelnosodni svetnik
ki jo bil do tedaj predsednik v dnem deželnosodnem postopanju, red par dnevi ga je srečal njeg-ov -ijatelj in tovariš in ga vprašal ka-i se razvija postopanje iu kateri so •avzaprav razločki med rednim in ladinskosodnim postopanjem. »Po-*m vam«, mu je odgovoril deželno-dni svetnik X., »stvar je zelo eno-avna: Pri razpravah smem reči ob-ženim sedaj »ti«, prej pa sem lopo->m moral reči »vi«.
* Sedaj že ropajo složaKniee, 3dno se sliši to, pa nič čudnega ni
onegra, ki misli, da jih ropajo njih >oževalci. To se je zgodilo tudi prej, j je med služabnicami mno-ro prav dnih in brhkih žensk. Danes pa ro-ijo delodajalci služabnice in sicer b kar odpeljejo v avtomobilu. Ka-)r poroča neki list iz Berolina je bil ►rejel neki operni pevec služabnico 1. t. m. Ker je pa njeni prejšnji gozdarji niso hoteli odpustiti, je se-?I operni pevec v avtomobil in se ;ljal k služabnici. Povabil jo je s boj v avtomobil iu jo odpeljal. Se->da prejšnji gospodar s tem ni bil dovoljen in eačelo se je obleganje, »kor pred Trojo zaradi Helene. Kak id je imel ta boj, o tem molči zgo->vina. In vi, ki hočete imeti služab-oo. pojdite in storite ravno tako.
* Za ponarejalce živil. Ponarejale živil se danes godi v velikem sti-I in le škoda je, da ne živi več Ja-les de Tourzel, gospodar posestva ilegro, Viverol, Riol in drugih vasi
graščin, ki je dobro vedel kako je eba ravnati s takimi ponarejalei. Tournal des Debats«   prinaša eno egrovih odredeb iz leta 1481 v kate-doloca sledeče: »Vsakemu možu in >aki ženski, ki je prodajala mleko >mešano z vodo, naj vtaknejo lijec goltanec in naj mu nali jejo toliko vodo pomešanega mleka, kolikor ore brez nevarnosti za življenje po reku zdravnika prenesti. Vsakega, prodaja surovo maslo, pomešano z no ali kamni, da je težje, naj izpo-avijo na sramotilnem kolu, mu prisne jo surovo maslo na glavo in ga iste tako dolgo,da se maslo v solncu iztopi. Psi naj gra obližejo in ljudje ij £a psa je jo z vsemi psovkami, ki m pridejo na misel. Ce pa je mrzlo *eroe, naj prižgo pred njim ogenj, i ga vsak vidi. Vsakega, ki prodajni Ia jajca, je privezati na kol, jca pa dobe otroci, da jih mečejo i prodajalca skvarjenih jajc Metati *uge predmete pa je prepovedano.
* Zrakoplovstvo. Zrakoplovu ^ebandy«, ki je priplul iz Fischa-enda v Linec, so morali izpustiti in, ker je grozil 6ilen vihar zrako ov uničiti. Zrakoplov je bil zasijan na malem vežbališČu. Motorje > odvezali in zrakoplov poslali na unaj, da ga. v Fischamendu zopet stavijo. Izpnščenje plina pomeni t vojaško zrakoplovno upravo 5000 ron izgube, ker stane toliko aopetna »polnitev.
Kedosežna je
pt svaji neiesK gltk m prežie, vtdat aab upAt Utaje.
Učinek aparata a ploščato kitajo
Elegantna izvršitev prve vrstte. Jrilm aparat ,Jaiva" s jiosiiemalnin aparatom in desetimi klinjami kron 24'—
V Ljubljani se dobiva pri BR. HLAVKA, ANT. KRISPER in po vseh zadevnih trgovinah
Szdelovalnice: Kovinska industrija Vinter S jfolcr, d. L, Dnuaj XX., Dresdnerstrasse 110.
• Ljubezenska tragedija. Pred letom dni se je bil v Almajoru na Malagi zaljubil neki Anton Rodrigo-mez, ki je bil oženjem in oče treh otrok, v deklico Marijo Antunez ter deklico odpeljal. V soboto pa je srečal njen oče Kodrigomeza na polju in vnel se je boj, v katerem je Bo-drrgomez starca težko poškodoval. V tem trenutku pa je prišel brat zapeljane in odpeljane deklice in ustrelil Rodrigomeza.
9 Kako se je šofer maščeval. Vesel, za udeleženega pa manj vesel, dogodek se je pripetil pred kratkim v Hamburgu. Ta dogodek pa dokazuje obenem, da ni vselej praktično življenje v skladu z določili kazenskega zakonika. V Hamburgu je bil namreč neki sodnik malo predolgo spal in ko se je zbudil, je hotel hitro na sodišče. Stopil je na cesto iu poklical šoferja, ki se je ravno peljal 3 svojim avtomobilom mimo. Hudo se je mudilo sodniku, da ne zamudi obravnave in zato ni hotel stopiti na električno cestno železnico, ker je mislil, da pride s avtomobilom hitreje na sodišče. Naročil je še šoferju, da naj hitro vozi in sedel v avtomobil. Avtomobil je začel voziti toda b tako »hitrostjo«, da ga je prehitela električna cestna železnica, vsi vozovi iu celo nekateri ljudje. Previdno se je šofer izogibal in v velikem loku je jemal ovinke, končno pa se je celo ustavil za nekim vozom električne železnice iz katerega so ravno ljudje izstopali. Sodnik je ceptal z nogama in preklinjal pri sebi šoferja in avtomobil. Obravn&va jc bila zamujena. Slednjič pa so prišli vendar pred sodišče. Sodnik je plačal in vprašal šoferja, zakaj je vendar tako počasi vozil. Ta pa mu je odgovoril odkritosrčno, da g-a je bil ravno on prejšnji dan obsodil na 50 mark globe zaradi prehitre vožnje in zato da se je vozil popolnoma po predpisih.
* Sedemdesetleten štirikraten morilec. Kakor poročajo iz Bero1 i na so spoznali porotniki v Halbersta-dtn 70Mneg-a skoro onemoglega Avgusta Beckersa za krivega štirikratnega umora, Beckers se jc bil spri « svojo priletno ženo, s katero sta stanovala pri omoženem sinu, ki je rudar. Zgodilo se je to 26. januarja t. L Tako se je stari Beckers razjezil, da je pograbil sekiro in ž njo ubil svojo ženo. svojo sneho in oba njena otroka. Potem je legel na zofo in zaspal. Ko je prišel sin domov, se je prebudil morilec in zbežal pod streho, da se obesi. Sin pa je začel vpiti in prihiteli so sosedi. Iskali so starca in ga našli pod streho obešenega, vendar še živega. Odrezali so ga in izročili poklicanim redarjem. Sedaj pa ga je spoznala porota krivega štirikratnega umora in je bil stari Beckers obsojen na smrt.
• Premeteni berači. Na pariških bulvardih je beračenje prepovedano. Nedavno pa je beračil tam bled in revno, vendar pa dostojno oblečen človek. Prosjačil je. toda beračenja se ni bil še dobro privadil, samo pol-tibo se je upal nagovoriti ljudi. Zato mu tudi mimoidoči ne dado skoro ničesar. Naenkrat pa pristopi k beraču črno oblečen gospod in mu pokaže neko pismo. Gospod ima debelo palico in večbarvno kokardo v gumbnici: gotovo redarstveni nradmk v civilu. »Tu ne smete beračiti!« ga nahruli, potem pa dostavi v ljudomilem glasu: »Revež«, potegne svojo denarnico in da beraču frank ali dva. Mimoidoči so to seveda opazovali in nobeden ne mara zaostati za dobrosrčnim polici iskim uradnikom. Ifcrov kar dežuje, — Par minnt pozneje pa si delita policaj in berač svoj plen.
Ljndevit Borovnlk
puškar v Baravliah (Fer-lack) na Kareakem.
ae priporoča v izdelovanje  laaaeii ikiik
vaseh za lovce ia strelce pe najnovejša sistemi* pod popolnim jamstvom Tudi preostale aure aamobresaice, sprejema vsako-vrstna MfrtvBft, fer jfh točne la dobro izvršuje, vse puška so na c kr. preekuie-ralnici ia od mene preiskusene. — Iruetre-57 van! #e>nlkl zastonj.
ittauvlim
Iffi 18EB.
