KANDIDAT ZA ZVEZNI ZBOR ZVEZNE SKUPŠČINE Območje naše občine tvori skupno z občinami Ljubljana-Center, Vič-Rudnik, Vrhnika in Logatec 65. zvezno volivno enoto Na zborih volivcev je bila potrjena kandidatura JANEZA STANOVNIKA za poslanca zveznega zbora zvezne skupščine Jant-z STANOVNIK jc ro- jen 1922. leta v Ljubljani. Clan ZK je od januarja 1944. Je specialni svetnik gcne-ralnega sekretarja konferen-ce OZN za trgovino in razvoj v Genovi. Od lota 1941 je delal kot aktivist OF v Ljubljani. od aprila 1942 je bil član okrož-nega odbora OF Vrhnika, na-to pa član poverjeništva IO OF za Notranjsko, inštruktor IO OF Slovenije in član Po-krajinskcga odbora za slo-vensko Primorje ter načelnik propagandne komisijc pokra-jlnsk«ga odbora do osvobo-ditve. Je nosilec Partizanskc spo-menice 1941. Po osvoboditvi je bil na-čelnik oddelka za izgradnjo narodnc oblasti pri ministr-stvu za konstituanto FLRJ, od 1946 svetnik ministrstva za zunanje zadeve FLRJ, ob-enem šef kabineta podpred-sednika vlade FLRJ, od 1950 šcf kabinsta ministrstva za zunanje zadeve FLRJ, od 1952 ekonomski svetovalec st«lne komisije FLRJ pri OZN, od 1956 direktor Insti-tuta za mednarodno politiko in gospodarstvo, od 1962 pro-fesor ekonomske fakultetc, od oktobra 1964 dekan iste fakultete, od oktobra 1965 speeialni svetnik generalnega sekretarja konference OZN za trgovino in razvoj v Ge-nevi. Od 1958 do 1963 jc bil zvez-ni ljudski poslanec. Clan CK ZK Slovenije je od 1965. leta. JANEZ STANOVNIK ODGOVARJA NA NAŠA VPRAŠANJA V čem je — po vašem mne-nju — bistvena razlika med prejšnjimi in sedanjimi skupščinskimi volitvami? Bistveno vsebino vsakim predvolivnim razpravam in volitvam daje temeljna pro-blematika, pred katero se družba takrat nahaja in ki naj bi jo nato reševali v skupščini izvoljeni poslanci. Naša sodobna temeljna družbena problematika je zajeta v problematiki naše reforme, ne samo v gospodar-stvu, temveč na vseh pod-ročjih našega življenja. V čem sta bistvo in uspeh naših relormnih prizadevanj? Bistvo reforme je uvajanje takih sprememb v naš druž-bcno ekonomski sistem, ki bodo dejansko omogočile do-slednejše izvajanje načel sa-moupravljanja in delitve po delu. Uspeh rcformc je torej od-visen zlasti od nadaljnjega razvoja in poglabljanja de-mokratičnega političnega me-hanizma. Naši občani se tega zavcdajo in v tej smeri tudi razvijajo svoje politične in kandidacijske volivne pri-prave. Katera najporaembnejša konkretna naloga stoji v zve-zi s tem pred našo zvezno, republiško in občinsko skup-ščino in kakšne so v skladu s tem ludi naloge občanov? Naša poglavitna naloga je: dosledno izvajanje reforme na vseh področjih. Občani (v vlogi pfoizvajalcev v delov-nih organizacijah, v vlogi po-rabnikov na območjih kra-jevnih skupnosti, ali pa kot izvoljeni člani raznih samo-upravnih organov) morajo predvsem do kraja dojeti in raznmeti. da so pota naše go-spodarske reforme edina možna pota kakršnega koli napredka na katerem koli področju. Nujno moramo torej čim-prej in čim dosledneje prelo-miti z našimi dosedanjimi odnosi, saj ti pomenijo šir-jenje etatističnih intervencij-skih posegov v gospodarski in družbeni mehanizem, kar slej ko prej zanika obstoj in uresničevanje samoupravnih načel. Katere so bistvene težnje gospodarske reforme in kaj zahtevajo od občanov-proiz-vajalcev in njihovih delov-nih organizacij? Bistvene težnje gospodar-ske refcrme bi lahko na krat-ko združili v naslednje pro-gramske točke: — osvobajanje gospodar-stva in družbe pretirane dr-žavne intervencije in etati-stičnih posegov nasploh in s tem večje sproščevanje