St. 25. V Zagorju, dne 23. decembra 1910. • • Glasilo slovenskih rudarjev • • • % Izhaja trikrat na mesec in sicer vsak prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu, z datumom naslednjega dne. Naročnina znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni in za četrt leta 1 krono. Posamezne številke po 10 vinarjev. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejmejo. Rokopisi se ne vračajo. Inseratl po dogovoru. Uredništvo In upravništvo lista je v Zagorju ob Savi. Božične misli. Pozdravljen bodi, božič, ki prihajaš k nam v znamenju miru in pokoja! Pozdravljen, zakaj, kdo je bolj potreben miru in odduška, nego mi proletarci, ki rijemo po krtovo noč in dan pod zemljo, ki napenjamo vse svoje mišice, da spravljamo podzemeljske zaklade iz globoke teme v jasno dnevno luč! Enolično in brez posebnih sprememb poteka naše življenje! Naj sije zunaj blagodejno pomladansko solnce, ali pripeka žgoče poletje, ali naj otožno mre pod plaščem jesenskih megla narava, ali pa spi vsa narava globoko zimsko spanje: mi pa le hodimo v podzemljske rove dan na dan, delamo, da lije v gostih sragah pot z naših teles in se od dela izmučeni vračamo domov. Tako nam poteka življenje dan na dan, dokler ne pride onemoglost in starost. V veliki bedi in revščini v naših starih dneh nas dohiti usoda, pa se napotimo zadnjič pod zemljo tedaj, ko zapoje prst nad našo krsto svojo zadnjo zamolklobobnečo pesem. Tako je naše življenje: otožno, pusto, vsakdanje, polno trpljenja. Zato srčno pozdravljamo vsak oddušek in simbol miru še enkrat iz vsega srca, božič, ki prihajaš k nam v znamenju miru in pokoja! Nekaj čudovitega je v tvojem miru. Tako mirno in milo pojo zunaj zvonovi. Pojo, da, prav tako pojo kakor bi peli pesem miru in glej, velik mir vlada krog in krog po zemlji. Velik mir, ki ga nič ne moti. In ta mir čudovito vpliva na našo dušo. Čutimo, da ta mir krepi našo dušo, jo osveža in budi. Zakaj misel za misjijo vstaja naglo in burno, cela četa brzih misli, ki se pode druga za drugo hitro in brez prestanka! Resnično, božični mir zbuja tisoč in tisoč misli. Draginja, duševno suženstvo, organizirano pobijanje, kužne bolezni, bratenje kapitalizma in militarizma in še cela vrsta takih spremljevalcev ho gotovo tudi letos v tvojem spremstvu. Ona megla, iz katere ni še mogoče posneti jasnega obličja: nje konture so precej podobne gladu in stradanju. Rudar sedi božični večer doma pri svoji družini. Ozira se po svojih otrokih, ki se vesele; čutijo bližino božičnega miru, njih mladih src še ni popolnoma zastrupilo peklensko trpljenje in gorje tega sveta: zato se vesele božičnega veselja. Toda njih oče sedi mrk in resen, zdaj pa zdaj vstane in parkrat trdo prestopi po tesni sobi. In misli globoke mračne misli. Kaj ni še izginilo vse veselje iz tega sveta? Resnično, pozabil je že, kako je človek vesel. Ni mu izpulilo veselja iz srca trdo delo v globočini rova, izpulilo mu ga je večno trpljenje in pomanjkanje, vzel mu ga je pogled na vedno večje siromaštvo njegove družine. In če se godi to leto za letom, dan za dnevom, tedaj mora človek res pozabiti, kaj se pravi biti vesel! Morda se časih pojavijo hipi, ko človek misli, da je vesel, ali bliskoma zopet izginejo tisti trenotki, čim se spominja bledih, sestradanih lic svoje družine, siromašno oblečenih svojih otrok itd. Da, v marsikateri hiši se praznuje praznik z žalostnimi občutki. V temni, mrzli sobi sedi vdova rudarja s svojimi otroci. Med letom je izgubila moža, rednika svojega in očeta otroškega. Soba je brez svetljave, mraz tere pri oknih v sobico, ker ni denarja ne za svečavo ne za kurjavo. Pomanjkanje hrane je pobledilo obraze, ki strme predse v zatohlem podstrešnem ali kletnem stanovanju. Tudi tukaj imamo božični mir, toda teh duš ta mir ni objel, le še hujša je njih bolest. In takih žalostnih slik bi utegnili videti božični večer mnogo, tisoče in tisoče. Toda božič se drugod praznuje radostno, šumno in sijajno. Imenitniki in bogataši se zbirajo okovani z zlatom v sijajnih, blestečih dvoranah, tam pač ni tistih mračnih, temnih obrazov in tudi ni siromaštva. Zabava se vrši šumno in veselo. Tako se praznuje božič; mirno in milo pojo božični zvonovi. Njih glasovi plavajo v ozračju kakor angelska pesem. Ne! Obupali tudi letos ne bomo, zato pa naj nas opominjajo k vztrajnosti ti mili glasovi zvonov. Vcepimo v svoja otožna srca visoko misel, da mora zavladati tudi na naši zemlji mir ljudem. Plemenit cilj je naš cilj, dasi je težavna in trnjeva pot, ki nas vodi do njega. Pozdravljen bodi, božič! Mi, proletarci te pozdravljamo v znamenju dela za svoje cilje 1 Vlada in zavarovanje rudarjev. Zdaj vendarle vemo, kako približno bo izgledalo prihodnje zavarovanje rudarjev. Dosti dolgo je trpelo, preden je vlada izdelala načrt, ki