SLOVENSKI
UČITELJ.
List za učitelje, odpjitelje in solsta prijatelje.
Izhaja 1M 10. in 20. vsakega meseca in velja 3 gld. za vse leto, 1 gld. 50 kr. za^ pol leta. Učiteljskim pripravnikom se daja za 2 gld.. na leto. Spise, dopise in naročnino sprejema Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru na Štajerskem. Oznanila, reklamacije in druge administrativne reči naj se blagovolijo poSiljati ,,Narodni tiskarnici* v Mariboru v koroški ulici hiš. štev. 229.
Štev. ‘25. V Mariboru ‘20. septembra 1873. I. letnik.
O zgodovini slovenskega narodnega šolstva.
Poročilo (ležalnega šolskega nadzornika A. Klodič-a v Gradcu.
(Iz knjige „Bericht ilber daa osterreichische Unterrichtswesen"J
Pred. cesarico Marijo Terezijo ni bilo govora o vredjenem šolstvu po slovenskih krajinah. O . šolah na kmetih se na vsem Primorskem kar nič čulo ni, m o razmerah na Krajnskem se je leta 1773. uradno sporočalo, da se čitanje s prižnic kakor škodljiva ali grešna stvar razlaga. Kjer so bile v mestih šole, bile so le nemške; bile pa so v najsiabejšem stanji, kajti prav malo učiteljev (Schulmeister) je dobivalo revno plačo, večina pa se je živela o darovih, ktere so jim otroci donašali.
Ko se je Marija Terezija trudila, po vseli svojih deželah šolstvo vrediti, izročil jej o. Blaž Kumerdej predlog, kako naj bi se kmetiško ljudstvo najprimernejše v čitanji in pisanji kranjskega in nemškega jezika podučevalo. Z ozirom na njegovo posebno previdnost pri sestavljanji predlogov šolske prenaredbe imenovan je bil dne 12. junija 1773 za predstojnika novo osnovane normalne šole v Ljubljani.
Vsled določbe 19. §. šolskega ukaza od 6. dec. 1. 1774 bila je v letu 1775/6 tudi v Gorici in Trstu enaka šola osnovana. Toda te nemške šole niso mogle zadostovati, kakor je sporočeval grof Torres, deželnega glavarstva svetovalec v Gorici. Po malem so se glavne šole narejale na Krajuskem: v Kranji, Kamniku, Loki, Idriji, Radolici; za južno Stirsko: v Maiiboru, Celji, Ptuju, Slovenski Bistrici; v večih krajih kakor v Bovcu na Goriškem so se osnovale male ali trivialne šole. Tudi dekliške šole so se stavile in uršulinskim uunam izročevale. Izreja v dekliških šolah naj se opira na materinski jezik, kajti velika cesarica je sicer želela vedno veče razširjenje nemškega jezika, a skrbi za druge deželne jezike vendar ni odložila. Toda zbolj-
25
šano šolstvo se je imenovalo „nemško šolstvo in nova naredba je bila nemška, učne in pomočne knjige so se imenovale (in bile) nemške."
Pred razglašanjem šolske postave je veljalo načelo: Nemščina se mora vedno več razširjevati, pa tudi na druge deželne jezike se ima skrbno ozirati, ako so le sposobni za daljno razvijanje. Po razglašenje prvega šolskega patenta pa se je prizadevalo, edino le nemščino razširjati, drugi deželni jeziki so se smatrali prvi čas kod potrebno zlo in sredstvo v dosego namena.
Z laškim jezikom se je vljudnejše ravnalo in dovolilo se je, da je bil poduk deklic v samostanu svete Urše v Gorici „edino le v laškem jeziku." Normalna šola v Gorici pa je dobila nemško lice. Grof Torres je bil takrat sestavil neko „vor-liiufige Instruction fltr die zween pro interim in Gorz angestell-ten Lehrer Leban und Petalussi, welcho die dazu erforderlicben Landessprachen besassen." Ta navod je v Beču tako dopadel, da se je mnogim gubernijam oznanil, „da bi se po tem navodu oni otroci, ki prav nič nemški ne znajo, za normalne šole pripravljali."
V Ljubljani so bili osnovali elementarni razred za take otroke, kteri niso od doma že nemški znali, da bi se na podlagi materinega jezika za vstop v normalno šolo pripravljali. Grof Torres si je v Gorici in Gradiški izbral nekoliko večili krajev, v katere je namenil postavljati tiste učitelje, ki so se v normalki nemški učili. „Kedar se bode", tako je on menil, nemščina v deželi vdomačila tako, da jo bodo v vsakem imenovanih krajev vsaj dvajset otrok znalo, potem se more s trivialnimi šolami nadaljevati. Do te srečne dobe potrebujem 2 leti."
Kmalu se je razširilo to mnenje, da se je napredek pri šolstvu meril skorej le potem, kakošen vspeh je imel nemški poduk v čisto slovanskih deželah. Tudi zaloga šolskih knjig, ktero je cesarica Marija Terezija v letu 1772. ustanovila, je imela najbolj to nalogo, da je skrbel za nemške šolske knjige, ktere so se za Primorsko in Kranjsko v Beču tiskale. V takih okoliščinah se pač ni moglo govoriti o razvijanji slovenske šolske literature.
Samo saganski katekizem je na povelje cesarice pristavil knezoškof ljubljanski na krajnski in dobil 6. febr. 1779. dovoljenje za tisk. Te razmere so ostale nespremenjene tudi pod cesarjem Jožefom II., Leopoldom II. in Francem 1. do leta 1809.
Ko se bili Francozi gospodarji dežele, vpeljali so oni namesto nemščine slovenščino kot učni jezik, vendar se je ta v viših tečajih umakniti morala francoščini. Ta sprememba je bila šolskemu vodju Valentinu Vodniku v Ljubljani povod, da je sestavil sledeče 4 šolske knjige: 1. Pismenost ali gramatika zaperve šole, po kteri so se slovenski učenci v latinskih šolah materinega jezika učili; 2. Počete k gramatike, to je pismenosti francoske gospoda
Lhomonda, (tiskana 1. 1811), prestava »Elemsntsde la grammaire frangaise par L’ Homond“ ; 3. Kersanski nauk; 4. Abeceda.
