Leto XVIII.
i . _
f Celju, dne marca 1908.
Štev. 28.
Uredništvo
t Schilleravi cesti Si 3.—Dopise blagovolite fraH-kirati, rokopisi se ne vračajo.
haja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačnje se vmaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinanev za vs*> kokrat: za večje inserate in mnogokratno mseriranjfc znaten popust.
Deželnozborska volilna reforma in naši klerikalci.
Vprašanje deželnozborske volilne reforme bo odslej danzadnevom, čem bližje svoji konečni rešitvi, tem bolj pereče za slovenski narod na Spodnjem Štajerskem. Ako je bilo Nemcem po naših mestih nujno in važno dovolj, da so že zdavnej izrekli svoje mnenje o njem, vkljub temu, da dobro vedo vlad« in deželnozborsko večino za seboj, mora biti tem važnejše za Slovence, ki so v deželnem zboru v manjšini in imajo tudi v deželnem odbora tako slabo zaslombo.
Upoštevaje ta dejstva je sklicala „Narodna stranka" na nedeljo 23. febr. 11 shodov na Spodnjem Štajerskem, na katerih se je razpravljalo vprašanje deželnozborske volilne reforme. Lahko rečemo, z dobrim uspehom. Stranka je vzbudila s tem zanimanje za nameravano preosnovo ne le v vrstah svojih pristašev, ampak tudi v vrstah „Kmečke zveze". Sodeč po posameznih govornikih, somišljenikih „Km. zv.", sodeč po njih pritrjevanju našim resolucijam, bi človek veselo dejal: v tej važni zadevi bodemo slovenski Spodnještajerci edini, bode nam omogočen krepak odpor proti vladi in Nemcem, ako se nas bo hotelo v Gradcu nasilno .oropati naših pravic.
Pa to pritrjevanje somišljenikov „Km. zv." nikakor ni bilo merodajno za njeno vodstvo, odnosno za njeno glasilo „Slov. Gospodarja". Ne rečemo nič, da so nas napadali zavoljo shodov in tam sklenjenih resolucij spodnješta-jerski nemškutarji; to je utemeljeno v
našem boja proti njim. Pozornost pa f zasluži nastop „Slov. Gospodarja" proti tem shodom in proti zahtevam glede deželnozborske volilne reforme kakor jih je stavila rNarodna stranka" po po skrbnem preudarku političnega položaja. Niso to deflnitivne zahteve, temveč le predlogi, kateri bi morali biti dobrodošli vsaki slovenski stranki, da bi o njih razpravljala, stopila z nami v dotiko in bi se dosegel končni rezultat a objednem skupni bojni načrt.
Kaj je storil „Slov. Gospodar"? Dolži nas, da nismo ljudski in demokratični, a ponavlja malodane besedo za besedo razloge, kateri nas silijo, da se zadovoljimo vsaj s postopnimi pridobitvami v preosnovi deželnozborskega volilnega reda. V politični izobraženosti take vrste, kakor so jo začeli kazati dični voditelji „Km. zv." glede nameravane reforme, pa se ne moremo z njimi meriti; prvič je preveč nerodna, da ne rečemo, idijotska, drugič pa kaže prejasno umazano strankarsko dobička-željnost. To hočemo takoj dokazati.
„Slov. Gosp." piše v št. 9, da če zajamčimo vladi veleposestniško skupino (zaradi lepšega je dostavil: in sebi razmerno število zastopnikov v veleposestvu), potem pa da ni nobene ovire, da se za vse druge volilce vpelje splošna in jednaka volilna pravica itd. Mi bomo govorili bolj razumljivo, gospodje: slovenski tržani in meščani na Spodn. Štajerskem ne smejo imeti svojih zastopnikov v deželnem zboru, ker je nevarnost vendar prevelika, da volijo naprednjaka in ne kakega nazadnjaka. Da
to mislijo klerikalci, je jasno tembolj, ker zahtevajo razdelitev mandatov po državnozborskem volilnem redu (katera bi bila za kmečke občine tudi primerna); v teh volilnih okrajih ra-čunijo, da bodo že majorizirali slovenske trge. Medved je sicer še v planini, a klerikalna gospoda že kožo prodaja!
Pa pustimo to! Klerikalci dobro vedo, da ostane mestna volilna skn-pina tudi še nadalje; oni hočejo spod-nještajerskemu nemštvu še nadalje zagotoviti njegove politične predpravice na škodo slovenskemu tržanstvu in meščanstva. Ne pomislijo, da smo brez razvitka teh dveh slojev kmalu na Sp. Štajerskem kot narod popolnoma nemogoči. Da bi jim nemški meščanski zastopniki pri političnem obglavljenju našega slovenskega tržanstva in meščanstva radi pomagali, je gotovo.