ga je bila že davno obetala. Ako si je doslej še kdo želel, da bi bratovske skladnice še nadalje obstajale, češ, da imajo rudarji od njih več koristi, kakor pa jim ga obeta socialno zavarovanje — ta je sedaj te misli temeljito ozdravljen. Toda pojdimo k načrtu samemu! Najprej je vlada spremenila naslov dosedanjega bratovskoskladničnega zavarovanja. Od sedaj ne bomo več imeli »rudniških bratovskih skladnic", ampak »rudarske bratovske skladnice". Sploh pa se je vlada potrudila, da bi kar najbolj ustregla željam rudniških podjetnikov. Načrt se nanaša samo na pokojnine. Zavarovanje proti bolezni in nezgodam bo uredilo splošno socialno zavarovanje. Paragrafa 2 in 3 delita vse rudarje v dvoje zavarovalnih skupin: v stare in nove bratovsko-skladnične člane. Prva skupina obseza vse bra-tovskoskladnične člane, ki so vpisani v bratovski skladnici ob času, ko stopi socialno zavarovanje v veljavo. Pravice teh članov, kakor tudi njih vdov in otrok se bodo uredile s posebnimi določili. Vsi drugi delavci pa se štejejo za nove člane. Vsi delavci, ki so zaposleni pri rudniškem obratu, morajo pristopiti k bratovskoskladničnemu rudarskemu zavarovanju. Nadalje se lahko dovoli pristop tudi vsem delavcem tistih obratov, ki so v tesni zvezi z rudnikom Izključeni od pristopa v bratovskoskladnično zavarovanje rudarjev pa so tisti delavci, ki delajo samo malo časa kako delo, ki niti ni v tesni zvezi z rudnikom. Organizacija bratovskih skladnic. Rudarska bratovska skladnica naj se ustanovi za okraj enega okrožnega rudniškega urada LISTEK. O koleri. Piše dr. Zarnik Tomo, Zagorje ob Savi. (Konec.) Posebno naj pazijo na snažnost trgovci v svojih prodajalnah, posebno, kjer se prodajajo jestvine. Skrbeti je, da ne onesnažijo muhe in prah posameznih jestvin. Mesarji, peki, slaščičarji morajo imeti vse Čisto in snažno. Sir, salame, meso, sladkor i. t. d. naj se zavijajo pri oddaji v čist papir, ne pa, kakor je po deželi navada, v umazanega. Če je že kolera v neposredni bližini ali celo v kraju, je treba pričeti z razkuževanjem, v prvi vrsti stranišč in kanalov. V to svrho. služi apneni belež, kateri se napravi na ta način, da se pridene čistemu neugašenemu apnu na jeden kilogram 3U litre vode, da razpade v prah. Potem se prilije še 4 iitre vode in se vse dobro premeša. Tega apnenega beleža se vlije v stranišče toliko, da stoji nad gnojnico. Tudi vse kanale je treba s takim beležem splakniti. Vsi lesni deli na stranišču naj se vsak dan namažejo z apnenim beležem ali umijejo s 5 odstotno karbolno vodo. Jarki ob cestah, ceste in pota naj se po- škrope večkrat z apnenim beležem. Ko je pred kratkim v Moravski Ostravi obolel za kolero neki rudar, so stranišča in vsa pota, kjer je hodil, dalje kraj, kjer je delal v jami tako poškropili z apnenim beležem, da je bilo videti kot bi padel sneg A za kolero ni noben človek več zbolel. Kot izvrstno razkuževalno sredstvo je tudi karbolna voda, katera se napravi, če se na 1 liter vode stopi 5 dekagramov karbolne kisline. Ta karbolna voda služi posebno za razkuževanje pljuvalnikov, nočnih posod, posteljnega in osebnega perila okuženih. Vlije se v posodo, kamor bljuje bolnik nekoliko take vode, umiva naj se tudi stranišče, dalje kljuke vrat, sobe in stranišča, katerih se prijemlje bolnik, če mora iti na stran. Mesto karbolne vode je tudi izvrstno razkuževalno sredstvo bacillol, lysol, lysotol in lysoform. Lysoform ima to prednost, da ni strupen. Vzame se navadno 3 dekagrame bacillola, lysola i. t. d. na en liter vode. b tako tekočino se lahko razkužijo jedilne posode in jedilno orodje bolnikovo, vse perilo in umijejo leseni deli v sobi in tla sobe bolnikove. Smeti, slama iz postelje bolnikove, cunje in vse nerabne reči je pa najbolje sežgati. Izvrstno razkuževalno sredstvo je sublimat in sicer 1 gram na 1 liter vode. Ker je pa hudo strupen, ni za splošno uporabo. Perilo se tudi lahko razkuži v vrelem lugu. Jako izvrstno razkuževalno sredstvo je tudi vodena para. V ta namen imajo občine posebne parne razkuževalne aparate. Sobe bolnikov in vse, kar je v njih se tudi lahko razkuži s formal-dehydom. V ta namen se dobojo jako po ceni taki aparati. Vsako razkuževanje sob naj se zvrši pod zdravnikovim nadzorstvom. Ob času kolere je živeti zmerno in trezno. Pije naj se čista studenčnica ali prekuhana voda, kateri se pridene nekoliko soka limon ali 15 — 20 kapljic solnate kisline na kozarec vode. Še boljše je piti samo mineralne vode kot rogaški, preblavski, radgonski vrelec i. t. d. Varovati se je vsakega sadja in zelenjave. Kadar kdo kaj je z rokami, naj si jih poprej dobro umije z milom in gorko vodo ali še boljše v kaki razkuževalni tekočini. Matere naj gledajo na to, da si otroci pred vsako jedjo roke umijejo in da ne zavživajo surovega sadja. Če