Iflrei
JLjubljana, Kongresni trg 7.
Predfiskarija.
Risarski atelije.
PliJiffljt totnraijt intiraji
TfflhAaiieiiimkniei
Najetja zaloga tankih i«      raaadh 4al
in vsakovrstnega materijala.
Gramofone
najboljše vrste po   najnižji ceni
avtomatične, posebno  za goetiiai-čarje pripravne
priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana
Miriji Tmziji wti fl
(KelizeJ).
Rtvsaiar ss seSle najsevejet sto vevške tltsee i K drm. — lfM ifcf K 2*—. 271
_____
je več mgo J000adr-vrtt-kev ©značilo
*
i.
sllvelse.
Zaloga v Ljubljani: k. SlaTka. I. SiftiitSalrlel Piccefl. lekar-aar( A. Kaac droerrlja, Ait. Krister.
Zahtevajte, da Vam Va5 dobavitelj da in se dajte ari manjvrednih posnetkov za isti denar kot O LLA hvaliti za ..ravne tako dobro blago".
Ilustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajaHSč zastoni od tver-aiee sa ajsuml O LLA mm naaa|v IL 300, Pratsrstr. iT. 1000
Izrniia irlliti za pitnaije
Ameriko
%i mUri mM hMM
velikani:
Kaiserin Angvste Tktoria. 25.000 tta Amerika 24. Clevelaad ...... 20.
Cinciaaati......26;
Pres. Lincoln. • • . • 20. Pres. Grist • • • * • 20.
H
99 9
JropUfia p^aadla laje
FR.SEUNIG
LJubljana!
Kolodvorska ulica It 28.
m
Cunard Line.
Carpathia, Z\ marca 1911. Ultonia 11. aprila 1911. Saxonia, 13. aprila 101 J.
a 274 KajveČjf in najlepši parnlki dveta. Lusitarna, 8.. 29. aprila, |20. maja, 10. junija, 8. julija 1911.
Mauretania,  25.  marca, 22. aprila, 13. maja, 3. 24. junija, Z2. julija 1911. Pojasnila in vozne karte pri Anada-*. OsUneek v Lfmailaad, ala-Ukeva aMsa Mov. 10,
peleg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-New Vork 111. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
Milko Krape*
urar in trgovec 1954
v Ljubljani. Jurčičev trg 3.
VaBka »alaga Blatih,
ptpravila UUrn ta ccmI
Za vsako prodano ali kupljeno uro jamčim ene leto*
Q|    B eBBPttteB tel P^ttallt PRK^L
POZORI
Xaj_ovej« i a najtinejSi
pletilni stroj
za iepiee, aegnviee, In drage pletenine nudi v«akomur brez razlik? trajen la dekor zaslužek.
Glavno zastopstvo in prodaja zrn
Kranjsko, Primorsko itd. Jgs-
Franc Kos
■eknaltoa   indnstrila pletenja meaae kenlekelle
1 Liilliaii. Sodni ulita m.l
Prospekti ht ceniki kresplači
VABILO
na
taiftte za flinki-KMflfi skraj
r. s, c a. s. v Trnovem
ki bode
dne 2. aprila 1911 ob 3. uri po-: poldne v uradnih prostorih. :
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo in nasveti nadz«di*stva.
3. Odobritev letnrga račun;« za L 1910.
4. _ i tanje revizijskega po* ročila z dne 13. novembra 1910.
5. Prememba pravil.
6. Volitev načelstva in nerizoratva.
7. Slučajnosti. io-*>
Ako bi ta občni zbor ne bfl sklepčen, vrSil se bode v smislu % 35. zadružnih pravi! pol ure pozneje, isti dan, v fjstih prostorih in a istim dnevnim redom dl/affi občni zbor, ki bode sklepal brezpogojno.
Naoelatvo.
KASLJAJOCIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
TH9H0HEL SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje duiljlvi kašelj, od« pravlja težkoče duSljivosti in zmanjšuje njih Število. — Na stotine zdravnikov ja že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Ttmaeeael Selllae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kaSlja. aev~ prstia vprašajte svtjega saravaika. 1 steklenica MO K. Po pošti franko ako se pošlje naprej t-00 H. a steklenice ako denar naprej S. 10 steklenic ako denar naprej za 20*— M* ltielovaaje ia glavsi ukga
B. Fragnerja lekarna
c kr. dvorni dobavitelji _ Pre#a III., et« 200. mmmmm
PazKe aa tee izdelka, liSelevslca  ra aa var-
m\
f (JiiUaal v lekarna. Jas. aavr, #r. 0. Pkcali k JSS.O!
flota I a oni i|i
od :s H? napoji;
* *• *      pri molili
roNnskih motorjih petroliaakih loko-roobilah, dalje 2-3 MP tudi stoječe motorje
I. WARCMALOWSKI
■—-——ii Na tisoče motorjev v        ■ —^nnna—■
ratu. Cenovnikt gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi le rabljeni petrolinovi motorji
so najboljše in cena proti konkurenci niska i
I vrste fo m nafti mm k| l ti
ILmte um mna inft . . k| K m
1001 priporoča
s i. ljubljanska tovarna a
Maks £aioke*°
(kvas)
Cvetne kapljice
brez alkohola v svetilnika.
Čudovit varljivo naraven vonj svetega španskega besga.
Ea atom zadostuje.
Juri Dralle,
J- Hamburg in Podmokli n. L.
Glede na znatni obseg fosforove kisline je BACAO najboljše hra-nivo za nervozne, rekoBvala-aconate   In   nUtotne otrok«.
BACAO — bananov kakao izdeluje in razpošilja
Prva češka delniška dražba tvoril c za orientalske sladkomine in čokolado na Kralj. Vinogradih, prej W   A.  Mariner -manj
in sicer v dveh oblikah:
L v ploč. pat škatijah. 1 skatija 1 K •-.
II. v zavojčkih po ...  K —*50.
Dobiva aa v lekarnam drage-rtlafc, trgovinah la arodajalat-cak aladkorsiBO.
Zaloga v Ljubljani: B. Ćvanćara, drogerija „Adiija*; T. Mencinger; T. Kevotav; s Joiipins Schnml; A. Štraboa; M. Ph. Satnik, lekarna, a
Bananov kakao.
Prodajalcem velik popast.
3van ]ax in sin f
v Ljubljani
Dunajska  cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo 4*
voznik koles. .
0 si    1_.
358 * |»
Šivalni stroji
aa rodbino In obrt.
Brezplačni karzi za vezenje v kili.
Pisalni stroji „ADLER".
August Repie
40
.* HBflttl nta B. II (l Itnflfat)
iieataja, paprtvlja ta predaja vsakovrstne
sode
Blaž Jesenko
LJabllama, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
..... najnovojo« fasoas---
po najnižji oani.
linstrovani ceniki zastonj in poštnine arooto.
5*
Najcenejše
IflllB
domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana Praa ikoOfo IS, Stari trg *.
Prešernova nliea 4.
Jfiritfff itfii/a Avt>i%>. po ctrnt asi jtc&n<v*f/tv*rpctovc*ti rici/ cl>rney&
puškar
t LjiMjiii, UmhriBTi tita ». 6
plfnU (Ttj* k*gtto Min* ntMmtlik
pušk in samokresov um aiiam ni m m mm
ogea]
po najnižjih etnah.
Prnnfli nn. iartinn ii
lldtllf MMtlllttOl.
i I
C kr. pri v. tovarna za cement
T«lafova** preamogokapne dražba v ^Trbovljah
priporoča svoj priznano larraten PorUand-comont v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdoti daleč aUaUurilfaloči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
205
raznih  uradov  ia najsi ovitejših   tvrdk  so  na razpolago
Centralni urad: Dunaj. L, Maximilianstrasse 9.
Spretno moč
za nemško, slovensko in italijansko dopisovanje
l/*W* išče nujno
večja tovarna strojev.