To je tedaj tista demokracija „Km. a*cze"! Tn se vidi, koliko hinavščine je v očitanju, da hočemo mi naprednjaki „novo razredno ločitev" našega ljudstva, ako zahtevamo za naše trge, za naše meščane iste pravice kakor jih imajo Nemci! Tu se vidi, kako skrbi ta družba za celokupen slovenski narod na Sp. Štajerju!
Upamo, da ta stvar ne bo zaspala, in ne sme zaspati. Saj je tako lep dokaz v resnici ganljive ljubezni gg. dr. Korošca, Benkoviča in tovaršije do našega slovenskega naroda!
Za brate Slovane po naših mestih.
V etnografičnem oziru tako pisani Avstriji pač ne moremo zameriti, da je poslala v mesta na slovenskem ozemlju toliko tujih elementov, med njimi dosti takih, ki bi bili sicer zmožni asimilacije a si kljub temu ohranijo svojo narodnost.
Čeh in Hrvat prideta tn izmed Slovanov j edin a v poštev. Na stotine jih biva po naših mestih kakor v Ljubljani, Celovca, Trstu, Celju in Mariboru. Ti Čehi in Hrvatje pa zvečine ne ka-nijo ostati v naših krajih — domovine še niso pozabili — ampak porabijo prvo ugodno priliko in se vrnejo med svojce. Po stanu jih je največ rokodelcev, tvorniških delavcev, vojakov in nekaj uradnikov.
O kaki nevarni asimilaciji v prid slovenskemu življu moramo govoriti samo v Ljubljani. Tn vlada slovenščina. Slovan, ki pride v Ljubljano se kmalu priuči slovenščine, ker jo povsod potrebuje. Draga je v ostalih mestih. Prevladujoči nemški živelj, nemško lice mesta ga ne uči spoštovati slovenščine, še manj pa čuti potrebo, se do cela vživeti v slovensko družbo ter se naučiti lov. jezika. Čehi po naših mestih so sicer pač zavedni Čehi, Hrvatje dobri Hrvatje, a premalo Slovani. — Napraviti iz Čehov, Hrvatov Slovane — to bodi naša naloga. Če se pritegne tega ali onega v slovensko družbo, še s tem vprašanje čeških in hrvaških kolonij v naših mestih ni rešeno.
Jasno je, da treba temu odpomoči. Vprašanje je le — kako? Demokra-
LI STEK.
Poezija in proza.
(Dr. K. Ozvald.)
(Dalje.)
Sedemnajstorico — če se ne motim — otrok BOcklinovega genija čuva Sehackova galerija. Spričo njih sem obstrmeval nad čudovitnim kistom in božansko fantazijo, ki ga je vodila.
Idealna pokrajina spomladi! Ta srčkana idila! „Z razkošjem in lepoto prepojen praznik vigredi nam umetnik čara pred dušo. Beli zvončki prihajajo ob njega vhodu, primule v ramenih in vijolice v modrih tančicah prikimavajo veselih glavic in stotero gorskih potokov buči v dolino, oznanjajoč — prihod Vesne". (Muther.) Prelesten, pestrobojen šopek! Na perutih te barve se gledalcu spušča v dušo najnežnejša poezija in najslajša glasba — kot simfonija tistega koprnečega brstenja spomladne narave. Človek bi zavriskal spričo te barve, — če bi ne videl, da dolgokraki Anglež „kakor strah za mano gre".
Pan splaši pastirja! Žgalina opoldanskega solnca in grobna tišina ste razliti nad abruško samoto. Nakrat pa jo moti čuden glas: Kdo ve, ali je zameketala žival ali pa se je odlomil kamen ter zdrknil v prepad? Kakor bi ga pičil sršen, skoči pastir, ki je bil zadremal, po koncu. „Pan!" zakriči prestrašen ter jo vdari čez skalovje, da mu čutara binglja v zraku, in za njim ves kozji trop.
Vila na morskem obrežju! Turobna, v dušo segajoča eligija je ta slika. Krog in krog spodjedena čer sega daleč v morje in na njej se dviga v večernem solncu vila antičnega sloga. V listju bršljanovega grmičja, ki se vzpenja ob nje stebrovjn, veter semkaj od morja šušti otožno večernico, krepko pripogibaje vrhove temnih cipres t je čez krov obmorske vile. Na obrežnem pesku tam pod stopnicami, ki vodijo v park, se je pojavila ženska postava v dolgi, črni haljini. Naslonila se je ob zid ter otožno zre tje daleč čez morsko ravan, po kateri veter orje biserne brazdice. Pokrajinska slika bi se res da izgnbila brez žalujoče postave; toda kdo ve, ali je njena solza le glasnica
melanholije, ki je razlita čez pokrajino. Moje čustvo mi pravi, da ne.