kdo oboli za kolero, naj se precej izolira (osami) v posebni sobi ali naj se poda v bližno infekcijsko bolnico. Streže naj bolniku samo ena oseba, katero je zdravnik o razkuževanju dobro podučil. Bolnik pljuje v pljuvalnik ali posodo, katera je deloma napolnjena s 5 odstotno karbolno vodo ali 3 odstotno bacillo-lovo, lysolovo vodo. Odpadki naj se polijejo z in sicer na ta način, da se združijo vse obstoječe bratovske skladnice, ako štejejo skupaj najmanj 5000 članov. Rudarska bratovska skladnica naj deluje v uradnem okvirju dotičnega okrajnega glavarstva. Ako zahtevajo posebne razmere, tedaj lahko dovoli ministrstvo za javna dela, da se ustanovi ena rudarska bratovska skladnica tudi z manj kakor 5000 članov. Dosedanje dvetretjinsko zastopstvo delavstva naj se odstrani. Paragraf 19 pravi, da naj bo sestavljeno vodstvo bratovske skladnice iz dveh enakih delov delavskih in podjetniških zastopnikov. Predsednik bratovske skladnice mora biti zastopnik podjetnikov; njegov namestnik naj se voli iz načelništva bratovske skladnice. Ako stopi postava o rudarskih bratovskih skladnicah v veljavo, tedaj naj se takoj prične s splošno akcijo, da se sanirajo vse bratovske skladnice. Izračunajo naj se pasiva in aktiva vseh bratovskih skladnic. Ako bi se izkazal primanjkljaj, tedaj namerava načrt primanjkljaj takole odpraviti: 1. Najprej se zvišajo prispevki rudniških posestnikov in sicer največ za 25 odstotkov njih dosedanjih prispevkov. 2. Ako se na ta način še ni odpravil primanjkljaj, tedaj se iznova zvišajo prispevki rudnika in tudi rudarjev, in sicer zopet k večjemu za 25 odstotkov. 3. Ako se tudi sedaj še ni odstranil primanjkljaj, tedaj se morajo pokojnine primerno zmanjšati ; vendar pa se mora plačati tisti najmanjši znesek, kakor ga ukazuje postava. 4. Ako bi pa vkljub vsem tem pripomočkom še vedno ostalo nekaj primanjkljaja, tedaj ga morajo pokriti edinole rudniški posestniki, ali pa se tudi lahko pokrije s pripomočki, ki jih je preštudiralo ministrstvo za notranje zadeve in jih je pripoznalo rudniško glavarstvo za zadostne. Pravice članov. Z ozirom na pravice članov se razlikujejo stari in novi člani. Stari člani dobivajo pokojnino po starih določilih, samo v nekaterih po- sebnih slučajih po novih določilih, novi člani pa dobivajo pokojnino po novih določilih socialnega zavarovanja za onemogle in torej za opravičene do pokojnine se smatrajo tisti, ki radi starosti, bolezni ali drugih nadlog trajno ne morejo zaslužiti tretjino tega, kar zaslužijo telesno in dušno zdrave osebe njih značaja v tistem kraju. Rudarski bratovski skladnici pa je tudi dovoljeno, da še drugače določi onemoglost, vendar pa morajo to priznati in dovoliti tudi rudniški posestniki. Zavarovanje vdov in sirot. Velikost pokojnin za vdove in sirote umrlega novega člana morajo rudarske bratovske skladnice zopet določiti iznova in sicer morajo biti najmanjši letni zneski takole veliki: 668/s K za vdovo 33 V3 K za siroto brez očeta apnenim beležem. Stranišče kamor bolnik hodi, naj se razkuži s karbolno vodo a z apnenim beležem pomaže in to večkrat na dan. Tla, koder bolnik hodi, kljuke vrat, za katere se prime, naj se večkrat na dan umijejo s karbolno vodo ali namažejo z apnenim beležem. Vse stvari, katere bolnik rabi ali jih je imel v rokah (žlice, krožniki, skodeljice), pridejo v raz-kuževalno tekočino. Perilo se namoči v razkuže-valni tekočini skozi 24 ur. Strežaj si mora vedno, preden kaj jč, roke razkužiti. Mora imeti tudi svoje jedilno orodje in posode. V slučaju, da se mora od bolnika odstraniti, naj se preobleče in preobuje ter razkuži roke. Če bolnik umrje, se zavije truplo v rjuho, ki je namočena v razkuževalni tekočini. Vse nerabne reči in slamnata posteljna oprava se sežge. Soba se najboljše razkuži s formaldehydom. Zdravljenje bolezni. Zoper kolero je znašel japonski zdravnik Kita-sato neki antitozin, katero sredstvo pa še ni dosti preskušeno in še ni v javni uporabi. Sedaj razsaja kolera tudi na Japonskem in bode dosti prilike spoznati, jeli to zdravilo kaj vredno ali ne. Takih zdravil, katera bi zagotovo kolero uni- 662/s K za siroto brez očeta in matere. Ako dobiva družina umrlega člana kako rento, tedaj pokojnina odpade. Pokojnina za siroto naj se izplačuje tako dolgo, dokler ne dovrši sirota 15 let. Priznani nezakonski otroci imajo enake pravice z zakonskimi. Izstop ali prestop. Rudarji, ki izstopijo iz bratovske skladnice in se ne oprimejo poklica, ki spada v kako drugo bratovsko skladnico, so opravičeni, da nadaljujejo svoje dosedanje zavarovanje, ako je trpelo naj-manje dve leti pri bratovski skladnici. Ako kak član izstopi; tedaj se določi njegov rezervni delež in se pridrži za eno leto. Po preteku enega leta se mu izplača rezervni delež, toda le tedaj, ako se član ni