Čfudi je sestavljal slovensko-nemški slovar; to delo pa je še le 41 let po njegovi smrti, namreč 1860 1. seveda mnogo pomnoženo in zboljšano izdal Cigale, ininisterski tajnik, na stroške umrlega ljubljanskega knezoškofa Antona Alojzija Wolfa.
Leta 1813. so Francozi z Kranjskega odrinili; ž njimi je tudi slovenščina iz ljubljanskih (krajnskih) šol izginila, in nemščina je postala zopet in povsod učni jezik. Še le leta 1816. je dovolil cesar Franc učno stolico za slovenski jezik v Ljubljani. Toda Vodnik je bil s svojimi „Lj ub lj a n s k i m i Novicami." (1797—1801) in svojimi pesmi zbudil narodno zavest, ki je vedno močneja postajala, in leta 1847. je že bilo 64 slovenskih šol.
France Metelko, kteri je bil po omenjenem dovoljenji učitelj slovenščine, izdal je malo slovnico za učiteljske pripravnike v zalogi šolskih knjig. To je bil posnel iz svoje učene ob-širne knjige „Leh rgebaude d er slovenischen S p rac h e. “ Metelko je pisal tudi nek Abecednik in Razlaganje evangelija sv. Matevža 1. 1849. Še le 1848. leto je doneslo slovenskemu šolstvu novo življenje. Po odstopu prvega naučnega ministra barona pl. Somaruga prevzel je začasno vodstvo uauč-nega ministerstva niži državni tajnik Feuchtersleben. Taje priobčil načrt načel za prenaredbo vseh šolskih in učnih zavodov, in ministerski odlok od 2. septembra 1848. št. 5692 javlja načelo, da ima v narodni (ljudski šoli) materini jezik učencev, za katere je šola, tudi učni jezik biti.
Miuisterijalni odlok od 17. julija 1850, št. 5781 določuje, da naj se v šolah, kjer krajevne in deželne razmere zahtevajo in kjer ni prevelike zavire, poleg materinega jezika, v kterem se vsikdar podučuje, tudi na drugi deželni jezik ozira.
Te misli so tudi v ministerskih odlokih od 25. oktobra 1851. in 19. decembra 1853., št. 11266, v kterih je tudi navedeno, da se s tem podukom pred 3. razredom nima počenjati, in da se ima pri podučevanji v drugem deželnem jeziku na starost in spretnost učencev ozirati, toraj na materinski jezik opirati.
Veroznanstvo se ne sme zarad visokega, ne samo na um, temveč tudi na blaženje srca in na višo, za vse življenje važno povzdigo duha vplivajočega namena na nikakošen način dr igače podučevati kot v materinščini (ministerski razglasi 21. Apr. 1850 in 9. Dec. 1854, št. 14212 in 30. nov 1855, št. 17444.)
Ta načela so slovenski ljudski šoli vrata do prostega raz-vitka odperla. )>
3. Krajusken
4. Primorske
1. Štirskem
2. Koroškem
ijeta ioui. je imeio siov. ljudstvo na;
3 slevenskih, 26 23 % slov.-nemških šol »	r	16-81 °/o
[	3	n	39 23 %	„	„
)	n	8‘08	°/0	„	„
Leta 1870. je bilo na:
1.	Stirskem	35	slov.	in	199	slov.-nemških	šol.
2.	Koroškem	24	„	in	70	„	„	„
3.	Krajnskem	1G7	„	in	GO	„	„	„
4.	Primorskem	169	„	in	101	mešanih	šol.
Načela in nauki slavnih pedagogov.
Po Ludwig-ovih spisih.
(Dalje.)
Frmnke.
Na Angleškem je Locke občinstvo opozoroval s svojimi spisi o izreji na važnost tega predmeta. Na Nemškem se je pa o istem času za boljšo vzrejo mladine vnemal Franke. Rojen je bil v Lllbecku 1663, umrl je v Halli 1727. Vzrejo je dobival v Goti, kjer se je prav takrat dosti na zboljšanje šolstva delovalo. 1692. postal je profesor v Halli za grški in orientalske jezike. Bil je pa ob enem dušni pastir pri neki cerkvi blizo omenjenega mesta. Pred njegovimi durmi se je vsak četrtek zbiralo veliko število revežev, ktere je on večkrat malo spraševal in podučeval. Tu se je prepričal, kako je velika večina teh revežev divja in spačena. To ga je napeljalo, da je skušal za te revne otroke šolo ustanoviti. V ta namen je obesil pred svojim stanovanjem pušico, v ktero je za omenjeno šolo dovelj darov prihajalo. S tem je kmalu osnoval šolo z dvema razredoma za ubožno mladino, kmalu potem je sklenil, napraviti tudi sirotnico,v da bi zapuščene otroke, sirote še bolj obvaroval pred svetom. Še popred je bil osnoval „pedagogij,“ to je šola za otroke staršev visili stanov.
Tako je pod vodstvom Frauke-jvem izrastlo mnogotero šol za otroke in mladeniče vseli stanov. Franke je po svojih načelih šole ločil na ljudske in učene šole. On in njegevi nasledniki so svojo izrejo stavili na tele principe: Pri vsaki izreji mora biti poslednji namen živo spoznanje Boga in pravo krščanstvo. Brez prave pobožnosti so vse vede več škodljive nego koristne. V»i otroci imajo v sebi seme popačenosti, zatoraj je treba na temeljito poboljšanje srca delovati. Temu namenu nasproti so pa: zanemarjenje lcerščanskega nauka in razveseljevanje, kakor je med svetom navadno. Mlade lju.ii je treba privaditi na spodobno in nravno vedenje, ne pa jih učiti dvorskega obnašanja. Mladina potrebuje odpočitka in nekoliko razveseljevanja. Zato so dobre telesne vaje in mehanična dela. Pri vsem poduku naj se gleda na prihodnji stan rejenca. Pri tistih, ki bodo meščanski obrtniki treba je poleg veroznau-stva tudi: čitanja, pisanja, računstva, pa tudi naturoznanstva, zemljepisja, zgodovine itd.
Pri vsem podučevanji se je treba na poočitovanje vedno ozirati. Dijakom se priporočujejo stari jeziki. Pri podučevanji naj se rabi k a te h etično učenje. Olajševanje poduka se ne priporočujejo. Pri Franke-tu in njegovih naslednikih je bilo geslo: dovelj delati, načelo: poočitovati, ponavljati pa, to je bila duša vsega poduka.