1067
Ponudbe pod: nB- P. J. 235" na Anoncenbureau R. Mosse, Wlen 1.
rntoinvf
aa avaaiii 1.
Združeni čevljarji
V Ljubljani, Wolfova ulica št 14.
priporočalo     sv jo      bogato zal go   obuval za zimsko sezjjo.   Vse vrste moških, dam* akih in otročkih čevljev la tnega in tujega izdelka. Gumi z.a pete, vrvice, zaponke. Čistila Itd«  vedno v največji izberi.
Specialisti za prave gorske la lovske čevlje.
Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. Zahtevajte cenike.
Proda se pod ugodnimi pogoji:
Lepo arondirano posestjo
z obširnim gospodarskim poslopjem, velikimi skladišči s prizidano vilo; posestvo je deloma zaraščeno s smrekami in hrasti, večinoma pa je travnik ob vodi Gradašci blizo Viške cerkve; tudi je že parcelirano in ugodno za stavbo hiš.
Nova enonadstropna hiša
na Selu pri Ljubljani ob Poljski cesti iz Zaloške ceste proti kemični tovarni.
Dve veliki parceli 1038
1 v mestnem logu ob Malem grabnu, pripravni za stavbo delavskih hiš.
Vila tik ljubljanskega pomerija
ob Dolenjski cesti 5 prodajalno in lepimi skladišči.
Lepo arondirano posestvo
s hišo in gospodarskimi poslopji v najlepšem kraju Ljubljane; v hiši se izvršuje že mnogo let gostilniška obrt, mnogo obiskana gostilna.
Lepo posestvo v Brnovci blizu Vač,
obsegajoče 63 oralov njiv, travnikov, vrtov, gozda, z dvema hišama, obširnimi gospodarskimi poslopji, redi se lahko 20 glav goveje živine, 200 ovac in 100 ščetinarjev; komaj nekaj minut od posestva se nahaja mlekarna.
Lepo posestvo na Kresnfškem vrhu
blizu Litje, večinoma gozd, pa tudi njive in travniki z lepo hišo in gospodarskim poslopjem.
Veleposestvo na Spod. Štajerskem
blizu Šoštanja, 540 oralov gozdov, njiv, travnikov, 30 poslopij, 2 ml na in ena žaga, dva lastna lova.
Pojasnila podaja pisarna dr. Prana Počka v Ljubljani, Stari trg itev. 30.
i
Ljubljana, Mostni trg št. 5
so v polnem številu v zalogi cela spomladanska oblačila za gospode in dečke, kakor športne in promenadne obleke, površniki, raglani, ulstri, pelerine, klobuki in čepice. Ravno tako v konfekciji za dame in deklice: kostumi, mantile, raglane, jopice, krila, bluze in čepice.
Špecialitete v hlačnem n krilu In kostumu, n
Vse po priznano nizkih cenah.
O. BERNATOVIČ.
aaaaaaaaaa
7541
64
GU
09
Frano Vlejan
Ljubljana, Kolodvorska .lica 16
priporoča svojo bogato zalogo
55       m vik ta ta raM|aalli
vozov.
Edina zaloga
Izvirnih
ameriških
čevljev, i
žalna fevliev
v Ljubljani
poleg kavarne fipri Slonu".
Pazite natančno na firme.
DrtaBOTlino leti HM.
0«lt\«*a«ai
t*tv*d-a 1305.
Slav. občinstva v mesta in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi
Zunanja oamčiia se irnJajijo hitra ii fifoi. Cene brez konkurence.
T zalogi je vedno do 500 kosoe od 2 K d« M K komad, tako da si vsakdo lahko izbere
LJubljana Mestni trg 11-12.
LaJG
»7;
l
■
li
P. ŠeVČlk 2iMa iL 7.
pu
ar
56
priporoča svojo veliko zalOfJO raznovrstnih
pnšk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijekih, anlakik in čeških atrogo
preizkušenih pušk, za katere jamčim ^a dooer strel. fo>ebno pnpo ročam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez«
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
g85|r~   po najnižjih cenah. ~~30Q Popravila in naročbe ae izvršujejo točno in zanesljivo.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Najnovejša iznajdba!
elik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brlzgalnlcami
s 40 delavske sile pomanjtanlnz ravnotetem nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje
brizgalnlc nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnlc sledeča gasilna društva Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, atortar, Koroška Bala, Hi ušica, Zgornja Šiška, Dravlfa, Spodafa Iort|a, Predoslfe, Sera, atak, Trzin, tabnica, Rovte, Velika Loka, Kastna norica, Stotica, Val ta vas,
St. Peter aa Doleafskeaa.
R. A. SMEKAL
v Zagrebu
skladišče vseh gasilnih  predmetov, brizgalnio, cevi, pasov, sekiric, sekalk In gospodarskih jer ter motornih mlinov.
Odplačevanje na obroke
129 odlikovanji ~~
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip it- 8.
S.iohov« kila.
Slovenski optični zavod
Cim imernt« PopravU« .o i i toOn. isvr.uj.jo. i i
^BBaaamaamaSaaaaaaaVBv
um um ansi e mm
otroških vozičkov
žime.
H. Pakle
v ShUUfML
urkfitM m
Josip Rojina
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni hiši
j
1
UJ
!
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Tvomiška zaloga najfinejlin angl. U| ta frant. specijalitet blaga.
: Zavod za unilormiraoje.:
Q    i   — ^
0.
s
p
i s
m
k
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
fin aatlo po 80 k, Ha s eranan pa s _      i K; JU :: Meatkol a
zobni prašek pe eOk|
za ohranitev in rast las:
lasna poanada
Ti izdelki ,AdaJ, ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
e   i   i e
Ph. Mr. Josip Čizmar
v Ljubljani.
Kopajte zaupno te domače izdelke!
Odlikovana
Prva Ivanjska
tvornica hlovlrlev
LJubljana
Hilšarjeva nlica 5   Recherjeva hiša
sporoča tvoje P™ ******** J" podnebja MltdiM narejene a«aoo^o,^ kloair|o in
Poprave in ufUlevanja se izvršujejo toča* in račuaije nejconajt.
FR. P. ZAJEC
2832
Ljubljana, Stari trg štev. 26
priporoča veliko zalogo raznih oča<, šcipalcev, toplomerjev, baromerrovv
aeljaOfrleaaT 1M. — Očala in sčipaici se napravijo natančno po zdravniškem receptu.   V strokovnjaško dobro urejeni delavnici ae vstavljajo nova stekla v očala ia v ščipalce in izvršujejo vsa optična popravila dobro in ceno.
Zlatnina, razne ure, prstani, uhani, verižico, naprsne igle it).
898
Miren tek
Najboljši material
Velika delozmožnost
Auto
Laurin & Klement
•v
v Ameriko
z modernimi velikimi brzoparniki iz
LjoDijaoe tez lntwen»i t Hew-York
58 je proga
Red Star Line d
eča zvezda
Na naših parnikth rinland, Kroonland, Vadarland, Zeeland, Isplsnd In Ssnaland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Torkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odkod iz Ijubljane vsak orek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat
čez Kanade v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladao potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska nlica odslej stev. 26,
odjužnega kolodvora na levo pred znano gostilno ftpri Starem Tišlerlll".
1706
73
i 1
te
v Čeških Budejevicah.
To je izborno, na plzenj.ki mIm varj« Zale««: Ljubljana: T.tnknu. T*»t: Postojaa: lani pL ■nrmotoBt Palji Laska Brli* 1875 Valoasla. laka-Sviak: Aato SaNI
no pivo.
C. kr. izvedenec in učitelj »Glasbene matice"
LJUBLJANA ALFONZ BREZNIK LJUBLJANA
———— Kongreani trg it. 13.
Hpčja, najstarejša ii edina domača tvnUa in izpnojevalnio klariijii i baimijer.
Velikanska zaloga vsega glasb, orodja, kakor: violin, clter, kitar, tamborlc, harmonik, klarinet itd, najboljših stran
(tudi Weicheld) ter mnalkaill.