oprijel kakega tujega poklica. Priznanje rent. O priznanju in izplačevanju pokojnin odloči načelništvo bratovske skladnice. Dovoljeno je, da se določi posebni pokojninski odsek. Načelništvo določi zdravnika, ki preišče tiste osebe, ki hočejo stopiti v pokoj. Pokojnine izplačuje bratovska skladnica. Spori med člani in bratovskimi skladnicami se bodo poravnavali pri posebnih zavarovalnih sodiščih. Vse to, kar smo tu navedli, je šele načrt, in ne že postava. Marsikaj se bo še spremenilo. Kajti stvar se bo obravnavala v delavskem svetu in v zbornici. Naši poslanci bodo gotovo vse storili, da bo zavarovanje rudarjev kar najugodnejše. Toda tudi rudarji sami morajo biti na straži in se morajo že sedaj čuvati, da jih ne zadenejo razočaranja. Zakaj smo socialisti? Pri protidelavskih krogih je prišlo v navado, da se toži, kako se delavski razred vedno bolj razvaja in hoče vedno imenitneje živeti. Ob tej tožbi se nam zdi jako primerno opazovati, kako se kupičijo milijarde in milijarde v rokah maloštevilnih izkoriščevalcev. V ta namen si hočemo ogledati, kako jo razdeljeno bogastvo v Prusiji. Seveda, kar velja za Prusijo, velja za vse druge države, ker vlada v vseh državah enako kapitalistično gospodarstvo. Leta 1902. je imelo v Prusiji 1835 najbogatejših ljudi vsega vkup deset milijard premoženja, to je deset tisoč milijonov. Leta 1908. pa je imelo to ogromno premoženje že samo 1107 najbogatejših ljudi. To se pravi, da je prišlo leta 1902. na vsakega izmed teh kapitalistov 5,396.000 mark; leta 1908. pa že devet milijonov mark. Teh 1107 bogatašev je imelo leta 1902. okolo osem milijard; torej se je njih premoženje pomnožilo z teku šestih let nič manj kakor za dve milijardi. To da na leto čez 330 milijonov. Vzemimo, da naredi proletarec v enem letu za 600 čila zdravniki dosedaj še ne poznajo. Ve se, da razkuževalne tekočine zamore komabacila, a če bi jih bolnik pil, bi za zastrupljenjem umrl. Radi tega je zdravljenje kolere dandanes le simptomatično, to se pravi, rabijo se zdravila samo proti posameznim znakom bolezni. Ti znaki se pokažejo še le črez 1 do 4 dni potem, ko so prišli bacili v želodec in čreva prej zdravega človeka. To dobo imenujemo inkubacijsko dobo kolere. V tem času bolnik ne občuti nobenih posebnih znakov ali kmalu se pojavi prvo znamenje in to je driska. Najboljše je, če se bolnik precej vleže v posteljo, se zavije dobro v volnate odeje, ter si greje trebuh in noge. Zoper drisko je dobro zavživati samo gorko šlezasto juho, črno vročo kavo in večkrat malo vročega ruskega čaja s konjakom. Nekaterim dobro dene merica črnega zakuhanega vina. Tudi kakao in čokolada zavirata drisko. Če je trebuh močno napet je dobro zavžiti 1 — 2 žlici ricinovega olja. Če se razvije kolerina, to je, da se driski pridruži še bljuvanje, je koristno rabiti kak vrelec (Preblavski, Giefihtibler, Rogaški, Radgonski i. t. d.) Če bljuvanje ne preneha, pomaga včasi led, ki se daje v malih koščkih bolniku v usta. Jako dobro vpliva zoper bljuvanje in drisko izpiranje želodca in črev z gorko vodo, v kateri se stopi nekoliko tanina (5 — 20 gramov na 1 */* mark več, kolikor se mu izplača za delo; torej mora delati vse leto 660.000 proletarcev, da napolnijo 1107 kapitalistom njih žepe s 330 milijoni. Leta 1902. je spravilo 17 bogatinov eno milijardo premoženja vkup, to je 1000 milijonov; leta 1908. pa jih je zadostovalo za to krasno vsotico samo devet. Torej se je pomnožilo povprečno premoženje teh denarnih kraljev v šestih letih za 52 milijonov! Jako zanimivo je tudi, kako se je večalo število milijonarjev. Leta 1895. jih je bilo samo 5256, leta 1908. pa 8377. Največje dohodke ima na Pruskem cesar Viljem II. Za njim pa pride takoj Berta Krupp s svojimi 17 milijoni letnih dohodkov. Največji bogataši na Pruskem so: Berta Krupp s 187 milijoni, knez Henckel von Donuers-berg s 177 milijoni, vojvoda Ujest s 151 in pl. Goldschmidt-Rothschild s 103 milijoni mark. Največje letne dohodke imajo: Berta Krupp 17 milijonov, knez Henckel von Donnersberg 12 milijonov, Ujest 7 milijonov, grof Tiele-Winckler 5 do 6 milijonov, pl. Goldschmidt-Rothschild 3 do 4 milijone, komercijski svetnik Heuschel 3 do 4 milijone, Ernst pl. Mendelssohn 3 milijone mark. Tako se kupiči to pravljiško neverjetno bogastvo v rokah maloštevilnih kapitalistov. In prav to kupičenje je tista moč, ki mora vedno več ljudem odpreti oči in jih uveriti o potrebi socializma. Saj to stanje se tudi ne more vzdržati v bodočnosti, ker je popolnoma brezmiselno in nasprotno razvoju človeštva. Zato bode takega krivičnega družabnega reda prejalislej konec, in sicer ga bodo vrgli tisti, ki zaradi njega trpe. In zato smo socialisti 1 Kapitalistovsko morilstvo na zatožni klopi. Radbod — že beseda sama zbuja strah in grozo. V rudniku