Pedagogi, ki so v Franke-tovem smislu delovali, so n. pr. : Freilinghausen, Knapp, Joacliim, Lange itd.
Čeravno so se na Nemškem vlade z novimi naredbami in postavami trudile, da bi šolstvo zboljšale, vendar narodno šolstvo nikakor ni napredovalo. Temu bilo krivo učiteljstvo, pri kte-rem stanu so bili pastirji, rokodelci, strežaji, pisarji, vojaki itd. Njih omika in njih plača ni bila nikakor stanu primerna. Za narodno šolstvo se je le potem boljša bodočnost obetala, ko so pričeli semenišča učiteljska ustanovljati.
V sredi 18. stoletja so načela Franke-tova vedno manj veljala. Pridobili so si pv veljavo tako imenovani filantropi (človekoljubi), kakor Locke, Basedov itd. o kterib se bode že pozneje govorilo.
(Dalje prih.)
O narodnom šolstvu na Goriškem.
(Konec.)
„Stroški za poduk na ljudskih šolah so znašali 101.608 gl., od teh spada 37.000 gl. samo na gradiščanski okraj.“
„Mestne šole v Gorici se vzdržavajo samo na občinske stroške. V gradiščanskem okraji dobiva za vzdrževanje poduka na javnih ljudskih šolah Gradišče 1762 gl. 25 kr., Oglej 189 gl., Ajello 83 gl. 94 kr. iz deželnega šolskega zaklada, Tržič in Ronki 528 gl. iz bratovščinskega zaklada, Romans 350 gl. iz Spaugherjeve ustanove, toda s pogojem, da mora s tem duhovnega učitelja plačevati. V goriške okolice šolskem okraji prejema samo Kanal 136 gl. 50 kr. iz dež. zaklada. V sežanskem okraji plačuje dež. šolski zaklad vsako leto 655 gl. v podboro šolam v 6. določenih krajih in v tolminskem okraji 409 gld. 50 kr. v 3 krajih.“
„Detišnice	so bile v Gorici 4,	3 vzdržuje občina, 1 je	privatna.	Vse štiri	so v takem stanji,	da nobena ne zadostuje	zah-
tevam, katere tirjamo od teh za ljudsko vzgojo tako znamenitih institutov.11
„Sirotišnica Contavalle vživa štipendij 33.423 gl. ter precej dobro podučuje otroke v elementarnih predmetih in v domačih	delih. L’	istituto dei fanciulli	abbandonati, kterega vzdržujejo	občina,	blagajnica društva	publica beneficenza,	čisti
dohodki javne tombole in dobrotni doneski, podučuje 50 sirot
v rokodelstvu ter je izpušča stoprv tedaj, če si morejo sami kruh služiti ali če najdejo delo pri poštenih ljudeh."
„C. kr. učiteljsko izobraževališče je v veliki zadregi zaradi prostora, dokler se Weudenberško poslopje ne prozida, kakor se nameruje. Da se je našel prostor za 111. razred, se je morala soba prezidati in učni pripomočki se morajo spravljati v jako mali učiteljski zbornici.“
„V začetku šolskega leta je bilo 32 pitomcev (13 v prvem, 8 v drugem, 11 v tretjem razredu — mej temi 15 Italjanov, 17 Slovencev), od katerih je 25 uživalo državne štipendije (in sicer 2 celo, 12 polovico, 10 četvrti del.)“
„Nravno vedenje i napredek sta bila zadovoljiva, posebno slovenskega oddelka. II. razred je tako vrl, da vzbuja najboljše nadeje. Praktične vaje predpisane pitomcem III. razreda so se pokazale kot jako koristne in uspešne."
„Izkušnji zrelosti se je podvrglo 10 pitomcev III. razreda in I externist. 9 (4 Italijani in 5 Slovencev) jih je prejelo spri čevalo zrelosti, 1 jo bil na pol leta reprobiran in 1 je mej izkušnjo odstopil."
„Pomanjkanju učnih pripomočkov se je deloma prišlo v okom z darili ministerstva in s prilično porabo v ta namen dovoljenih 400 gl.; toda veliko še manjka in kar neogibno potrebnega, posebno za zemlje- i prirodopisni poduk; izposojevauje iz zbirek tukajšnjih srednjih šol je pa jako neprijetno."
„Vsi učitelji so kar najvestneje izpolnovali svoje dolžnosti. Na slovenskem oddelku je poduk motila daljna bolezen glavnega učitelja Budala, kateri tudi po preteku dopusta za okrevanje mu odločega nij mogel vseh svojih šolskih ur prevzeti."
„ Enak d učiteljišču narodno-paralelna vadnica je štela 504 učencev. Obiskovanje je bilo redno razen 1. razreda ital. oddelka ob zimskem času, ker se je vsled slabe obleke mnogo otrok prehladilo, tako da so šolo morali zanemarjati."
„Nedeljsko in prazniško ponavljalno šolo je obiskovalo 33 rokodelskih učencev precej redno i s povoljuim vspebom."
„Na privatnem izobraževališči za učiteljice v uršulinskem samostanu se podučuje v italjanskem jeziku; učita se tudi nemški i francoski jezik.*) Podučevalo je 6 nun 27 kandidatinj (20 v prvem, 4 v drugem, 3 v tretjem letu), po narodnosti je bilo 25 Italijank i 2 Slovenki. Petororazredna vadnica je imela 234 učenk."
Učiteljski izpit za ljudske šole je delalo 52 kandidatov, 39 mož, 13 žensk; pa 3 so odstopili še pred ustnim izpitom. Moških je bilo 28, ženskih 7 potrjenih. Prejeli so.
spričevalo No. I. 1 kandidat, — kandidatinje n d H* I n 4	»
  n n Ul- 20	„	3	„
*) Slovonski je, to se ve da nepotreben!	Vredn.
Izkušnje za meščanske šole nihče nij delal.
Napredovalni kurs za ljudskih šol učiteljev se je pričel 23. sept. ter je trajal do 31. oktobra. Poklicanih je bilo 13 slovenskih i 10 italijanskih ljudskih učiteljev; zadnjim sta se dva prostovoljno pridružila; enemu slovenskega oddelka se je zarad nemarnega obiskovanja donesek za živež ustavil. Učili so samo učitelji učiteljskega izobraževališča."