Prodaja   na   ćndovlto majhne obroke tudi kras zadatia, tako, da je vsakomur dana prilika, izogniti se vsiljivemu „sofelnn" ter si na najugodnejši način odplačevanja nabaviti instrument prve vrste.   Dvorna   firma klavirjev Czapka, H61zl A Hoitsaaann, Italaksaamsr  in ftosler  ter — EorSgel in Mauborg [zrner. harm.) so svoje zastopstvo za Kranjsko meni poverile in imam Is jas iskljnćao edini te znamenite instrumente v na j v. zalogi in izbiri. 10 letno pismeno jams tvo. Popravila in oglaševanja klavirjev in vseh glasbil po najnižjih cenah. Stari klavirji se najugodnejše jemljejo v zameno. wm~ ns4niiis izpbaolavalaina. -sam 27.
1
11
irall
iii vino naložen W Mm iHn hranilnica!
Denarnega prometa do 31. decembra 1910 nad 554 milijonov kron.
i
i
v liiiani, v lasmi i, v Prešinili ulici štet 3.
bsmsmm"
40
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
fiiforača svals
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic In mlaičev za gospe, nepre« močljivih havelekov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorčili in najnižjih cenah izvršujejo.
VVM        IVMM W*>*/' SAA^1
Stanje hranilnih vlog: nad 40 milijonov K.
Rezervni zaklad: nad 1,200.000 kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
o
4 /0
VI. V,
brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne
knjižice drugih denarnih zavodov. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po posti.
Za varnost vloženega deaarja jamci zraven rezervnega zaklada ie mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem Sn z vso davčno močjo.
Szguba naloženega denarja je nemogoča,
ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi,
izkljotena vsaka Ipikolanja z iiottii barjem.
Posoja na zemljišča po 5% in proti plačevanju dolga po najmanj \%. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice :: in vrednostne papirje. ::
Za varčevanje ima vpeljane lične
ače hranilnike,
v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
Pekarija,
in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale s
Glavni trg št 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
iJ^C    j^C 3^.
S. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št 14
••leg Urtaačeve saiit trgsvite priporooa
klobuke
slamnike
tnite. rano ntfti nk.
krmU, nratnitie iti. iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
145
1
□iDlnlnlnlD nln
■Si
i^J^nasasBsmnan|
Veletrgovina * želeinino I
2 „Merkur,, I
Peter Majdič, Celje -1
f oimžirci v Kralju      ^ Fitrižlica ? Kranju
ra nabave žitnega omrežji, ograje iz žiCnega omrežja v vsaki izpeljavi, stavbnih nosilcev, lepenke, vsakovrstnega orodja najboljše kakovosti za poljedelce, kakor tndi za obrtnike; nadalje: zelo dobrih in praktičnih bran za travnike, poljedelskih strojev iz prvih tov aren, nepremočljivih plaht za vozove, komate in konje itd.
Prodaja umetna gnojila, kakor: Tomasevo žlindro, kajnit, kalijevo sol, superfosfat, žvenlenokisti amonijak in čilski soliter.
Ustanovljeno 1853.
(LTopItoimCo.
družba z e.ej. zaveze
tvornica za stroje in železolivnica
Dunsl X|i, 6udrnnrtr. 159
frade sa spee.ali.ete: polne jarme vseh vrst za parne
m vocln^ žage,
vae stroje za okdelevanje leaa a krožne žage, trakovne žage
stroje za oblanje, stroje za skob- ___________
ljenje   (Frasmascbine),   stroje za % '^'5^mB_Sifc^b^HSMa—majmjmmmro'*' a
luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije.
Prospekti proračun? etro&nov obisk inženirj a zastonj. 192
Opr. štev. 1738.
Natečaj
106>
za
Občina mesta Belgrada razpisuje natečaj za izvedbo spomenika Dosi-tiju Obradoviću pod temile pogoji:
1) Natečaja se morejo udeležiti samo jugoslovanski umetniki.
2. ) Glede izvedbe spomenika je dana umetnikom svobodna invencija,
3. ) Spomenik se ima postaviti na projektovanem velikem trgu na Te-razijah, o katerem se lahko dobe potrebni podatki pri belgradski mestni občini.
4. ) Celokupni stroški spomenika ne smejo prekoračiti 40.000 dinarjev.
5. ) Načrte za spomenik je treba predložiti najkasneje do 15. aprila t L (to je 28. aprila t« L po novem stilu), a spomenik se mora izdelati in postaviti do 30 avgusta t L (to je de iS. septembra t, 1.)
6. ) Načrti se bodo odlikovali s tremi nagradami. Prva nagrada znaša 1000 dinarjev, druga 700 dinarjev, tretja pa 500 dinarjev. — Nagrajeni načrti ostanejo svojina belgradske občine. — Kdor dobi prvo nagrado, temu se poveri izvršitev spomenika.
7) Načrti pod šifro sc naj pošljejo gospodu predsednikn Občina
belfjradske.
8.) Ocenjevalni odbor (jnry) tvorijo: Andra Stefanović, vseučiliški pro* fesor, dr. Bogdan Gavrilović, vseučiliški rektor, Bogdan Popović, vseučiliški profesor, Pavle Jovanović, akad. slikar, Ljubomir Daviioric, predsednik (tupan( belgradske občine, dr. Vlada Pctković, vseučiliški docent, ter ravnatelji vseh trhmčnih občinskih oddelkov.
Županstvo kraljevega stolnega mesta JelgraB,
dne 2. marca (15. marca) 1911.
župan: Ljubomir Davidović.
HajtEnejJa ii BijTiitiejH YcžD]a ? *iR\to i paniki »SeveriDuiileia U»ytf
Bremna NewYork
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. g;
Natančen, zanesljiv pouk In veljavne vozne listke za pamlke cori navedenega ^ parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Iffcmslmm edino le pri
mm utrnuo, mmm m m. »
nasproti oMezsaat gostilni „prl etarem TiSleij."
|aa« |. .«* tank, Mtrtek In . akaj. Mtevasla, teta« 1. Mita paltMa, raba tal mUi
Trn
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Celevaee, M tkalka. Kalitoraljs O ArUeaa. Orna, Vtoniag. Imm.OrimJi Vatatartti nudi nase dntstvo posebno M ugodno tn isredno ceno čez lntvsnpna. Odkod na tej progi iz Bremna A
^ enkrat mesečno.
Ta ae dobivajo pa tudi listki preko Sahhaerain na vse ostale dele sveta kakor H lrarflija. Riba, kants-akt*. Cekaba, f isgnama v Avstranjs itd.
M
11
07
61
anal
D«lnlitai diHiNfcs ali u*nWi plfre—it *sl— <w tulld tpg v Ljubimi,
največja slovenska pivovarna, priporoča svoja svetla In črna piva.
IfamaMIrtvo » Laifcam trgu
ta umni za piluMo szfji ^
ia um u aaaaaaaJaUJUiaaaaa «t*tto„
v modni trgovini peter Sterk
LJnblJana, stari trg it. 16.
Specijalna trgovina najmodernejših bitu, jutranjih oblek. I* kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice i. t d.
ItDE
Umetao, stavbno Ia koojrtrnkGltsko kljnčaviilčarstvo
Pust Ivan
zapriseženi izvedenec In oonilec
v Lf abljanj, Poljanska eesta St. 26
priporočil v izdelovanje vseh ključavničarskih del. — Železne stopnice vseh vrst po načrtih, okna in strehe. Ograje za rakve, stopnice, vrtove ter vezna in vrtna vrata. Štedilnike vseh vrst, in okovi za vrata in
okna. Valjčne zatvore ?rt snfnčne plahte. Pletenje različnih mrež na stroj za pašnike in ograje.
S97
3BE
3?
20
3C
Triefu šerife
154.
EBERL
Prodajalsiica s
Miklošičeva  ulica št. 6. nasproti hotela „Union",
243
Delavnica s
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
HAEUSSER
CHAMPAONE - EPERNAV
Zaloga ? Ijtbljaai: V.
Stonoonnlo
,_ja s L malatkaai oziroma
Se prej in sicer; % jttnmTaiJ obstoječih is dveh sob, kuhinje ta pritiklin ia S ilaaaianl obstoječih is 1 soba« kuhinje in pritiklin.