Radbod na Westfalskem je izgubilo pred dvemi leti nad tristo rudarjev svoje življenje zaradi jamske razstrelbe. Nekaterih trupel še dandanes niso odkopali. Morda pridejo kdaj pozneje na dan, ali pa jih bo jamski kapital pustil zakopane v jami, da ne povzročijo mrtve žrtve kakega razburjenja. Glasilo nemških rudarjev »Bergarbeiter-zeitung“ je tedaj hudo napadlo jamski kapital in ga obdolžilo, da je on zakrivil strahovito nezgodo. Kapitalisti so molčali, ker so se bali, da bi se stvar natančneje preiskovala. Šele ko je »Berg-arbeiterzeitung" priobčila neki razgovor, ki je zopet hudo napadal kapitaliste, so bili mogočni gospodje prisiljeni zganiti se in so vložili tožbo proti uredništvu ,Bergarbeiterzeitung“. Mimogrede bodi omenjeno, da uradna preiskava še ni končana in je sploh vprašanje, ali bo imela do- do 2 litra vode). Kako da se ravna, poduči stre-žaja ordinujoči zdravnik. Zoper veliko izgubo tekočine vbrizgavajo zdravniki tudi velike množine solnate vode v žile ali pod kožo. Pri tifoidni koleri vplivajo jako dobro vroče kopeli od 38° — 40° C. Zoper krče po udih in telesu se rabi aromatični in kafrov cvet, s katerim se od krča napadeni deli dobro drgnejo. Če bolnik okreva naj rabi še dolgo potem kakor ob času bolezni skoro izključno prekuhano mleko za hrano. Če se mleko težko prenese, naj se zakuha s kakao ali čokolado. Dobre so tudi zakuhe z Hygijamovo, Kufekovo ali Nestle-jevo redilno moko. Za povzdigo moči služi jako dobro sanatogen, tropon ali somatoza. |Za pijačo naj služi poleg čaja in črne kave z limonovim sokom ali solnato kislino okisana voda, rudeče ali črno vino. Kruha, zelenjav, surovega sadja, sladkih reči in trdo vkuhanih jajc se je treba še dolgo zdržati. Kot prikuha k mesu naj služijo pečena jabolka in zakuhane borovnice. Bolj prikladno kot goveje meso je meso kokoši s kuhanim sadjem ali opraženim rižem. Goveja juha naj bode v začetku čista, pozneje naj se zakuha z nekoliko rižem ali ječmenčkom. Dr. Zarnik. v°lj poguma, da spravi na dan stvari, ki kapitalistom niso povolji. Poleg raznih obdolžitev je prinesla »Berg-arbeiterzeitung" naslednji razgovor, ki se je vršil takoj po nezgodi med rudniškim ravnateljem Andrejem in uradnim nadzornikom Hollenderjem v jami. Nekdo je vprašal: „Ali je še kdo pri življenju?" Hollender: „Kaj naj storimo?" Nekdo: »Kar živi, živi, mi moramo ven." Zaraditega je naperil rudniški ravnatelj proti sodrugu uredniku Wagnerju tožbo zaradi razža-ljenja časti, češ da je to zanj razžaljivo; za vse druge težke očitke se pa ni zmenil. Ta razgovor je čul rudar Kačinka; razgovor je pomenil smrtno obsodbo za rudarje, ki so se borili v jami za svoje življenje. In ta razgovor — tako je namreč razsodilo prvo *n drugo sodišče — pomeni za ravnatelja razžaljenje časti, deš, da se mu je očitala strahopetnost. Wagner je bil obsojen na 300 mark globe, dasi se je že pri drugi razpravi razvila obravnava v strahovito obtožbo proti rudniškemu vodstvu. Toda vse to je bila postranska stvar; Wagner in njegovi tovariši so zato nadaljevali proces s tako vztrajnostjo, ker so hoteli, da pride na dan vsa kapitalistična brezobzirnost in brezmejna dobička-željnost, ki je povzročila strahovito radbodsko nezgodo. In sedaj se je posrečilo, da je najvišje državno sodišče ovrglo obedve razsodbi in odredilo zasliševanje prič. Vkljub temu, da se je z vso silo pritiskalo na priče, da so se nekateri delavci takoj po izpovedi, ki je bila kapitalistom neljuba, odpustili iz dela, vkljub vsemu strahovanju so prišle na dan stvari, ki nam kažejo z nedvomno jasnostjo, kako mori jamski kapitalizem rudarje. Res je, da se posameznim uradnikom ni mogla dokazati krivda. Niti to se ni moglo dokazati, ali se je tisti razgovor res vršil med ravnateljem in Hollenderjem in ne med kom drugim. Važnejše kakor vse to, je ravnanje z razstrelnimi plini v rudnikih. Radbod je rudnik, kjer je jama polna razstrelilnega plina; torej jako nevaren rudnik. Na mnogih krajih se ni poskrbelo za zadostno varnost, in tam so delali rudarji v vedni smrtni nevarnosti. Človeku je moralo razburiti živce, ako je čul, kako je opisoval svoje delo €den izmed ponesrečencev, ki je ušel z malim številom svojih tovarišev smrti. Ob vsakem strelu je moral plezati šestdeset metrov globoko v odsek (Aufbruch) v temi, brez svetilke, ker se je bal, da se ne bi vnel razstrelilni plin. Takih krajev je bilo več. Ker pa se je vedno zahteval le premog in zopet premog, seveda ni bilo časa, da bi se odstranila nevarnost. Z žarko lučjo pa je oblila razprava položaj tudarjev in način obrata v radbodskem okrožju. V Radbodu se dela z moderno naglico. Obrat se je pričel pred petimi leti, in vendar se dela zdaj že sedemsto metrov pod zemljo. »Premog, premog, premog!" To je geslo v Radbodu. Ako delavci en mesec malo