Postava,
veljavna za Kranjsko, ktera določuje pravne razmere učiteljev na javnih ljudskih šolah.
(Dalje.)
II.	Oddelek.
O službenih dohodkih učiteljskega osebja.
§. 21. Letno plačo učiteljev določuje po predlogu tistih, kteri imajo dolžnost šolo napravljati in zdrževati (§§. 33—35 deželne postave o uravnavi za napravljanje, zdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol.) deželna šolska oblast.
§. 22. Najmanjši znesek stanovitne letne plače, ktero imajo učitelji dobiti, je v deželnem glavnem mestu Ljubljani 600 gold., v drugih občinah 400 gold.
§. 23. Za učiteljske službe na meščanskih šolah naj se določi najmanji znesek stanovitne letne plače 600 goldinarjev.
§. 24. Vse stalne denarne prejemke, ktere ima učitelj po zavezi posameznih oseb, iz zavodov i dr., pobira (s pridržkom, da se varuje njih namen za kako posebno reč) občina na račun šole, ter jih dotični davkariji odrajtuje.
§. 25. Premenljivi denarni doneski naj se po srednjem znesku zadnjih treh let nemudoma premene v stalni prejemek na račun šole; bira pri posameznih prebivalcih in pobiranje denarjev za novo leto ni več dopuščeno.
§. 26. Dokler bira pridelkov ni odškodovana, naj se ona po srednji tržni ceni od leta 1834—1863. (izloČivši le-tč z naj-višo in z najnižo ceno), ali kjer se tržna cena ne more določiti, po cenitvi izvedencev (z ozirom na zgoraj imenovano srednjo ceno) v stalni denarni znesek na račun šole premeni.
§. 27. Vžitki od njiv, vrtov (vinogradov), travnikov in gozdov, ki so pri učiteljevi službi, se v denarjih štejejo tako, da se od katastralnega čistega zneska vsake parcele odštejejo do-tično davki in priklade.
§. 28. Kar po odštetvi teh vžitkov (§. 27.) do stanovitne učiteljeve letne plače še manjka, mora mu v gotovem denarji in sicer v mesečnih obrokih naprej plačevati občina, oziroma šolski okraj skozi dotično davkarijo. Ako ima sedanji čas kaka
učiteljska služba veče dohodke, naj se sedanjemu vživalcu ne-kračene pustč. Deželni odbor mora, ako bo treba, za to poskrbeti, da se c. k. davkarijam zaloga, ktere za ta naprejšnja plačila potrebujejo, o pravem času pripravi.
§.	29.	To, kar	si učitelj	pridobi po dovoljenem stranskem
opravku, kakor tudi	vrednost	najemščine od službenega stano-
vanja, ali stanovnina, ki mu namesti tega grč, potem nagrade, pomoči, doklade i. dr., ne smejo odštevati se od stanovitne letne plače.
§.	30.	Učitelji,	kteri so	za trdno postavljeni pet. let na
javni ljudski šoli v kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopauih nepretrgano s primernim vspehom delovali, dobijo v mesečnih obrokih naprej plačljivo službeno letno doklado z 10 procenti od najmanjše letne plače (§§. 22. in 23.). Na enaki način jim daje vsaka spolnjena daljna petletna službena doba do spolnjenega 30. leta te službe pravico do druge doklade, ktera se ima odmeriti z 10 procenti od najmanjše letne plače. Znesek,	za	kterega	zdajšnji	dokodki kake učiteljske službe
presegajo postavno najmanjšo plačo (§. 28.), se ne sme vrajto-vati v tako službeno letno doklado.
§. 31. Šolskim občinam, oziroma šolskim okrajem, kteii učiteljem namesto službene letne doklade raji dajo pravico, da se naprej pomikajo, ali povišajo na veče plače, je to dovoljeno pod tem pogojem, da se plača po teh viših stopinjah tako razdeli, da se učitelju vsakih deset let do spolnjenega 30. leta zagotovi povišanje stanovitne letne plače za 20 procentov od najmaujšega zneska (§. 22.)
§. 32. Ravnateljem meščanskih šol. grč opravilno doklade 200 gold., nadučiteljem drugih tri- ali večrazrednih ljudskih šol opravilne doklade 100 gold., nadučiteljem na dvorazrednih ljudskih šolah 50. gold. opravilne doklade na leto, ktera se more prejemati v enakih obrokih s stanovitno letno plačo.
Tam, kjer so za plačo više stopinje, se ravnatelj ali nadučitelj zs imenovanjem ob enem postavi tudi na najvišo stopinjo plače.
§. 33. Vsak šolski ravnatelj ima pravico do stanovanja iz dveh sob. in potrebnih zravenskih prostorov, ktero naj se mu d&, če je mogoče, v šolskem poslopji.
Ako se mu stanovanje ne more dati, grč mu za to 20 procentov najmanjše letne plače odškodnine.
§. 34. Drugi učitelji imajo pravico do prostega stanovanja le takrat, ako ga že imajo, ko se moč te postave začne. Ravno to veljč, tudi o odškodnini za stanovanje, ako jo že kdo vživa; ta se jim mora tudi pripoznati, ako bi se jim omenjeno stanovanje vzelo.
§. 35. Učiteljska služba z zemljiščem (§. 27.) ima tudi pravico, da se jej dajo potrebni gospodarski prostori in njihova raba.
§. 36. Plača podučiteljeva se meri s 70 odstotki najmanjše učiteljeve plače. (§. 22.)
§. 37. Podučitelj ima pravico do prostega stanovanja že ob času, ko je pričujoča postava moč zadobila. Ravno to velja tudi o odškodnini za stanovanje, ako jo že ima; ta se mu mora tudi priooznati, ako bi se mu omenjeno stanovanje vzelo.
§. 38. Dokler podučitelji niso za trdno postavljeni, potrebujejo za ženitev privoljenja okrajne šolske oblasti.
§. 39. Plača ženskega učiteljškega osebja se uravnava po pravilih, ki so postavljena za možke (§§. 22. do 38.); vendar se ustanavljajo vsi prejemki z 80 odstotki tistega števila, ktero v enakih razmerah spada na možke.