Stanovanja, so popolnoma prenovljena in ima poslopje lastni vodovod in krasno solnčno in zračno lego, vsled česar so zelo priporočljiva. 931 Nadaljna pojasnila daje Janka Fapovlo, Blalaralsara aasta it 33 oziroma Jos. Jobaaia, *paoort|aka sa Doloalaki caatl w Isti
kjer se lahko ogledajo stanovanja.
sUjbotjeza
-i* "i *
■ntttalrifr** akademija Wlsaar - ~n*.
Palftetmika za stavbne Inženirje in arhitekte, strojne »n elektro-inženirje, feleznobetomko ter kulturno tehniko.
;-: so nedosežne glede :-: oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorski trg 3
on* m*«><r<
Mari trg it It, Lfabljasa. nasproti Kalairtka.
W*9~ Zadnja moda
BLUZE KRILA
FINE KOSTIME — NOČNE HALJE
na novo vpeljane, krasne
: POMLADANSKE PLAŠČE in »PELERINE :
v vsakem blagu, barvi in fazoni, tudi po mori. 867 MT Hajflnojno In kompletno -amj
OBLEKICE — PLAŠtKI — PELERINCE
tanj" fn krstna oprava, "fasj
Perilo, predpasniki, moderci, otroški klobučki, kapice
ta vsako drago modno ln drobno klasje Is Milanih nam*  po najnižji eeal« ~najSj
Na ogled pošilja tndi po po«.
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga« ::
Honufukturno trsoolno I
na debel« in drobno.
Ljubljana, Stritarjeva ulica.
podružnica v Trstu
Via S. Nicolo št. 30.
podružnica v Trstu
Via 8. Nioolo it. SO.
'M pvni i louijonov mod. .. od d„e.a .■<.„. 4% d. ^ Vzdi9.. M is nnostei zaiai
]0r IZVRŠUJE VSAKOVRSTNE BANČNE TRANSAKCIJE POD NAJKULANTNEJŽIMI POGOJI.
3752
Herbaanvjcv podfosforokisli
m železnati sirup
Že 41 let zdrav*«*© arelzkvšei ia nriaora/ao tr&al sim. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla is je izboren za tvoritev krvi m kosti. Steklenica 2 K 50 b, po pošti 40 h več za zavoj.
irC M 1,1 i
PrH sesanjsitni st svari.
aromatiška esenca
It SS M masma ia vrta sreiikaieM Btletiie tolažeče sredstvo za vdrraeaje. Lajša ia ođstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečme.
Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj.
Edino izdeiovanue in Qra HolliTianna lekamlca yfZur Barmherzlgkelt« || Oltajl H/l, liiSOTual! /Hi.
glavno razpećevališče:
(nimttiT.m N««i*«nik).
Zaloge pri gg. lekarnarjih • UaUJani hi Satana mestu.
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno raitvsujave in prevajanje električne sile. Električni tthrmt vseh vrst. VeatUatorJL Tar* bogeneratorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala, ločaloo in iaraloo vseh vrat
preje Kolbea in 4t
Pra0a-Vymo«any
Vodne tarbtae vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravna vseh električnih strojev dragih tvrdk. Vse potrebe za anmltnjBfa. Odlitki
a Slimai MirtJaovega jekla, aaerttka kovna nam is lastnih velikih Uvaren k jetiarea. (Za vek- ia mak ehrt)
DD
Uvaztijte eri
i najnovejao konfekoijako trgovino s
Maček & Komp.
v esusja aiavae pasta, rrauea Jožeta cesta eter. 3.
PAT
T
vseh dežela izposluje inženir 35 ■Uflv>9 oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariamlrfarstraase »t. S7.
Stedilna ognjišča „£riumph"
za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stedilna oajniisca sa hotele, gostilno, restavracije, kavarne L ar. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog 2040       franko proti doposlani znamki.
Tvornica za stedilna ognjišča Trinmph
S. goldschmidt t sin, Wels 18, gorenje Avstrijsko.
Priznano največja, resnično domača, ie 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Fr. Čuden
urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar
največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
:-: on torti laiki po oifflMlH taniSbl mA :•:
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem .*. regulatorju regulirane, svetovno znane .*.
Alpina ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-:        tula, srebru, niklju in jeklu :-:
prodaja.
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
1 1
3C
H
Oljnate barve
priznano najboljše
i?
Kranjski f irnež in laneno olje
Steklarski in mizarski klej
j| Prašno olje
za pode
Fasadne barve
edino   stanovitne   proti vre« menskim vplivom
Olje in mazilo
za stroje
s
Lake
angleške in lastnega izdelka
čopiče
za vsako obrt
Karbolinej in gips
Jarve in potrebščine
a umetnike, slikarje, kiparje itd.
priporoča
Adoli Hauptmann
prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej.
[Ij   Zahtevajte cenike I Zahtevajte cenike!
DE
3E
ii Akega vajenca
iiče
1013
sodlaraki mojater Mihael OaoUn ¥ ¥rM| pošta LnkOVicai Gorenjsko. Vstop takoj.
Ranitve
fuk vrat aaj ae skrbno varajejo vsakega oaa«ieea)a,
ker &e s tem lahko najmanjša, raaitev raitvije do prav hudih, težko celjtvih ran. /e 40 let se pvoAksO
Segieie naasila obnaša kot omečujoče obveiilno sredstvo, ki vleče is rane. Varuje rane, lajša vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaraščenje in zacelite i'. SJSVT   Po poitt ee pošilja vsak dan. ~VnjJ
Cel lonček 7u hei. Kdor pošlje po poŠti naprej 3 K lo h dobi i, kdor 7 K pa 10 lončkov poJtnme prosto na vsako postajo Avstro-
Ogrske. Poior aa lame tidalka.
i-jdalevaloa, ccms in var-
■tveao znamke. Pristno samo po 70 h.
Slavna zaloga
B. FRAGNER, c. k. dvorni dobavitelji.
lekarna pri „č
Orla", Praga, Mala a trama ve ul. it 203.
i a.
Zaloge jto vseh UV\(iruak Aitra-Ogr&lte.
V Uuettanl: lekarne Jps. Majr, dr. S. Plccoli, Joa. Ćimaiar
V življenju nikdar več S
Namesto 16 kron samo 6 kron.
Ker seaa ceae kupil veliko
tvornico ur prodajam svojo kovinsko
uro
remoDtoirko
tf
iz
iit. sreta
z dvojnim pokrovom, 3s ornim iivrstaira remont, kolesjem, tekočim  na kameni'«,
vre krasno lepo okrorje z vrezanim grkont, koujera, je-ieeoai ali levem, dokler so kaj zaloge za smešno nizko ceno
s 6 kron komad s
Primerna „61oria" verižica zraven 1X
3 leta laavslta. — lazieilljsnje po povzetju.
IZVOZ ur
MAKS BOHNEL
Dunaj IV., Margaretenstrasae 27 68.
Fran Sox
fjubljana, gradišče 7
»Pri kroni"
slovenski elektrotehnik, oblastv. koncesijoniran instalater za male in veletoke.
Uvala:   elektrioae aaprave
za Ine in atOČ (izven ljubljanskega mestnega omrežja) strogo po tozadevnih predpisih ; elektl*.
zvsnila, telefeae itd.
:: Strokovnjak za strelovode. :: Itofs smo prti irsti m razpolag«
w
(II
Eapvjto la zahteTafto eaUno la
ja najboljši.
Hana žalna pri Pm div, žalni laja in rama u dchili v [jAliaii, Ivta ulita fttv. 41.
Telefon štev. 237.
rZajec & Horn
a   Ljubljana 9 Dunajska cesta 73.
Beton in železo-beton.
a.1
Vzidava turbin. Stopnice.
Tlakovi.
Ksiloiit, umetni kamen s okraski za fasade, obhajilne mize, balustrade.
Fundamenti.
Stropovi.
Mostovi.