Smrt jezdi čez jesensko pokrajino! Medli žarki jesenskega solnca skozi temne oblake obsevajo spomin nekdanje slave — razvalino starega gradu. Tla so debelo nastlana z listjem in tuleč vihar mikasti vejevje malone docela golih dreves. Kakor da bi stvarnica obupano vpila iz strahu pred nečim groznim. In umetniku se zdi, da ob gromu in blisku Smrt na krevsajočem kljusetu jezdi v deželo. Pretresljiv realizem!
Skratka „B8cklin je slikal vse: kar je ljubko in heroično, strastno razdraženo in demonski fantastično, Boj penečih valov in večni mir okorelega skalovja, divji upor nebesnega svoda in tihi mir cvetličnatih lok". (Muther.) Česar
^gledalo ni oko, uho ni Culo posvetno," to je gledal in čul Bčcklin, zamaknjen v — naravo.
„ . . . Monakovo je mesto, ki mn, ko si končal svoje opravke, ne obrneš hrbta. Tam lahko živiš ves čas; njega mičnost raste dan za dnevom tvojega
pomudka. To je mesto, ki ti vseskozi naredi vtis solidnosti, prijetnosti in blagostanja". Precizna sodba neznanega Angleža v „Morning Post".
Tako na dobro srečo korakam proti večeru iz ulice v ulico. Duša mi je polna BOcklinove muze.
„Lepo hvalo, dekle zalo. da si se tako ljnbo z okenca mi nasmijalo tujcu, ki gre tod mimo !"
Še en ovinek! Čimdarasa bum — bum! Pa zastave na visokih drogovih! In ogromen travnik, pravcate Rojice, krog in krog obit z deskami, se razprostira pred menoj. Pri vhodu" se prodajajo vstopnice. Kakor ob spoved-nici v velikonočnem času, se pisana množica gnete pri blagajni. Čudna je tista sugestivna moč, s katero človeka taka vrveča množica potegne v svoj vrtinec in ki se zanjo zanima psihologija mas". „Halb zog sie ihn, halb sank er hin ..." čisto instinktivno se zmotam med množico ter knpim listek z napisom — „XV. Deutsches Bundesschiessen". Situacija mi je bila sedaj na pol jasna, ali še predno do dobra shvatim pojm, ki je bil spojen z
tiena društva, v katerih bi se združevali vsi Čehi. oziroma Hrvatje jednega kraja, bi seveda največ zalegla. Toda iivljenske moči imajo tudi samo tam, kjer je opati na mnogo članov iz jed-nakih, recimo delavskih slojev. Po drugod pa bi mogle delovati najuspešnejše javne češke in hrvaške knjižnice, ki se naj ustanove po vzoren naših slovenskih knjižnic pod okriljem slovenskih ljudskih knjižnic v omenjenih mestih. Z majhnim trudom in z malimi stroški bi se zadostilo tako knl-tnrni potrebi Slovanov po naših mestih. Skrbeti pa tndi za popolnoma hrvaške in češke prireditve, seve — v malem obsegu. Ustanavljanje novih društev baš ni potrebno. Kako slovensko društvo more dati za to ime.
Slovenci smo dolžni skrbeti, da se Slovani na našem ozemlju ne pogube, varovati je moramo pred ponemčenjem v mestih, kjer tvorijo večino Nemci. Dati jim moramo priložnost, se nadalje izobraziti na podlagi svojega jezika, nuditi jim zabave v češki, oziroma hrvaški družbi. To bo pot, ki nas bo zanesljivo zbližala.
S tem smo storili mnogo za dvig slovanske vzajemnosti. Ker pa bo potem tudi nam dana prilika se seznaniti s Čehi in Hrvati ter z njihovo literaturo, se naučiti ali vsaj privaditi njihovemn jeziku, bomo smeli to zaznamovati kot znaten korak naprej v našem slovanskem vzajemnem kulturnem delovanju.
Pokazali bomo s tem tudi Čehom in Hrvatom kako jim je skrbeti za poleg njih bivajočo slovensko naselbino.
Dopisi.
Iz Sevnice. Sevniške hijene, ki so za Zončekovim propadom zaspale, so se zopet zbudile. Zdaj so si privoščile našega občinskega tajnika g. Damijana Kurenta.
Za »Grazer Tagblatt" in „Grazer Tagespost" prišel je — »Štajerc". Ta ugledni list piše: „Tat v Sevnici." Oskrbnik Fr. Riedl v Sevnici je očital občinskemu tajniku D. Kurentu, da je ta kot blagajnik požarne brambe denar poneveril. Kurent je tožil, ali Riedl je doprinesel dokaz resnice in bil oproščen. G. Riedlu gre vsa hvala, da je tega človeka nemogočega napravil". Tako »Štajerc". O sodbi sami danes
besedilom na vstopnici, me je val dre-njajočih se vrst avtomatično porinil na slavnostni prostor,
„Mich umwohnt mit gl&nzenden Auge das Volk der Phaaken!" Vojaška godba tu, tam dalje draga, cel kalej-doskop raznovrstnih šotorov, vrtiljak, gugalnice, lajna, petje, vrišč — oko in uho mi je po kraljevo na svojem računu. In tamkaj le! Mlade gosi pečejo na ražnju! Kar pol tucata jih je vešča roka nabodla na en sam drog, kakor je Pavliha svoje race nanizal na nit. Par korakov odtod pa štrle čez žrjavico čudnorepate palice. Stopim bližje. I saj so ribe, nataknjene na pa-reze! Pa še trdi kdo, da deveta dežela živi samo v pravljicah!