§. 40. Učitelji nezapovedanih učnih predmetov, kakor tudi učiteljice za ženska ročna dela v vseh v §. 15. al. 2 in 3 v državni postavi od 14. maja 1869. leta zaznamovanih primer ljejih dobč stanovitne nagrade, ktere po meri učilnih ur na teden določuje okrajna šolska oblast.
§.4'. Vse na kaki javni ljudski šoli začasno ali zatrdno postavljene učeče osebe naj se zdržujejo vsakoršnih postranskih opravil, katera so spodobnosti in vnanji časti njihovega stanti nasproti, ali katera bi jemala čas za natančno spolnovanje njihovega poklica, ali pri katerih bi se lahko mislila kaka pri stranost pri spolnovanji učiteljske službe.
§. 42 Učiteljska služba se od organistovske in mežnarske ločuje; dotični prihodki naj se razločijo in vsaki svojemu namenu izroče. Noben ud učiteljskega stana ne smč od časa, ko bodo po §§. 22. do 32. pričujoče postave njegovi prejemki uravnani, cerkvenikove službe opravljati.
§. 43. Okrajna šolska oblast mora na prestopke prepovedi v §. 41. in 42. izrečene ostro čuvati, in ako zapazi prestopke te prepovedi, naj dotičnemu da največ šest tednov odloga, v katerem času se mora ali šolski službi, ali pa postranskemu opravilu odpovedati.
Zoper ta opomin se more pritožiti deželni šolski oblasti, katera pritožba se mora v osmih dneh podati in nagloma rešiti.
(Dalje prih.)
Učilni načrt o nauku domovinskem.
(Dalje.)
V bolje poočitovanje in razjasnovanje naj učitelj na tablo štiri kraje neba s pikami zaznanrva, jih s črkami j. v. p. z. zaznamova, potem s ravnimi črtami zveže.
Ker se tedaj imenovani štiri kraji neba nikoli ne spremenč in vedno enaki ostanejo, zamiremo po njih prav lahko in zanesljivo lego bodisi ktere koli reči na tanko določevati, naj
si že bodemo kjer koli hočemo. — Za prvo začnimo in poskusimo z rečmi, ktere so v našej šolski sobi. J. pokaži mi proti jugu ležečo steno! — Ono proti večernu! — Jugu! — Severju! — Proti kteremn kraju neba je stena z okni? — Stena z vratmi? Zadnja? Sprednja stena?
Proti kteri strani greš, ako stojiš pri zadnji steni, in bi hotel priti k sprednji? — Ako stojiš pri steni z okni in bi hotel priti k steni z vratmi ? — Na kteri strani stoji peč naproti mizi? Kako vise tabl ? — Ako pa vprašam, kako stoji omara glede tvojega sedeža, pa ne veš. Zakaj neki ne? (Omara ne stoji ne proti severu ne proti večeru, ampak v sredi med obema). Razun do zdaj imenovanih krajev, ktere glavne kraje ali strani neba imenujemo, so še drugi, ktere pa sonebne, vmesne ali postranske kraje neba imenujemo.
Sonebni kraj med severom (polnočjo) in zahodom (večerom) zovemo severo-zahodno (polnočno večerna) stran, med severom in vzhodom severo-vzhoduo (polnočno-vzhodno) stran neba. Kako imenujemo sonebni kraj med jugom in vzhodom? — Kako med jugom in zahodom? Imenujte še enkrat glavne kraje neba in pokažite jih! Sedaj pa sonebne! Kje je vzhod? — zahod? — jug? — sever? — jugo-vzhod? — severo zahod? itd. Sedaj hočemo naš naris štirih glavnih nebnih krajev dopolniti, in narisati še štiri sonebne kraje, da se pa od glavnih ločijo, hočemo jih krajši narediti;
Kaj pomeni j.? — j. vzh? — j. zah? — itd.? Kteri sonebni kraje so si nasproti? — Med kterimi glavnimi nebnimi kraji je jug vzh. ? — s. vzh. ? — j. zah. ? s. zah. ? Med kterimi sonebnimi kraji je vzh. ? — zah. ? — j. ? — s. ? — Imenujte vse glavne in sonebne kraje začenši pri vzh. in naštevajte jih proti levi strani! — Naštevajti jih na desno začenši pri zah.! Itd. —
N. vstopi se k vzh. steni! — zah.! j.! — sev.! — G. vstopi se v j. vzh. — s. zah.! — s. vzh.! — j. zah. kot! J. proti kterem kraju neba je šolsko dvorišče! — cesta? — cerkev? — sejmnišče? — grad? — drevesnica? farovž? pokopališče? — vodnjak? itd. Proti kteri strani greš, da prideš od svojega stanovanja v šolo? — Kako pa od šole proti vašej hiši? — Kako od vaše hiše v cerkev, na pokopališče k vodnjaku? Kako nazaj? Kako leži gora Krim, Žalostna gora, Šmarna gora, Triglav od tvojega stanovanja? — Kako vas Želimlje, Šmarje, Rudnik, Preser? itd. Kako potujejo ljudje iz Studenica v Ljubljano, v Borovnico itd.	(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Gorice, 4. septembra. — Danes je imelo „Primorsko učiteljsko društvo*' svoj prvi občni zbor. Na dnevnem redu bila
je volitev prvosednika, blagajnika in še 7 drugih odbornikov. Po večini oddanih glasov bil je Avgust Leban za prvosednika izvoljen, Tomaž Jug za blagajnika; odborniki so: Rajec, Kanc-lar, Setničar, Švara, Komavec, Sternad.
Pri drugej točki dnevnega reda: „Krajni šolski švčt“, čita prvosednik svojo razpravo ter slednjič vabi društvo, da sprejme v postavi od 8. febr. 1869, zastran šolskega nadgledstva nasled nje spremembe:
a) V enajstej točki §. 8. omenjene postave naj se: „Krajni šolski svčt gleda na vedenje učiteljev1* izbriše; nravna obnaša učiteljeva naj ne bode pod nadzorstvom krajnega šolskega svčta, ker je učitelj uže kot državljan podložen splošnim zakonom;
b) štirinajsta točka lega istega §. naj se glasi: „Učitelj (oziroma voditelj) občuje v šolskih zadevah naravnost z okrajnim šolskim svčtom; dotični odloki se samo naznanjajo krajnim svetom;
c) §. 15. rečene postave naj se popolnem in sicer tako predrugači: „Krajni šolski svčt nema v zadevi didaktično-pe-dagogičnih stvarij nobenega opravila; to je naloga okrajnega in deželnega šolskega nadzornika;
d) učitelj bodi po mogočosti krajnim šolskim svčtom na kermilu.