boljše za-služijo, takoj se poskrbi, da je akord drugi mesec slabši. To pa povzroči, da se delavci še huje ženejo. Zategadelj ljudje malo mislijo na policijske odredbe, kajti vsakdo hoče izkopati kar največ. Samoposebi je umevno, da pri takem rudniku fudarji niti organizirani niso bili; kdor je raznašal »Bergarbeiterzeitung", tega so odpustili od dela. Nezmiselno bi bilo, ako bi delali za tako pregrešno in lahkomiselno ravnanje odgovorne posamezne osebe uradnike in ravnatelje, ki so v službi kapitalizma. Ne, tega je krivo sedanje kapitalistično gospodarstvo sploh. Kapitalist hoče imeti dobiček: in samo dobiček; za drugo mu ni mar. Kaj zato, ako radi njegove dobičkaželjnosti umirajo delavci 1 Ako pa že kaj stori za varnost dela, stori le prisiljen in silno nerad! Današnja država je proti tej kapitalistični vsemogočnosti brez moči. Zato se delavci na državo ne moreje zanašati. Zanašati se morajo na svojo lastno moč. In ta moč je krepka strokovna organizacija. Stavke in izpori v Avstriji 1.1909. Pravkar je izšlo uradno poročilo o stavkah *n izporih za 1. 1909. Leta 1909 je trpelo avstrijsko gospodarsko gibanje zaradi slabih razmer, kar je seveda močno vplivalo na delavsko gibanje. To je razvidno tudi iz poročila. Leta 1909 je bilo v Avstriji 580 stavk (721)* z 61.978 (78.662) stavkujočimi v 1741 (2702) obratih, kjer je delalo 108.641 ('35.871) delavcev. Med temi obrati je bilo 646 (793) velikih obratov. Vsega vkup je stavkalo 53.337 (70.263) delavcev in 8641 (8299) delavk. 56.988 (71.487) delavcev je zopet šlo na delo, 2146 (3771) je bilo odpuščenih in 2844 (3304) jih je prostovoljno pustilo delo. Radi stavk je bilo prisiljeno prenehati z delom 4553 (7810) oseb. Vseh stavk je bilo v letu 1909 580, ki se takole razdele na posamezne stroke: stavkni delavci 87 (145), tkalci 83 (59), steklarji in delavci podobnih strok 74 (95), rudarji 62 (81), delavci, ki izdelujejo izrezljano blago in sploh razne stvari iz lesa ter kavčuk 51 (53). Ostanek se razdeli na druge stroke. Z ozirom na 1 e t n i č a s se razdele stavke takole: 190(311) spomladi, 197(210) poleti, 118 (89) v jeseni in 75 (111) pozimi. Najdaljša stavka je trpela 350 dni. 434 (576) stavk je bilo napadalnih, 101 (82) obrambnih. Stavke so povzročili tile vzroki: nezadovoljnost s plačami 327 (490), zahteve po krajšem delovnem času 168 (228), zahteve radi organizacije 246 (280). Kako so končale stavke? 124 (160) stavk je doseglo popoln uspeh, 254 (308) stavk je končalo deloma z uspehom in 202 (253) brez uspeha. I z p o r o v je bilo 29 (35) v 741 (268) obratih z 22.135 (13.425) zaposlenimi in 18.165 (9588) izprtimi delavci. Izmed izprtih delavcev se jih je sprejelo 17.222 (8699) zopet v delo, 775 (375) se jih ni več sprejelo, 168 (514) pa jih je prostovoljno odšlo. Strokovni pregled. Naznanilo unijskega vodstva podružnicam in vplačevalnicam. Sodrugom blagajnikom podružnic in vpla-čevalnic naznanjamo, da so se določbe glede zglaševanja in odglaševanja bolnikov, brezposelnih in tistih, ki gredo k vojakom, spremenile s 1. decembrom 1.1. Zglaševanje z belimi in odglaševanje z rdečimi listki (tiskovina št. 10 in 11) poneha s koncem novembra t. 1. Od tistega dne se prične zglašanje in odglašanje za vsak mesec skupno. V ta namen se uvede nova tiskovina št. 20. Nova tiskovina ima vse potrebne predelke, iz katerih vsak blagajnik lahko razvidi, kako se vpisuje. Vse je tiskano v tiskovini: začetek in konec bolezni, brezposelnost in službena doba pri vojakih. Treba je samo navesti imena posameznih članov, čas in število prostih znamk, ki jih dotičnik dobi. Zaraditega bo vodstvo gotovo število prostih znamk pošiljalo blagajnikom vnaprej in ne za nazaj kakor doslej. Podružnična vodstva pa izrecno opozarjamo, da bodo prispevkov oproščeni samo tisti člani, ki so zglašenl vsak mesec pri unijski centrali. Izkaz prostih znamk se mora vposlatl vsak mesec unijski centrali. Pred-tiskane izkaze in proste znamke ter vsa do-tična pojasnila dobe blagajniki. S to uredbo bomo prihranili podružnicam in centrali mnogo poštnih stroškov in tudi mnogo časa. Sodrugi naj sl štejejo v dolžnost, da se ravnajo natančno po tem navodilu. Predstojništvo. s Obvestilo Unijskega vodstva. Sodrugi blagajniki vseh podružnic in vplačevalnic Unije rudarjev avstrijskih se s tem obveščajo, da se ravnajo po naslednjih določilih: pri sklepnih računih za mesec december, ki se pošljejo v centralo meseca januarja, se morajo zapisati v plačilne listine (tiskovina št. 6) vsi člani, ki so v podružnicah in vplačevalnicah, brez ozira na to, ali so že plačali vsi člani svoje prispevke za mesec december ali ne. V plačilne listine se morajo torej zapisati vsi člani, ki se o njih misli, da bodo tudi še naprej člani Unije. Imena članov se morajo zapisati v plačilno