— 203 — Mizarstvo
Mizarstvo je brez dvombe že jako staro rokodelstvo. V svetem pismu stare-ga zakona se bere, da je bila škrinja zaveze verlo vkusno izdelana, baš tako tudi, da je bil Salomonov tempelj v Jeruzalemu olepšan s cedrovino. Po-vestnica nam dalje kaže, da so Gerki in Eimljani imeli.mnogo prav krasuih mizarskih izdelkov. Tako se bere, da je iniel cesar Nero prekrasne sto]e, mize in drugo pohižno opravo, ki je bila zeld umetno izdelana. Njegove sobe so bile od znotraj z lesenimi pločaiiri obložene, a ploče so bile z muogoverstnimi rez-barijami ozaljšane. Eezbarstvo in mizarstvo se je povzdignilo posebno v sred-njem veku, in še dan denes se lehko vidijo na mnogih krajih omare, postelje in druge hižne oprave z uajlepšimi rezbarijami. Mesto rezbarije začeli so po-zneje mnogi mizarji v navadni les vlagati še drugi raziiobojasti les, slonovo kost, različne kovirie, biserno matico (perlovec), ter so s takirni rečmi zaljšali omare, mize, stole i. t. d.
Nekateri mizarji narejajo samo vrata, okvirje pri vratih ia oknih, pode in druge take stvari pri hižah. Take mizarje imenujemo zidarske mizarje (Bautischler), da je ločimo od pohištvenib. mizarjev (Mobeltischler), ki izdelujejo samo pohižuo opravo. M i z a rj i o b k 1 a d a r j i (Fourniertischler) b&-vijo se z najdragocenejširni stvarrai, kakor so: vlagaflje zlata, srebra, različnih kovjn, slonove kosti in perlovca. Vsak mizar uaora znati, kako se les z različ-nimi barvami lika ali polira; mora znati tudi risati, nekateri uraejo tudi vsako-verstne in najlepše rezbarije izpeljati.
Mizarji potrebujejo mnogo različnega orodja za svoje rokodelstvo. V ini-zarskej delarnici vidituo mnogo verstf različnih pil, svedrov, stružcev, kladiv, klešč, spon, dlet, obrezilnikov in še mnogo druzega enacega orodja. Mizarji iz-veršujejo svoja dela na posebnej in nalašč za to narejenej mizarskej klopi.
Ako je mizarju do tega, da ga Ijudje čast^, in da je vedno na dobrera glasu, prizadevati si mora, da vsa svoja dela točno in o pravem časii izverSi. Na imzarskih izdelkih se ne smejo nikjer videti razpokline, herge in vlakna, vse mora biti lepo oglajeno, čitito ia vkusno izdelauo. Res je, da je pri takem delu treba dosti časa in truda, ali tako delo se tudi dobro izplača, in vsak gre raje k tacemu mizarju, ki dobro dela in svojo besedo derži, nego k taceinu, ki delo često pokvari, pa ga je treba tudi zinirom dregati in opomiujati, da naroženo delo doverši.