Vse štiri točke so se enoglasno sprejele. „Iz vse te kratke razprave, koučuje prvosednik, da se posneti, da krajni šolski svčti nijso pametno sestavljeni ter priporoča se, da se pri prvih zopetnih volitvah vsled §. 5 često rečene postave dohiti iu popravi, kar se je po malomarnosti in nevednosti do sedaj zamudilo. Polagam vam tedaj, mili sobratje, na srce skrb, da prijdejo možaki v krajni šolski svčt, katerim šolstvo uij deveta briga, ampak ki so, če tudi ne do dna izobraženi, vender sprejemljivi za blagodejne določbe svobodomiselnih, omiko in napredek pospešujočih, mračnjaštvo zatirajočih šolskih postav.“
„Učni črtež“ za razdeljene eno- in dvorazrednice, ki je bil kot 3. točka na dnevnem redu, obrisal je prvosednik do-kazavši potrebnost namerjenega (planmiissig) odgojiteljstva in poduka in nemogočnost brezuačrtne izreje, — razloživči način, kako naj se realije v n&rodnej šoli učč, „da se namreč vsak predmet za se na podlagi lastnih mu elementov mora uteme-ljiti“ (Dittes, Grundriss der Erziehungs- und Unterrichtslehre, str. 113), a to le na podlagi berila, — omenivši kriva menenja, ki ja imajo nekateri učitelji v tem oziru gledč razdelitve ur (Stundeneintheilung): razpravivši to obrisal je prvosednik delovanje učiteljevo v obeh učnih načertib tako-le;
		- 316 —			
Č r t e ž	z a r a z d e 1 j e n e en o r a z r e d n i e e.				
	Nizi	oddelek			
Jezik	.	.		5	ur
Kazalni in	rečni nauk		.	2	ur
Računstvo	.	.		3	ur
				Skupaj 10	ur
	Viši	oddelek			
Jezik	.		.	10	ur
Računstvo				3	ur
Petje				I	ur
				Skupaj 14	ur
Vrhu tega	imata oba	oddelka 1	uro	na teden	vkupno
telovajo.					
	C r c e ž za	d v o r a z r e d n i		i c e	
			I. razr.		II. razr.
Jezik	.	,	6	ur	11 ur
Računstvo			4	ur	4 ur
Kazalni in	rečni uk		2	ur	—
Geom. oblikost. in ris		,	—		2 ur
Lepopisje		.	6	ur	3 ur
Petje			1	ur	1 ur
Telovadba	•		1	ur	1 ur
		Skupaj	20	ur.	22 ur.
Pii „jeziku“ se vsled zgoraj rečenega tudi zapopadajo realni predmeti (prirodoznastvo, zemljepisje, zgodovina).
Tudi ta dva načrta sta so sprejela. Prvosednik h koncu še enkrat priporoča zbranim učiteljem, da naj nikakor ne verujejo v mogočost breznačertuega, pametnega poduka, da naj otresč to krivo menenje ter si prisvojč zdravili odgojiteljstvenih načel, razvijaje barmouično vse telesne in duševne odgojenčeve moči, da bode potem narodne šole vspeb sijajen, učitelj pa zadovoljen, srečen. In zbor seje razšel molčč vskliknivši: „Da se kmalu zopet vidimo1'. —
Iz Celovca. (Dopis učitelja na kmetijski napredovalni šoli.) Celovec je na nas vse učitelje prav dober utis naredil. Mesto je prav lepo, snažno, svitlo (zavoljo svojih prostornih ulic), in še dosti pravilno sezidano (dosti pravilniše od Ljubljane). Hiše in poslopja, posebno noveja, so jako okusno izdelana, med zadnje-mi je v prvi vrsti hranilnica. Kakor so ulice jako prostorne, toliko prostorniša so še razni trgi. Nektere kinčajo razni spominki, 11. pr.: spominek M. Terezije in drugi. Cerkve so sploh prijazne in nektere celo krasne, orgije so pa povsod primeroma premajhine, da si ravno nektere prav čvrsto pojo! Cerkveno petje in godba je pa sploh slaba in še jako na nizki stopinji. Okolica je mikavna in prijazna. Govori se tukaj spoli nemški,
vendar se tudi slišijo sem ter tje mili slovenski glasovi. Med vsem, kar me je dozdaj najbolj zanimivalo, so šolska poslopja, ktera so v svakem obziru jako okusno in pripravno izdelana, tako, da se sme ž njimi sleherni koroški prebivalec ponašati. Zares, kjer se toliko stori za napredek šolstva in splošno omiko, ni mogoče, da bi ne bili nasledki in vspeh tacega delovanja plodoviti. Bela Ljubljana in Krajnska, ktera se rada z marsičem ponašaš — sramuj se, da svoja deca še vedno v zaduhla in nezdrava poslopja gnjeteš in stiskaš! Naj pokaže dejanje, kar se je dostikrat širokoustuo po domovini razlegalo; to bode najlepši dokaz, da si v resnici vneta za nepredek šolstva in splošno omiko. Šolo smo začeli 22. pr. m. s tem, da smo se ob 8. uri vsi zbrali v izobraževališči v III. oddelku. Kmalo pride vodja Brandl, nas vse odbere ter izpusti in povabi, zopet ob 10 uri zbrati se. Prišedši o omenjini uri dobil je vsaki svoje borne krajcarje, koleka so plačali krajnski učitelji 19. kr., koroški 13. kr.; zadnji dobč namreč 10 gl. manj nagrade od prvih. Ne morem drugače, da pri tej priliki izrečem svoje začudenje, da ste vladi svoje učitelje s tako borno odškodnino, 50 fl. za celih pet tednov v mesto, kjer prevlada sploh dragi na v vsakem obziru, poslali. Ali se hočejo učitelji še dalje utrjevati uže tako dobro izučenem stradanji, ali hočejo dolgove delati, ker živi tako v grob ne morejo? Varčnost je res lepa čednost, toda, zakaj se vselej najprej le nam ubogim učiteljem tako živo priporoča in nas v tej kreposti vadi? Sedaj imamo vsaki dan dopoldan po 2 uri kemijo, za tem pride fizika, popoldan imamo pa po 2 uri sadjerejo teoretično, potem pa izlet na vrt 3/.t ure od mesta, kjer se vse praktično kaže. Vmes so tudi drugi izleti v bolj oddaljene kraje k raznim tovornam, fabrikam in večjim posestvom, da si ogledamo, kar slišimo v teoriji. Kemijo, fiziko in čebelorejo podučuje profesor Rajmund Sauer, sadjerejo in vrtnarstvo pa vertnar deželne sadjerejne šole gosp. učitelj Frei. Podučuje se, se ve da, vse v nemščini; kar se preden dan ali prvo uro predava, sprašuje se koj drugi dan ali drugo uro. Nazadnje bodemo pa morali še vsak posebej ostro pre-skušnjo narediti.