ustvarjalnih sil samouprav-ljavcev; — dviganje produktivnosti dela in ekonomske učinkovi-tosti gospodarstva s koncen-tracijo naporov na najbolj učinkovitih področjih; — odločnejše in svobodnej-še vključevanje našega go-spodarstva v svetovno gospo-darstvo in s tem odpiranje vrat širšemu tehnološkemu napredku. kooperaciji in spe-cializaciji; — dinamična stabilizacija tržnih odnosov in s tem po-stavljanje trajnejših kriteri-jev za investicije in delitev dohodka. Nedvomno zahteva sedanji, precej nejasni in zapleteni položaj od vseh občanov ne-primerno večje in globje poznavanje zakonitosti go-spodarskega procesa. Občani bodo lahko namreč samo tako razumeli sodobna dogajanja in prišli do prepričanja, da je nujno čimprejšnje in čim doslednejše uresničenje go-spodarske reforrae. Samo tako bodo občani ra-zumeli. da p«djetja, ki pro-izvajajo in prodajajo draže od normalnih svetovnih cen. predstavljajo težko breme za naše narodno gospodarstvo. Kako čutijo občani breme neproduktivnih podjetij? Breme neproduktivnih pod-jctij čutijo občani na eni strani v obliki nizkih oseb-nih dohodkov, na drugi strani pa v obliki visokih prodaj-nih cen, kajti država ima vi-soke izdatke zaradi subven-cij neproduktivnim gospodar-skim podjctjem. Kakšne težave se pojavlja-jo v zvezi z likvidacijo takih bremen? Likvidacija takih bremcn jc nujna, vendar je povezana z vrsto prehodnih težav, ki jih prav sedaj močno občuti-mo. Te težave pa niso rezul-tat rcforme, ampak edina pot. da reformo uresničimo in sc dokončno otresemo ncpro-duktivnosti in nerentabilnosti. Samo globje poznavanjc zakonitosti tega gospodarske-ga procesa vodi do prepriča-nja. da je treba na tej poti odločno uresničevati končne težnjc gospodareke reforme. Samoupravljanje ponekod drobi skupne sile in vodi k lokaUstičnim težnjam, mi pa poudarjamo potrebo koopera-cije in integracije, torej zdru-ževanja sredstev in sil v pro-izvodnji, da bi tako prišli k boljši notranji delitvi dela, specializaciji in serijski pro-izvodnji in s tem k pocenitvi proizvodnje. Ali bi tudi ta problem pojasnili našim bral-cem? V prvem obdobju samo-upravljanja je zaradi želje po neposredni in operativni kon-troli kot nujni reakciji na pretirani centralizem prejš-njega razdobja res prihajalo do krcpitve lokalističnih te-ženj in drobljenja na majhne cnote. Samoupravljanje dejansko ne pomeni neekonomične ato-mizacije in drobljenja. Re-forma sama vodi k večjemu razvoju samoupravnega si-stema. v katerem stopajo v ospredje zlasti načela gospo-darnosti in rentabilnosti. Ce smo torej doslej o gospodar-ski integraciji in kooperaciji le bolj načelno razpravljali in sklepali, bomo prav s tež-njami roforme odslej vse to bolj praktično izvajali. Kot vemo, so bili občani-proizvajalci in njihove delov-ne organizacije doslej zainte-resirani predvscm za čimveč-je širjenje proizvajalne ak-tivnosti in s tem za širjenje števila zaposlenih, ne oziraje se na tozadevne stroške. Se-daj pa postajajo proizvajalci v delovnih organizacijah sa-mi bolj zainteresirani za do-scganje največjega dohodka v danih možnostih. Tu pri-haja vedno bolj do izraza iz-najdljivost neposrodnih pro-izvajalcev in njihovih delov-nih organizacij. Že danes vidimo vedno večje zanimanje za povezova-(Nadaljevanjc na 16. strani) (Nadaljcvanje s 15. strani) nje raznih dclovnih organiza-cij, tako na območjih posa-meznih občin. kakor tudi na območju rcpublike. v fcdcra-ciji in celo v svetovnem me-rilu. Samo tako bomo lahko dosegali večje dohodke. Kakšen pa bo vpliv tako uresničene gospodarske re-formc na razna negospodar-ska