908
LE V IZVIRNI POLNITVI.
ftPOLEONL
\ak <S
cbi&af Sne 26ja!^a I8OJ
MOEtc Chandon
ustanovljene 1743 ^Špernavur
Gin £r. dvorna in komorna o^oSavifejhz* Ifirafj. an^fSvorna &&6atiUerfa>
^^JZajfirzejši sšampan/ec* francoski izdefeA
Senerafhi rmmamtmtQ- COei$man> Dunaj 13
F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA
===== tovarna zarezanih strešnikov ========
ponudi vsaka poljubno množino patent, dvojno zarezani
stresnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznta nastavkom „sistem Marzola". odprtin aavigor! Strah« popolnoma varna prod nevihtami I
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritja atnah Na željo poiljenao takoj vzorce in popis. —
43
Bosansko - dalmatlnsba želejnlM.
(Konec).
Predloga se je rešila v obeh Lisah 17., oziroma 21. decembra in je dobila 30. decembra pravno veljavo.
Glede bosansko-dalinatinske zvezne železnice je sporočil namestnik dalmatinskemu deželnemu zboru, da je ogrska vlada izjavila, da se ne moro držati dogovorjenega termina za zgradbo železnice. Kmalu na to so vse stranke vložile nujni predlog, v katerem se poudarja, da je v nagodbi z Ogrsko sklenjena železniška zveza z Dalmacijo od Novega mesta pa do Knina. Zahtevali so razsodišče, ki naj razsodi, v koliko je ogrska vlada zamudila svoje obveznosti.
Novi trgovski minister Hieronv-mii je na nekem shodu ostro prijemal prejšnjo upravo ogrskih državnih železnic ter ji očital, da se je zavezala graditi ogrsko-dalmatiusko železnico.
Neka merodajua oseba taji v nekem madžarskem listu, da bi bila zprradba dalmatinske železnico v bi-stveni zvezi z nagodbo, kajti tozadevni dogovori so bili sklenjeni že meseca junija in julija leta 1906, torej pred začetkom nagodbenih j>ogajanj meseca oktobra 1906, končno so se tudi sporazumeli, da se železniška vprašanja izločijo iz nagodbenih pogajanj, tako da so se pograjan j a edinole v istem času vršila kakor nagodbena pogajanja.
Tudi v gosi>oski zbornici je iu*ki ugleden član sprošil vprašanje dalmatinske zvezne železnice. Vprašal je vlado, kakšna sredstva hoče uporabiti, da prisili Ogrsko, da se drži pogodbe. Železniški minister je odgovoril, da je projekt za dalmatinsko progo že izgotovljen, za kranjsko ozemlje pa že v delu. Ogrsko je ta dela že vzelo v roke in deloma tudi že i zgotovilo, vendar pa še ni zakona. Tudi se je avstrijska vlada opetovano obrnila na ogrsko vlado glede terminov in bo tudi v prihodnje obdajala na dogovorih. Sklicevati se v tej zad*evi na razsodišče, pa je izključeno, kser se razsodišče bavi le z na-godbo samo, poleg tega pa bi ostalo odprto še vprašanje, ali se sklep razsodišča da izvesti ali ne. Nujni predlog y*oslaAiske zbornice poudarja, da so zakoni, ki so se tekom 40 let sklepali, dali dalmatinskemu prebivalstvu mnogo upanja na boljšo bodočnost, ki pa se ni uresničilo.
Najvažnejše železniške proge za Dalmacijo so z Ogrsko dogovorjene zveze in poleg teh progi Dugopolje-Arzan - Bugojno ter Zader - Benkovac ter njih spojitev in podaljšanje -kozi Bako Kotorsko v Bar.
Železniški minister je poudarjal, da so za kranjsko - hrvaško - dalmatinsko železniško zvezo vsi koraki storjeni. Junija meseca sta se posvetovala tudi tozadevno avstrijski železniški minister in ogrski trgovinski minister. Kmalu potem je izvedelo z ogrske strani za progo Novi-Knin. Nato je dobila ogrska vlada prosto roko, ko so se odpovedale banke avgusta 1006 pogodbi. Oktobra so se vršila nova pogajanja z ogrsko • iado. V avstrijskih delegacijah se je zavzel finančni minister za progo po dolini Une in za prispevek programa Arzan - Bugojno in Samac - l)u-hoj.
Ministrski predsednik je nato poudarjal, da se je v zadnjih nagodbenih pogajanjih zavezala ogrska vlada na svoje stroške zgraditi na Ogrski strani ležeče delne proge, in sicer je bila vzeta v pretres železnica skozi Liko, tedaj proga Ogulin - Otočae-Fribudić. Ogrska je to svojo obveznost opetovano priznala, izvršiti je pa ni mogla zaradi finančnih drugih težkoč. Od tega časa so se oglašali razni pomisleki proti železnici skozi Liko, in ti pomisleki so bili deloma stavbnega značaja, ker bi šla ta železnica preko dveh razvodij (Kapela, Velebit) in \>o kraškem ozemlju. Zato se vračata vladi k progi skozi dolino Une. Ta proga da odgovarja vsem zahtevam in je mnogo bolj prikladna ter za skoro 60 km krajša. Obenem bi se dale premagati ovire za prečno zvezo Arzan - Bugojno.
Upoštevala bi se poleg tega še proga Novo mesto - Karlovee in govoriti bi se dalo o progi Ogulin - Bi-hač. Podobno se je izrazil ministrski predsednik v plenarni seji avstrijskih delegacij. Iz govora ogrskega ministrskega predsednika pa se da posneti, da nagiba ogrska vlada zopet na zgradbo liske železnice.
Tako se ne ustavi tehtnica in otvoritev železnice se zavlačuje od dne do dne, tako da je za bodočnost Se vse negotovo. Same obljube in zopet obljube in predpriprave, železnic pa ne!
M i Snah!
He M Mt H. Cirila h Mi
41etne, enkrat presajene, jako moćne, krepke in koreninaste ima na prodaj
•akrfenlitve tmr|aike graiftiae v
■amcršelin(želimlje)1 pošta Studenec-Ig pri Ljubljani. ioo7
IMIGRIIM
(Fernolendt)
je najboljše čistilo za čevlje. Dobivaše povsod. Wi lovski razstavi oa Dunaja odiikifaae i zlato svttinjo.
Najbolj
kar morete kupiti je
iz tvornice za io v Čelom
Dobiva se po vseh boljših trgovinah na drobno.
v Ljubljani
priporoča naslednja
Adrejec Lfuafil: Rdeči smeh . Aškerc: Izlet v Carigrad .  . .
■     Prešerno? album    . . Beg: Ustoličenje koroških vojvod r>  Slovensko nemška meja na
Koroškem......
> Narodni kataster Karaste . Bettct - Suma vsk*f:    Brod ko vski
odvetnik.......
Bojan: Doktor Holnian   .  . .
Burncti: Mali lord.....
Cankar: Aleš Iz Razora .   . .
Časnikarstvo in naši časniki Cedi Sratopl'J:: Med knjigami
in Ijndmi......
Erjaccc-Sajocv : V naravi . .
HalHy: Dnevnik.....
Jurčtč: Zbrani spisi I.—XI. . . Jelinek: Ukrajinske 'inmc . . Lah: Vaška kronika .... Lipi C: Strahovala dveh kron I. II. a Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. . . M"rnilr. Najhujši sovražniki Oblnlr. Stara devica . .  . .
Razne pripovesti .... Rc»>cc: Ljubezen KasčsatVC Klare Premaga »    V studentov sk i h ulicah . Zadnji rodcvfne Bcnalja
Rušit: Mina.......
Smčmr: Čez trnje do sreče. . Šepetarcc: Zaljubljeni kapucin . * Štiri ruske slike ....
ThetmieL Undina.....
Trstenjak: Slovensko gledališče Vesel: Libera uos a milo . , Zaa>l: Zbrani spisi .... Ž>n> Osnovni nauki o narodnem gospodarstva   *   .   .   . .
aeia:
broš. >«.
