152
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja, — Prav tako, kakor v zboru Ogerakem je tudi v zboru Dunajskem ministeratvo odgovorilo na interpelaciji: kako se misli vlada Avstrijsko-ogerska obnašati o Rusko-turški vojski? Obd ministra sta odgovorila tako, kakor jima je grof Andrassj napisal odgovor, po katerem pa svet nič več ne v6, kakor je prej. Oba ministra sta povdarjala neutr aln os t in vedel varstvo interesov monarhije; al do danes se ne vemo, kaj grof Andras8y, ki je v vsem in pred vsem Ma-gjar, smatra za interese Avstrijsko ogerske. Zato rii čuda, da ne na Dunaji, ne v Budapestu nista bila zbora zadovoljna z odgovorom, kajti politiski horizont ni ž njim jasnejši.
—  Iz 24 glav obstoječi odbor, ki ima pretresati vladne predloge o novi pogodbi z Ogersko, se je razdelil na 3 pododbore. V odbor za predloge o banki so bili izbrani Herbst, Giskra, Neuwirth, Klin-kosch , Dumba, Demell, Kuranda, Schaup, Wodzicki, Tinti, Coronini, Sturm, Eichhoff, Lienbacher, — v odbor za trgovsko zvezo: Oppenheimer, Scharschid, Gom-berz, Klier, Teuschl, Grosz, Dinstl, Pražak, Grocholski, Walter8kirchen, Magg, Skene, Fluck, Kellersperg, Ju-zyczynski, Kopp, Hohenwart, — v odbor za davkov-ske zakone: Suesz, Kovalski, Bees, Baum, Weinrich, Beer, Plener, Schrank, Bresti, Wolfrum, Menger, Spens.
—   Državni zbor bode že te dni volil tudi poslance v delegacijo Avstrijsko. Kakor ,,Nova Presse*' piše, bode vojni minister v delegacijah zahteval veliko povišanje svojega budgeta, in sicer bode za leto 1878. zahteval 21 milijonov in 560.691 gold. več kakor za tekoče leto. Kaj pač pomeni tolikošno povikšanje vojaških potrebščin za prihodnje leto?
-— Občni katoliški shod je bil končan v četrtek, Obravnal je moge važne stvari, med katerimi v prvi vrsti je stalo brezversko novošoistvo, o katerem so se slišale ostre kritike, posebno odličen pa je bil govor grofa Leona Thuna. Da se čujejo zdaj — po sklenjenem zboru — mile in nemile kritike, je čisto naravno, kajti da ima katoličanstvo dandanes zagrizenih protivnikov obilo, to v6 ves svet, vsaj je „katoliško vprašanje'^ eno onih velikih vprašanj, ki stoje dandanes na dnevnem redu Evropskem; od druge strani je pa tudi res, da marsikak govornik bil bi stvari bolje služil, ako ne bi bil govoril in ne bi bil dal nasprotnikom pri-
like popasti zavoljo njega ves zbor. Neumornemu „kul-turkampfu", po Bismarku začetemu, nasproti treba je bilo javne objave katoličanov tudi v Avstriji, kakor se glasi na Francoskem in Laškem, in to samo že kaže veliko pomembo Dunajskega katoliškega shoda; ž njim je živahno gibanje katoliško tudi v Avstriji kon-statirano, konstatirano pa ob enem tudi, kako strašansko se nasprotniki katoliške vere  boj6 tega gibanja.
Z Rusko' turškega bojišča. —  Vojska se je hipoma pokazala s čisto druge strani. Turki   so   namreč silili v boj z zaupanja do zaveznikov,   Angležev in svojih verskih bratov v Aziji   in Afriki.    Al zdaj,   ko   je   boben zapel,   prijateljev ni od nikoder,   marveč obrnilo se je vse drugače. Angleži, glavni podporniki Turka, morajo sami braniti se, ker je z Azije prišlo poročilo, da jim je Afganistanski emir (Shir Ali-Kban) napovedal versko vojsko;   vzhodni   mohamedanci   hočejo   otresti Angleški jarem,   ki jim   ni nič   manj težak,   kakor kristijanom Turški.   Angleška pomoč Turkom bo tedaj pičla, če je bo kaj;   zato   se  v Londonu jako hudujejo nad Rusijo, katero dolže,   da  jim  je Azijance na vrat spravila. — Egipčansk vice-kralj je tudi neki že svojo pomoč odpovedal, ker bo imel sam le preveč opraviti z Abesinjskim kraljem, ki mu je vojsko napovedal in čegar krdela so Egipčane pri Darfuru že potolkla. — Nasproti pa o kakem uporu zoper Ruse v Kavkazu, s katerim so Angleži žugali Rusom,   ni   nič slišati.    Na   ta   način   se  je vse vzdignilo zoper Turčina, vsi prijatelji ga zapuščajo, le Magjari in nemškutarji ne, a ti ga ne bodo z  blata iz-lekli. — Vse to je menda vzrok,   da Turki   ne morejo nič izdatnega pričeti na bojišči.    Da  tudi   Rusi ob Donavi ne morejo   naglo naprej ,   temu   je   krivo deževno vreme.   Tem več pa so že dosegli na Azijanski zemlji. Geta za četo   so   bili Turki   pobiti  in   nazaj potisnjeni, Bajazid je v Ruskih rokah,   gotovo   tudi že važna trdnjava Kars; do Erceruma, glavnega mesta v Armeniji, jim je toraj pot že odprta.    Desno   krilo Ruske vojske hoče obiti Turke pri Soghanliji, levo predira skoz Ba-jazidski klanec,   središče pa   čaka v ravnini   ob  Karsu na resultat. — Ob Donavi so Turki streljali v Rumiua-sko luko Beket, ropali in potem pobegnili nazaj.