družbena področja? Tako uresničcvanje gospo-darskc reforme, ki bo povc-čcvalo dohodkc, bo omogočilo bolj kot doslej lažje rešcva-njc raznih komunalnih pro-blcmov. problcmov vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega in socialnega varstva, kulturc in prosvete, znanosti, rekre-acije itd. Kaj pa tehnični napredek, ki naj bi bil temelj gospodar-skega razvoja? Res je, naj bomo še tako marljivi, naj si še toliko pri-zadevamo, naj dclamo preko delovnega časa, kljub vsomu tcmu nc bomo dosegli tistcga gospodarskega učinka. ki ga omogočajo novc proizvajalne mctode in srcdstva sodobnc tehnike. Znanosti in tchnikc pa sl ni mogoče zgolj izposojati in uvažati iz tujine, temveč je treba v njunem razvoju tudi aktivno sodelovati. Znanost in tehnika sta danes last ce-lotnega človeštva. Povezova-njc s svetovnim trgom zato nc pomeni kupovanja tcga, kar drugi ceneje proizvajajo kot mi, in prodajanja tega, kar mi relativno ceneje pro-izvajamo, ampak prcdvsem vključevanje v osnovne toko-vc avetovnega tehničnega na-predka. Občani-proizvajalci bodo morali zaradi tega v svojih dclovnih organizacijah zapo-slovati razne strokovnjake v večji meri kakor doslej. Sa-mi strokovnjaki pa morajo prav tako razumcti, da samo njihove diplome še niso do-kaz njihove koristnosti in produktivnosti, temvcč da delavci ccnijo samo konkret-no korist, ki jo strokovnjaki stvarno prinašajo svoji delov-ni organizaciji z uvajanjem boljših metod dela in tehno-loških postopkov, kar se od-raža v povečevanju njenega delovnega dohodka. Ob vsakt priložnosti po-udarjamo tudi to, da je deli-tev po delu eden izmed bi-stvenih samoupravnih pogo-jev, ki naj zainteresirajo vsakega proizvajalca za večjo produktivnost dela. V praksi pa se pri deliivi pogosto za-takne, ker ni objektivnih kriterijev za delitev po delu. Kaj menite o tem problemu? Delitev po delu res lahko predstavlja najpravičnejše načelo delitve po učinku. to-da le pod pogojom, da so iz-oblikovana enotna merila re-zultatov delovnih prispcvkov, tako posameznih delovnih enot, kakor tudi posameznih proizvajalcev. In prav tu sc zatakne, kajti enotna merila se lahko izoblikujejo le v po-gojih relativne gospodarske ustaljenosti. Iz vsega razgovora bi torej Iahko zaključili, da uresniče-nje gospodarske in družbene reforme ni le stvar naših skupščin in. njihovih zakon-skih predpisov, temveč vseh občanov, ki se pojavljajo zdaj kot proizvajalci, zdaj kot izvoljeni člani raznih samo-upravnih organov. Ali je to tudi vaše mnenje? Vsekakor lahko naš razgo-vor pravilno zaključimo le s takšno ugotovitvijo. Napori za doseganje dinamične sta-bilizacije v našem gospodar-stvu predstavljajo bistven elemcnt samoupravnega raz-voja kot tudi krepitve ekono-mičnosti poslovanja. ..Dinamična stabilizacija" je sicer kratka in preprosta za-hteva, ki jo v naših sklepih lahko hitro uzakonimo, toda v praksi je zadeva precej drugačna. V praksi pomcni dinamična stabilizacija gospo-darstva komplekscn proces. Upam. da je nam vsem jasno, da ustalitve gospodar-stva nc moremo doseči samo z zakoni naših skupščin, s pravilniki naših delovnih or-ganizacij ali z drugimi vrsta-mi pravilnih ukrepov gospo-darske politike, temveč je za uresničevanje gospodarske stabilnosti potrebno predvsem sodelovanje vseh občanov, njihovih delovnih organizacij in vseh samoupravnih orga-nov na vseh nivojih. Postavljene cilje gospodar-ske ustalitve in sploh gospo-darske in družbene reforme bomo torej lahko dosegli le, če bomo prav vsi vedno in povsod usmerjali svoje vsa-kodnevne odločitve k dosega-nju tega bistvenega skupnega cilja.