K 1-49,   2 40 » — 80 ^> 2-40 » -30
»   1-40, 2-40
■ — 60
■ 1 -50, » —-50 * 1*60, » 1-50,
> -'80
» —-50 i 120,
> —-60 » 120, » - --30 » 170,
JĆ0
2-60 250
70
» —-80,
> —'60
> —-60,
» —-so
m 150,
> —-60, »   1 50,
> 150,
> 120, » V2D, » 1'-, » -'60, » —'90 , 2--» 140,
1 —
2/0 2—
1 60
1 fcO
2 50
1 60 250 250
0-_
2-20
1- 80 t 60
2 20
Obvestilo.
naznanja vsem onim ženskim krojačicam in Šiviljam, ki izvršujejo samostojno krojaško obrt brez obrtne pravice in ki bi si rade pridobile 1090
obrtni list
pa nimajo nikakih izpričeval, sklep odbor ove seje dne 16. m. m„ da se jih opozori enkrat za vselej, da jih bode načelstvo oprostilo učnih izpričeval in drugih okolnosti, ako se zglasijo pri zadrugi in se podvržejo preizkušnji, ki se bode vršila v to svrho skupno za vse.
Macelatvo zadrafa krojačev.
A. KUNST
<; Židovska ulica itev. 4.
I Velika zaloga obuval
Isstaaaa Udslaa ma aasma, gospaaa te otroke |e v sna« aa isbaro.
Vsakršna naročila se izvršujejo tocao in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo ia
zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih saj se blagovoli vzorce poslati. 40
G. F. JURAKK,
prvi In edini cesao-slovenaki oglase-valeč klavtriev ia trgovec
v ijubijani, poljanska cesta 13.
Priporočajo se klavirji, planini in harmoniji nepre-sežni po dobri kakovosti glasu in solidni sestavi. Vsa v to stroko spadajoča popi a vi ia kakor tudi ugiaševanje vseh sistemov klavitjev izvršuje po jako niiKih brezkon-kurenčnih cenah Imenovana tvrdka vzame stare klavirje v račun za najvišje cene, ako se pri njej kupi nov klavir. Za vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let. »Glasbeni Rlatid« in drugi« slovenskim   zavodom   uglašuje  klavirje edinole
koncesionirana tvrdka forasek.
Nove
dvostranske slovenske plošče!
Cena K 4*— in po K 2-50.
r^^^ffiMI od 25 kron iJIil^lOid naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zah!ev3jl5 takoj ferezpltfM cenite srannfoaeT io rstaft p|u§c.
Fi*€a S^a ZjP^JllEO
Ljubljana, Stan trg štev. 26.
upica
iermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
koitjskiii opi*av
Kakor tudi krasno opremljene
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabSjene vozove in konjske nprave.
Naprodaj ima več lepih
ISFsani
Halna trgovino
finih
ročnih del
mm jager
v LJubljani,
ulio« štev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
I Plisiranje :-: :-
HiSa
z lepo prodajalno in 5 sobami, na zelo lepem in prometnem kraju na Gorenjskem, se zelo po nizki ceni proda.
Hiša je primerna tudi za gostilno, ker je v tem kraju pomanjkanje go-stilen in trgovin. 1031
Naslov pove uprav. »SI. Naroda«.
hi
z velikim dvoriščem, jako lepo urejenim vrtom z nekaj orali travnikov, pripravna za vsakovrstno obrt kakor tudi za poljedelsko podjetje, se ceno proda pod ucodntmi pogoji v Ljubljani. VeČ pove Patar Matelic, ob!, konc. posredovalna pisarna, Ljubljana, Skofja ulica 10. Telefon 155. 921
a  Ceno če&ko
1K» posteljno perje!
irr*11^.,   5 kg novega sktibljenega vSnvfln K 9 6X), boljega K 12 , belega, jako mehkega skub-IJenega K 18*—, K 24'—, snežno belega,  mehkega, skubljenega K 30*—, K 36—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi  se    zamenja  ali   nazaj vzame proti povrnitvi postnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lcbcs 35. pri Planu aa Češkam 464
lin sodnih dreves.
(£az.$G&u£anie se je pričelo in traja do začetka znaja.) Jabolka, hruške, orehi, breskve, domači kostanj, češnje, češplje, marelice itd., kom. od K !•— naprej, 100 kom. visokostebelnih jablan od K 25* naprej. 200.000 kom. lepotnih in dreverednih dreves, kom. od 60 h naprej. 2 milijona različnih lepotnih grmov, 100 komadov K 15*—. 20 milijonov akacif in gledlešj, za 1000 kom. od K 10—75. 15 millj. gozdnih sadik: smrek, borovcev, hrastov itd., 1000 kom. od K 2 20. Pasmena perutnina in nje jajca za lezenje, 20 najpreizkušenejših pasem, dalje tudi fazani za lov. Na zahtevo ilustrovan cenovnik zastonj. 1105
Grofa Žige Batthyany|a oraše. nprera« Csendlak pri Radgoni.
Eenitna ponudba,
}){lad inteligenten cossstnjk, czdns Zunanjosti in blagega, mirnega jna-caja, v prijavnem kraju s Čistim letnim dohodkom do 6000 Jf, Je& Spoznatisdravo, sebi primerno gospico S srčno oli^o 20 do 30 let staro, f^i ima veselje do trgovino fer lastno premoženje o^ir doto* koja je navesti Le resne jax/p»:e pcr.udbe na upravmštvo M^Voy /Zaroda" pod šifro „£a industrijo 50.000'*. 1056
Ceno |sos!et|n@ psrjel
Najboljši češki oakapni vir. 2S15
K5 sivega, dobrejja, puljenepa 2 K; boljšega 2 40 K; prima v      -      poibelefra  2 80 K; ^ k     belega 4 K; belega
puhastega  510 K;
S. B7n1?rh htS*£EČL) )i* v^nneg* sne----—--"—*^SS&2Z' sne belega, pulje-
nega, 6#-50 K, 8 K': kg ruha. si »ega 6 K. 7 K, belega, tmega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila ou* 5 k$ naprej franko.
zsotonljene postelje ^srtr
drega, belega aH rumenega nankin^a, pernica 180 cm dolga, -20 cm široka, z dvema zglavoicama, 80 cm d!tr, 60 cm sir, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem !6 K; napol puh 20 K; puh M K; posamezne pernice !0 K, b K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3*50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej t ran ko. Lahko se franko zamenja za neugaiajoče se vrne denar. Natančni cenovni ki gratis in franko.
S. Balio. Deienice it. 767. teko
Zahtevajte jj,. kolesa
samo
Najodličnejsa oprema
in največja tehniška popolnost, •a* Kratil kttatofi zastasj. "v*
Tvornice Premier
rodajalka
galanterijske in manufakturne stroke se sprejme v trgovini J. Koaobler v Kamniku.
1043
Ugodna prilika!
na eni najbolj prometnih cest v Ljubljani z gostilniško koncesijo, s hlevom z gostilniškim in vrtom za
zelenjavo ]e na prodaj«
Hiša je pripravna tudi za vsako drugo obrt. V hiši so prostorne
kleti. — Poizve se v Prečni ulici št. 6, pri gosp. Arzelini. 937
Več izurjenih
1058
za pletenje nogavic na stroju sprejme
M. FRANZL, Privoz št. 10.
Č0GNAC!
STAR! pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za
slabotne in rekonvalesentne.
Dobi se edino pri tvrdki: 1060
BR. N0VAK0VIĆ, Ljubljana.
išče se
1087
za prevzetje jako dobro vpeljane trgovine s kolonijalnim blagom na debelo V Trstu. — Ponudbe pod: „A. S. Št.  87"    poštno   ležeče   v TrsftU.
Tvrdka Oton Homan v Radovljici,
trgovina z mešanim blagom sprejme takoj ali za poznejši  termin, sprttno, zanesljivo, samostojno 1057
kontoristinjo
• L!
u H:
I nI
ki je že kot taka, ali kot prodajalka službovala.
nova, v najlepši solnčni legi, obsegajoča 3 sobe, eno sobo za služkinjo, kuhinjo, jedilno shrambo in klet, stekleno verando, balkon, sadni vrt in vrt    zelenjavo, park, v hiši parna, solnčna in zračna kopeli, mri kl ađn.i za bolnike, se odda ia&oj kot po-letno   ali  letno   stanovanje na Vrhniki. — Več se izve v upravništvu »Slov. Naroda«. 1031
Kri!