Iz Velikovca. Velikovško učiteljsko društvo je imelo 6. avgusta svoj shod v Velikovcu. Zborovanja se je 19 učiteljev in 1 učiteljica udeležilo. Predsednikov namestnik g. A. Vizjak prične zborovanje ob deveti uri. Najprvo sam razlaga imenitnost in potrebo skupnega zborovanja vseh učiteljev. 18 junija se je v Prevalili povdarjalo, da naj bi se to društvo v več manjših društev razdelilo, in to zavoljo daljnega in težavnega obiskovanja. To se bo opustilo, ako društvo pri železniškem vodstvu znižanje vožnine pridobi. Potem nastopi g. J. Rupnik, učitelj Trušnjeh, ter preduaša „o praktičnem računanji z decimalimi z ozirom na novo mero in vago, in na prikrajšanje poštevanja
in razštevanja. Na to je g. J. Jauež, nad učitelj v Grebinju, praktično prednašel: a.) Kako se učenci podučujejo v pisanju in branju slovenskem in nemškem ob enem. b.) Kako se po ana-litično-sintetični metodi podučuje." Po teli obravnavali se je nasvetovalo, da bi učeniki okrajnega šolskega svčta v prihodnji seji račun o svojem delovanju predložili. 6. J. Rupnik priporoča, a) da se zauikerni krajni šolski svetovalci v resnici kaznujejo, kakor se jim grozi okr. šol. svet. Oni se večkrat renitentno proti višim šolskim uradnijam obnašajo, b) Da bi tudi učitelji pravico dobili, iz svojega stanu enega poslanca v državni (?.! Ur.) in v deželni zbor voliti, c.) Naj bi se v postavi od 11. feb. 1872. §. 1. št. 9 o krajnem nadzorništvu odstranila, ki pravi, da naj krajni šolski svčt obnašanje učiteljev in mladine nadzoruje. (?Ur.) Učitelj je že tako od otrok do največega predstojnika nadzorovan; zakaj neki bi še postranske nadzornike imel ? Res je, da pametnemu učitelju je vse eno, ali ima sto ali nobenega nadzornika (?Ur.)
Vsi ti nasveti so bili sprejeti.
G. M. Sturm nasvetuje tudi, naj bi se g. Bobies kot častni ud sprejel, pa to se je že tako poprej zgodilo. (!Ur.) Peter Ude, učitelj v Sentkancjanu, nasvetuje, da bi se naj na to gledalo in priskrbelo, da bi se taka berila v naše slovensko-nemške šole vpeljala, ktera bi jim v resnični kaj koristile. Razun „slovensko-nemškega abecednika" so pa zdaj vse nemške. G. J. Rupnik naznanja, da je č. g. Dr. G. Gobane, deželni šolski oglednik, lansko jesen v učiteljskem napredovališcu v Celovcu željo izrekel, da naj se otrok že hitro v prvem letu pri vsakem predmetu zraven maternega jezika pridno vadi tudi nemški, in tako zeruice za zernicem nabera gradiva za prihodnji nemški nauk. Kedar so že pa zmožni nemškega jezika, naj se le v nemškem jeziku podučuje. Če pa srenja želi, da bi se otroci tudi v slov. jeziku podučevali, naj se nektere ure v tednu za to dovolijo, pa le v taki slovenščini, kakoršbo slov. narod rabi. *)
Iz kočevskega okraja. Dragi „Učitelj!“ Sprejmi enkrat od nas ljudskih učiteljev kočevskega okraja poročilo o naši delavnosti. Dasiravuo nismo vsaki dan skupaj, zbiramo se vendar včasih, da se pomenimo o važnih zadevah in vravnavah naših šol. Zbrali smo se tudi 28. dan avgusta k okrajni učiteljski konferenciji v Ribnico. O točkah dnevnega reda omenim le to, da so vsi učitelji, kojim je bila naloga, da sporočajo: o vred-jenji enorazredne ljudske šole, — o vprašanji, jeli so koristne
*) Iz tega dopisa se pač razvidi, da so koroški „slovensko-Tieraški“ učitelji v zadevi našega — jezika na krivem potu, kamor jih vodijo slovenščini sovražne šolske oblastnije. — Pa tudi to se nam ne dopada, da bi se nekateri učitelji vsega nadzorovanja radi otresli, dasiravno se krajni šolski svčti v pedagogično stran šole ne bi smeli vtikati.	Vredn.
„šole za silo“ po pregovoru uekaj je bolje ko nič, — o pomo-logiji, o rabi Hartingerjevih tabel, — o novih šolskih postavah, o bibliotekah in konečno o raznih za šolo potrebnih učil, — prav dobro zvršili svoje naloge. Okrajni nadzornik g. Novak je tudi poročal v svojih inšpekcijah in slodnjič vodil volitev za deželno učiteljsko konferencijo, k kterej so izvoljeni g. Raktelj, učitelj v Ribnici, g. Perc učitelj v Kočevji in g. Levstik, učitelj v Dobripolji.
Slediia je še volitev odbora za sestavo vprašanj k prihod-njej konferenciji — voljeni so: g. Raktelj, g. Perc, g. Pavčič, učitelj iz Velikih Lašč, g. France Pdpa, učitelj v Kočevji in g. Josip Božja, učitelj v Dolenji vasi. Sešli smo se k skupnemu obedu pri Cenetu. Med raznimi napitnicami sprožil je nek učitelj misel, da se zedinimo v	okrajno učiteljsko društvo,	kterega	namer naj bi bil samo ta,	da se	večkrat shajamo in	mej raznim
pogovori se tudi pomenimo o pospeševanji in napredovanji ljudske šole! Predlog — živahno sprejet — se bode kmali speljal, in vam bodem o tem poročal.	*) Nikar tedaj ne	mislite,	da
smo na Krajnskem in v	našem	okraju nedelavni in	zaspani	za
šolsko stvar. Naš motto je: V slogi je mir in napredek! Nam niso mar prav nič politične reči; — potegujemo se za šole, za dušno in telesno dobro našega ljudstva.