listino v tistem redu, kakor so zapisana v članski knjigi, kjer so vpisani vsi člani. Tudi se mora označiti v plačilni listini zadnje plačani teden in četrtletje za vsakega člana. * Številke v oklepajih se nanašajo na leto 1908. Modra tiskovina št. 5 »Menjavanje članov se od sedaj naprej odpravi. Blagajniki to tiskovino torej lahko opuste. V kolikor so prišla na Unijsko centralo naročila na modro tiskovino št. 5, se ti vzorci ne bodo več pošiljali. Ker se torej odpravi modra tiskovina, odpade tudi priglašanje in odglašanje tistih članov, ki prestopijo iz ene podružnice v drugo. Podatki o prestopanju članov iz ene podružnice v drugo se morajo od strani pristojnih podružnic natančno zapisati v člansko knjižico prestopajočega člana. Brž ko prestopi član iz ene podružnice v drugo in v zadnji prispevke naprej plačuje, mora se pri prvem odračunanju plačanega prispevka napraviti na plačilni listini opomba: »Preje podružnica 1.1.“ Pri tem se ne sme pozabiti označiti, za kateri čas so se plačali prispevki. Končno se je uvedla še tale upravna sprememba. Blagajniki od sedaj naprej niso več dolžni Unijski centrali posebej naznaniti člane, ki so izstopili iz podružnic in vplačevalnic. Vsa ta določila olajšujejo upravne posle blagajnikom. Zato je dolžnost blagajnikov, da vsa ta določila natančno izpolnjujejo. Unijsko vodstvo. s Upravni sodni dvor In določila rudniških uradov. Okrožni rudarski urad v Ljubnem je izdal dne 15. septembra 1900 ukaz (splošna določila rudniške policije za okrožni rudarski urad Ljubno), kjer se bere tole: § 12. Pri delu v jami, kakor tudi v prostorih, kjer se nahajajo stroji v vročini 30 stopinj Celzija in več, delavci ne smejo delati dalje kakor šest ur vsak dan. Dalje trajajoče delo v takih slučajih tudi na hladnejših krajih ni dovoljeno. § 13. V šesturno delo se morajo vračunati določeni odmori pri delu in pa vožnja noter invun. Ob priliki nekega nadzorovanja pa je videl imenovani okrožni rudarski urad, da se ta določila pri nekem rudniku alpske montanske družbe ne izpolnjujejo. Delavci so morali delati v vročini 30 stopinj Celzija po osem ur. Rudniški urad je torej dal razglasiti vsem rudniškim upravam, da smejo delavci delati v vročini 30 stopinj Celzija samo po šest ur na dan. Proti tej določbi sta se pritožili obratni vodstvi rudnikov v Seegrabnu in Fohnsdorfu, toda njiju pritožba je bila od okrajnega rudarskega glavarstva zavrnjena, češ, da je ravnal okrožni rudarski urad v Ljubnem popolnoma v smislu rudarske postave. Imenovani obratni vodstvi sta se tedaj pritožili na najvišji sodni dvor na Dunaju, češ, da nima rudniški urad nikake pravice določevati krajši delovni čas, kakor ga ukazuje postava, namreč deveturni delovni čas. Najvišji sodni dvor je razveljavil določila okrožnega rudarskega urada. Okrožni rudarski urad se je skliceval pri svojih določilih na paragrafe 170, 220 in 221 rudarske postave; najvišji sodni dvor je v svoji razsodbi dejal, da je okrožni urad te paragrafe napačno razumel. § 170 rudarske postave pravi, da se mora vršiti delo tako, da so osebe in lastnina varne pred vsako nevarnostjo. § 220 in § 221, točka d) pravi, da imajo rudniški uradi pravico povsod vmes poseči, kjer je treba posebnih določil za ohranitev rudnika in javnih ozirov, ki so z rudnikom v zvezi; dalje takrat, kadar se zgodijo nevarni dogodki. Najvišji sodni upravni dvor je mnenja, da delavsko varstvo ne spada k javnim ozirom, češ, da govori postava samo o lastnini in ne o človeškem življenju in njega zdravju. Sicer beremo, da se morajo osebe kar največ varovati pred nevarnostmi, toda to rudniškega urada prav nič ne briga, in ako kak rudniški urad misli, da se v vročini 30 stopinj Celzija oseb ne sme mučiti osem do devet ur, ker morajo poginiti, tedaj je to »napačno umevanje postave". Rudniški posestniki, oziroma njih glavno glasilo so vsled te določbe vsi v veselju. Za rudarje pa je ta razsodba zopet jako pomemben migljaj. Postave o varstvu rudarjev v Avstriji nimamo in je še dolgo ne bomo dobili. In sicer tako dolgo ne, dokler rudarji sami ne bodo izvedli varstva za svoje zdravje in življenje. To pa bodo dosegli le tedaj, ako bodo edini. Dobra organizacija lahko sama izvede varstvo za življenje in zdravje. Dopisi. d Zagorje ob Savi. Šele nastopil je s 1. decembrom redarsko službo v zagorski občini znani Uršič, ki je prej opravljal enako službo v Trbovljah, pa že vtika svoj nos v stvari, ki mu ne gredo absolutno nič mar. V neki notici namreč pozivlje »Rdeči prapor" zagorskega župana, da naj se opraviči v dotični stvari. In zagorski redar se vsiljuje za pravcatega preiskovalnega sodnika. Svetujemo zagorskemu redarju, da naj tak posel takoj opusti, ker sicer bo njegovo službovanje v Zagorju najbrže prav kmalu končano. Zapomni si naj, da