5Q " p prihg»anka in okusen zajtrk
dosežejo, dobe oni, ki mesto kave. čaja. kakao, sladne kave. Puro, Scma-tose, Sanatogena, redilnih soli, mesnega izvlečka, jušnih zabel, otroške moke itd. pijo 1024
Siadin je dr. pl. Trnkoczya sladni čaj.
a^   5S| Povsod »/. kg zavitek 50 h. Plflri   Tudi pri trgovcih.   Po pošti I^V^it  (najmanj 5 zavitkov) pri le-karnarju Trakoczyu v Ljubljani, Kranjsko. — Glavne zaloge: Dunaj.
lekarne Trnkoczv: Schonbrunnerstr. 109, Josefstadterstr. 30, Radetzkvplatz št. 14. V Građen, Sac k str. 3.
• i      m-hm -mj^ mm \# # v
Zdravje!
Uradne arei»d8.zjutraj do7. zvečer
i> 7. zvdčcr pS^L^d
pi1zziai 1
^fiSliEBIlfBIIIIH r^,cT™sTuP0IITEHflM03
Osrednja banka £odkih hranilnic.
vlo&e u mjfliff mmm vloge
4 /4 /o g 4 /4 /0
VLOGE I TEKOČEM MtUi
ie VLOfiE FIKSNE IUUDGOĐHEJSL - URuH POSLOVANJE VSEH VIST. _
loMclck n ntttm trn kavcij«. I
^aaa w^»»«<«.^i«.7.mt»saaal
5462
1336
Norb.&anler * aia, ML Pater ¥ Sa-vinski dolini, trgovina s moianiai blagom in  deželnimi pridalkL
Ponudbam naj se prilože spričevala.
Proda ao ▼ Ooraaji vaai it. 2 pri Škof Ji Loki
f>o sest
ki obstoji iz velike hiše (8 sob) z lepim vrtom, gospodarskim poslopjem* nadalje iz polja, na katero se poseje 25 mernikov, in 3 lepih gozdov. Hiša je ob glavni cpsti, ter zelo pripravna za gostilno, trgovino ali kako drugo obrt. Natančneje se poizve v vasi Sora St. 46 p. Medvode. tois
IJ t tesnite si p6dobo
Ottoman"
in t
IIW k kVHIMII     (cigaretni papir in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente.
1 366
D*lnl*fca glavnica K
I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica Stav. 2.
Poaraialee v Spajata, Celovca, Trsta in Sarajeva.
Sprijena vloge m kijiike ia m ttkofc raba ter ja 1| 01   friporoca promese na ftske srečke      gi*™* dobitek
|2 [O a S X Žrebanje 1. aprila.      K 180.000'—
R.z.rvni fona  61<*.OOđ kron.
33
>gc m knjižice in na ttkoB racaa ter ju •brcstije a tac vtoie po Bstia
jnsko-nemškem mestu Spodnjega Štajerskega, ittarosaaao letovišče« Kr^vUtato, zdravila! vrelci, se zaradi smrti takoj proda. Lepo obširno poslopje ob mestnem parku,, prav pripravno tudi za kako duhovno kongregacijo, z razgledom čez vse mesto, z 10 sobami in pritiklinami. Nekaj oralov travnikov, gozda in njiv, stavbiSča za vile. 5*'^ čistega donosa. Cena K 75.000 Ta objekt je zanesljivo vreden 90.000 K. — Ponudbe resnih kupcev na lastnika Alojzija Lang, Gradec Elisab ethstra sse 18. Agenti izključeni. 1124
Iščem mladega, sposobnega
vestnega ia marljivega. Plača po pogodbi. Nastop čimpreje. 1075
Josip Juinić, mesar ▼ Delnicah.
C. kr. avstrijske    ^   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
talssatt
Jeseni?« v
Al   m   A *
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah
.'. znamenite Groharjeve slike .%
c
oHRlSTGfL
za Trubarja
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm ia široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovrsenejša kar jih imamo Slovenci.
=   Cena m pošto K 3.20. z=
Dobiva se v
1111! II!!! i
Priznano najHoljSa posrebreno
Najlepše Obliko. Kompletno
opra vi j' n<- kasete /.a nami Z" no orodje, sklede, posode za omako, kavni m čajni servisi, namizni nastavki, umetnine.
Edina nadomestilo za travo srE.ro.
Specialni predmeti za bolele, restavracije in kavarne ter za pensione, mc-
Baže i. t. d. G. is kr. dvorni dobavitelji
CHR1ST0FLE & CI6
Dunaj I.9 Operaring St. 5.
(Heinricnsbof).
Dna trovani cenovnik zastoa*.
Po vseh mestih zastopnild-prodajalci.
Za jamstvo pristnosti nosijo vsi izdelki poleg stoječo tvorniško znamko in polno ime
W«lfaw7«>aa Odaod Is LJubljane (Jut- zaL)
7«04 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Trlič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, St. Janž, Rudolfovo, Straža-Topiice, Kočevje.
©•12 dopoldne. Osebni vlak v smeri* Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Liraldane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin.
11**0 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica,
Trst.
1*82 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, St. Janž, Straia-Toplice, Kočevje.
3»3O popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec
eV35 zvaoer. Osebni vlak v »meri: Irlič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Diisseldorf, Vlissingen, Trbiž.
7*4O zve6er. Osebni viak v smeri: Grosuplje St. Janž, Rudolfovo, Kočevje,
10MO ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice« Beljak, Gorica, Trst.
Oakad is Ljubljane (dr ta vsi kolodvor).
7*28 zjutraj Ose rs.-- v a.H: v Kamni«. 205 popoldne: Meanec v Kamnik. 7-39 zvečer: Mešalec v Kamnik.
IV— ponoči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih v mesecu oktobru.
Gorice,
? rib od v LjaaUaao (lata
7M4  zjutraj:   Osebni  vlak is zvezi  na brzovlak iz  Berlina, Drai-Ua Prage,   Lin ca,   Monakovega,  Solno grada Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Tržiča
8*62 zjutraj: Osebni vjak h Kočevja, RtH dolfovega, Grosuplja, Št. janža.
10*12 dopoldne: Osebni vlak iz TrbiZa, Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dusseldorfa, Kolina VViesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Badgasteina, Beljaka.
!l*20  dopoldne:   Osebni   viak iz Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča.
2»fJ9 popoldne: Osebni vlak is Kočevja, Straže - Toplic, Rndolfo?ega, Grosuplja, St Janža. ,
4M7 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, iesenic. Ti-žica.
6 38 zvečer: Osebni vlak iz Jese uc v zvezi
na brzovlak iz Berlina, Draždan, Hra^e,
Linca, Celovca, Monakovega, Solaa??rada,
Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. a-i5 zvečer: Osebni vlak iz oeljaka, Trbiža
Celovca, Trsta, Gorice. Jesenic, Trifiča. 0*07 zve do r: Osebni vlak is Kočevja Strafe«
Toplic Rodolfovega, Grosuplja. ŠL Janža, 11*22 poncoi: Osebni vlak a Trbiža^ Cco/CJ
Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic Prihod v Ljubljano (državne ioleraico). e**0 zjutraj: Mešanec   iz Kamni* ;a. 10*69 dopolde: Mešanec iz Karrviiika. OMO zvečer: Mešanec iz Kamnika. IO 30 po noč!: Mešanec iz Kar/mika le ob
nedeljah in praznikih v meser.u oktobru.
Časi prihoda in odhoda so nave> 'eni v s redaju evropejskem času,.
McMfHrVllal
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v frstn
j8661
-
•••• m li
■ v   ■& m
i - ■ :■■
—j*. ••■ *. r ■■
• m j
mM
(i* -'.-VrU-
■■■■ ^
Fjv. i
• ■. v]Mi .. i 'v '
■4i^
V LJUBLJANI
se priporoča
v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov, računov, kuvert, vfzitnic itd.
Istotam izhaja dnevnik „Slovenski Narod", tednik „Slovenski Dom" in mesečnik „Ljubljanski Zvon".
Telefon štev. 85.
Telefon štev. 85.
I i
0251
3385
19