— e —
Razne novice in drobtine.
(Plače kranjskih učiteljev). Okrajni šolski sveti so na Kranjskem vsaj nekoliko bolj usmiljeni do učiteljev, kakor je bil deželni zbor, kteri je za najnižo plačo določil edino 400 gld. Tako je okrajni šolski svet za ljubljansko okolico določil za ono službo 650 gld., za 5 služeb 600 gld., za 11 — 500 gld., za 2450 gld., in za 2400 gld. Za eno podučitelj-sko službo 450 gld., in za eno 350 gld. — Litijski okrajni š. svet je za vse učiteljske službe odločil 500 gld. — Logaški je določil za tri po 550 gld., za nekatere po 500 gld., in za druge menda po 450 in 400 gld. — Kamniški, kranjski, postojnski in kočevski šolski sveti so tudi za nekatere službe odmerili po 500 gid., toda teh je le malo število. Te določbe pa ima še deželni šolski svet potrditi.
(f Anton Lčsar,) profesor verstva in slovenščine na c. kr. viši realki v Ljub jani, tajnik „Slov. Matice“, marljiv slovenski pisatelj, je 31. avgusta v 49. letu sv je starosti umrl. Bil jo star in delaven slovenski domoljub, vendar tudi nasprotnik napredovalnega šolstva na podlagi novih postav.
(0 letnih poročilih) slovenskih šol je pisal „Tov.“ v 17. in 18. št. Nam je malo takih poročil v roke došlo. O šolskem poročilu narodne šole v Ljutomeru piše „Narod“ tako-le:
*) Prosimo.
Poročilo narodne šole v Ljutomeru o šolskem letu 1872-1873 nam kaže lep napredek te šole pod vodstvom nadučitelja g. Ivana Lapajneta. V poročilu nahajamo dva zanimiva spisa. „Ljutomer in njegova okolica. Krajopisna črtica", ino „Prijateljska beseda starišem". Oboje spisal J. Lapajne. Na šoli podučujejo 4 učitelji in podučitelji in ena učiteljica, gospodičina. Ema Toman-ova. Učni jezik na narodni šoli je slovenski; v 1. realki slovenski in nemški. Nemščina pa je bila v 3 viših razredih narodno šolo učni predmet. Kmetijstvo se je v 3. in 4. razredu kot samostalen predmet podučevalo; na šolskem vrtu je zasajenih okolo 4000 jabelčnih in hruševih, 2 in 31otnih divjakov, nekaj so jih jo že pocepilo; sč svilorejo so se učenci in učitelji pečali. V ženskih ročnih delih so učenke lepo napredovale, učile so se plesti, vesti itd. Z vsem je šolo obiskovalo 260 učencev in 173 učenk.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba s 600 gld. in stanov, in pod-učiteljska s 400 gld. in stan. v Konjicah do 30. sept. Učiteljska služba v Rečah (okr. Konjice) s 460 gld. in stan., do 30. sept. Uč. služba v Soštanji s 500 gld. do 20. sept. Uč. služba v sv. Ilu (okraj Šoštanj) s 460 gld. in stan. do 20. sept.
Na Koroškem: Učiteljsko službo	v Sv. Miklavžu v	Gorenčah, Sv.
grobu	pri Pliberku Klobasnieah in Edlingu s 430 gld. in	stan. in nad-
učiteljska služba v Gutensteinu s 460 gld. in stan. do 20. sept. na okr, š. svet v Velikovcu. Učiteljska služba v Sv. Miklavžu na Dravi s 430 in stan. v Rožeku s 400 gld. in v Terbižu s 400 gld. do 25. sept. na okrajni šolski svet v Beljaku
Na Kranjskem: Učiteljske službe v Vipavi, Sturiji, Budanji, Planini, na	Vremu in v Postenji se podaljša do	21. sept. t. 1.
Opomni se, da za dvoje služeb v	Postojni in Vipavi je nasvetova-
nih po 500 gld.
V kranjskem šolskem okraji: služba učitelja na novo osnovanih šolah v Mavč.Čah z letno plačo 400 gld.; prošnje do 25. septembra; v 01-ševku z letno plačo 400 gld.; prošnje do 8. oktobra 1873 pri c. k. okrajnem šolskem svetjvalstvu v Kranji.
V novomeškim šolskem okraji: služba učitelja v Ajdovci, prošnje do 25. septembra na c. kr. okrajno š. svetov, v Rudolfovem (Norem mestu).
V kočevskem šol. okraji: služba nadučitelja v Loškempotuku (Laser-bach) z letno plače 500 gld.; služba uč.teja pri enorazr. šoli v Morovcu (Morobitz) z letno plačo 450 gld.; slušbe učitelja pri enorazr. šoli v Gotenici (Gdtteniz) z letno plačo 400 gld.; slušbe podučiteljev: v Lažičah, Ribnici, Sodrašici, pri Stari cerkvi (Mitterdorf), vsaka z letno plačo 400 gld.
Prošnje se oddajajo pri c. k. okrajnem šolskem svčtu v Kočevji do 15. septembra.
V Istriji. V Jelšanah se oddaja služba učitelja z letno plačo 400 gld.. za orglanje posebej 90 gld. V orglanji izurjeni imajo prednost. Prošnje do 60 sepi. t. 1. pri c. k. okrajnem š. svetovalstvu v Voloskem.
Na Goriškem. Učit. služba TIL vrsto v Stijaku, IV. vrste na Barki, v Gabrovici, v Kazljah in v Vojščici, podučit. II vrsto v Sežani. Prošnje se vsemi dokazi učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja naj so najdalje do 25. septembra t. 1. pri dotičiiih krajnih šolskih svotih oddajajo.
Založnik J. Lapajne.
Za vredništvo odgovoren P. Breier. — Tisk „Xaroilnc tiskarne11 v Mariboru.