ga Zagorčani ne bodo tako dolgo mirno gledali kakor so ga Trbovljčani. Razne stvari, r Ljudsko štetje. Še par dni — in po vsi Avstriji se bode vršilo ljudsko štetje. Obrazložili smo že v posebnem članku, koliko važnosti je pravilno ljudsko štetje. Kajti pravilno ljudsko štetje lahko mnogo pripomore k ugodni rešitvi raznih narodnostnih razporov. Ti narodnosti raz-pori so največja ovira za rešitev raznih delavskih zadev. Zato imajo delavci veliko korist od tega, da se ljudsko štetje pravilno izvrši. V ta namen naj si zapomnijo slovenski rudarji tole: Vsak slovenski rudar, pa naj prebiva kjerkoli, naj zapiše za svoj in svoje družine občevalni jezik slovenščino. Kakor rečeno, je to potrebno zaradi ureditve narodnostnih razmer, ki so velika ovira našim delavskim zadevam. Torej rudarji, ravnajte se zaradi lastne koristi po zgorajšnjem nasvetu in poučite vse svoje slovenske tovariše tako! r 40 žensk zgorelo. V New Jersey v Ameriki je 26. novembra zgorelo tvorniško poslopje tvrdke Nevvark Paperbox. Petdeset deklet, ki so bila vslužbena v tvornici, se ni moglo rešiti iz tvornice. Nekaj jih je poskakalo z oken in so se težko poškodovala, nekatera tudi do smrti. Štirideset pa jih je ostalo v tvornici in so bila žrtev ognja. r V Budjejevlcah na Češkem so se združili nemški in češki podjetniki. Tovarnarji so postali mednarodni, dočim se delavcem priporoča, da naj se organizirajo po narodnosti. Podjetniki se pa združujejo v mednarodne zveze. Tako so storili sedaj tudi v Budjejevicah na Češkem. Radovedni smo, kaj porečejo narodnjaki temu združenju. Najbrže bodo molčali o tem internacionalnem združenju. r Otroško varstvo v Nemčiji. Zakon za otroško varstvo je bil uveden v Nemčiji že dne 1. januarja 1904. Kljub temu pa je še dandanes vposlenih velikansko število otrok pod 14 leti v različnih obrtih. Po poročilu obrtnega nadzorstva je znašalo število otrok pod 14 leti leta 1908 še 12.062; po statističnih podatkih obrtnega štetja pa je bilo takih otrok leta 1907 celo 32.379, ne vštevši tistih, ki delajo pri domačih obrtih. V Nemčiji so se posebno sodruginje zavzele po nekaterih mestih za to vprašanje. r Deset zapovedi za delavce. 1. Pripadaj vsaj eni strokovni organizaciji. 2. Ne bodi nikdar ovaduh ali stavkokaz. 3. Ne delaj ob nedeljah. 4. Skrbi za svojo rodbino s tem, da se po- brigaš za izboljšanje svojih gospodarskih razmer. 5. Ne spuščaj se v osebne prepire v de- lavnicah in ne v organizaciji. 6. Glej, da ti nihče ne bo mogel ničesar očitati v moralnem pogledu. 7. Plačuj svoje društvene prispevke vedno točno invpodpiraj stavkujoče kolikor moreš. 8. Če imaš kaj poročati, govori vedno resnico ali pa molči. 9. Agitiraj kolikor moreš za to, da pridobiš društvu vse one, ki še niso člani posebno tudi ženske. 10. Podpiraj in poučuj kjer moreš tudi vse tiste, ki so oropani bodisi iz kakršnegakoli vzroka društvene in zborovalne pravice. Občno konsumno društvo v Zagorju prodaja špecerijsko in manufak-turno blago po naj nižjih tržnih cenah, daje koncem vsaeega leta še dividende članom, član lahko postane vsak. Vstopnina 2 kroni, delež 40 kron, ki se ga lahko plača* po obrokih. 9-9 Sodrugi rudarji! naročajte ,RDEČI PRAPOR4 ki izhaja v Ljubljani dvakrat na teden in velja za celo leto...........K 1040 „ pol leta............. 5-20 , četrt „ .............260 Vsak zaveden rudar bi moral biti naročen na „Rdeči Prapor". *\7" zalozbi ,Bdečeg:a Prapora4 je izšel 3—1 Žepni koledar za delavce sploh in prometne uslužbence za leto 101.1.- Ta lsroled.ar izliaja že 23H. leto. Vsebina mu je med drugimi naslednja: Resnica (pesem); Koledar; Cen^alni sedeži avstrijskih organizacij ; Kolkovne lestvice; Posnetek poštnega in brzojavnega cenovnika; Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi; Stare in nove mere; Koliko plačam osobne dohodnine; Koliko plačam vojne takse; Izvleček iz pravil provizijskega sklada c. kr. državnih železnic (ki je enaka onim južne železnice); Hrana in hranitev; Kdo je sodrug; Kako se varujemo kolere; Delovanje soc. dem. poslancev v parlamentu v zadnjem letu (predlogi našteti); Dve resoluciji s kodanj-skega mednarodnega kongresa; Dohodki in stroški; Beležnica za vse dni v tednu. Koledar obseza nad 13 pol in bo pridejan tudi svinčnik. Cena v platno vezanemu izvodu je 1 K, po pošti 10 h več. Pri večjem odjemu in če se plača naprej ali pa vsaj v teku 30 dnj velik popust. Pri naročilih do 20 izvodov se priporoča, da se pošlje denar naprej. Ljubljana Dunajska cesta št. 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. 3?iea,lxii stroji „-^-C3_lSX4£,_ Vozna kolesa. Ceniki zastonj in Iranko. Občno konsumno društvo v Idriji 9-9 priporoča svojini Članom bogato zalogo vsakovrstnega blaga. Društvo ima na izbiro moške im rejene obleke po najnovejši modi, Žeiiskepl bl