Pred barako tam malo dalje se toči pivo. Pristopim in sedem za mizo, ki še sameva sredi množice židane volje. Prav v bližini godba zaigra „Unterm Doppeladler". Glasba je ena izmed onih umetnosti, ki mi najgloblje sežejo v dušo. Kaj čudo, da mi je duh v tem elizijskem ozračju na perutnicah božajočih in mamečih zvokov kmalu splaval v kraljestvo fantazije, kjer ne poznajo slovenske mizerije ali pa jo človek gleda le v profilu. A v profilu je marsikaj lepo, kar ni en face.
Dalje sledi.
ne morem govoriti, ker prizivna sodni j a sodbe še ni izrekla.
Da pa tisti, ki g. Kurenta poznajo, pa tndi tisti, ki ga ne poznajo, izvedo, kako da je s to zadevo, smo primorani o zadevi sami že zdaj spregovoriti.
Pred vsem to: Da bo se spoznalo nas in naše nemčnrje, naj bo povedano, da je sin tukajšnjega nemčurja pri sodniji kolke kradel, da pa mi iz velikodušnosti o tem nismo v noben časopis poročali, ga tudi ne državnemu pravdništvu naznanili, kakor rečeno, iz velikodušnosti in miroljubnosti. Toda tista zadeva še ni zaspala!
Priznati moramo, da g. Kurentu tndi mi zamerimo, da je sploh službo blagajnika in sploh vse druge posle požarne brambe prevzel. Mož je star 64 let, je tajnik velike, iz 5 davčnih občin obstoječe občine Sevnica, tajnik okrajnega odbora, krajnega šolskega sveta, cerkvenega skladnega odbora, vodja oskrbovalnega vsprejetišča, vodja tržke javne tehtnice, zastopnik banke „Slavije" itd. Te službe dajejo mu pač dovolj dela — pa tudi dovolj zaslužka, da mu je mogoče sebe in družino pošteno preživeti. Vrhu tega je hišni posestnik, tako da sploh ni mogoče misliti, da bi on, ki deluje kot tajnik naše občine že 31 let in sicer v zadovoljstvo vseh njegovih šefov, bil zmožen — ali pa da bi kedaj imel namen — požarno hrambo opehariti!
Kurent sam bil je prepričan, da ima še od požarne brambe nekaj tirjati, ko pa se je izkazalo, da se moti, je primanjkljaj poravnal in je torej ta zadeva bila končana. Omenimo le še, da je g. Kurent mesto tajnika in blagajnika požarne brambe na prošnjo g. inženirja Smrekarja prevzel, da je to mesto sam odložil ter knjige izročil, česar bi gotovo ne steril, ako bi se zavedal, da je on kaj nepravilnega storil, in ker vendar ve, da se od njega da tak znesek vsak dan iztirjati.
Ko je g. Kurent to mesto odložil, je sam zahteval izvoliti dva pregledo-valca računov; bi li to storil, če bi se zavedal, da računi niso v redu?
Toliko za danes, ko izreče pri-zivno sodišče o tej zadevi besedo, spregovorili bodemo tudi mi, pa nikakor ne tako surovo kakor naši nasprotniki.
Pa tudi o tem, na kak način je pekovski pomočnik, potem konjski hlapec in po milosti stotnika Otto »gospod oskrbnik" g. Kurenta nemogočega napravil, pišemo prihodnjič.
Politični pregled.
Domače dežele.
Še nekoliko številk iz deželno-zborskih volitev na Češkem: Mladočehi so imeli 1895. 1. v deželnem zboru 88 poslancev, 1901.1. še 68, letos jih imajo še 37 oficijelnih in 2 samostojna. V volilnem okraju, katerega je zastopal pokojni dr. Edvard Gr6gr skoro pol stoletja v deželnem zboru, niso dobili Mladočehi letos, t. j. še ne leto dni po Grčgrovi smrti niti jednega jedinega glasu! — 42 posestnikov fidejkomisnih veleposestev si je izvolilo 16 poslancev, 451 ostalih veleposestnikov pa 51 poslancev. Te številke naravnost vpijejo po odpravi kurijalneea sistema in po upeljavi splošne in jednake volilne pravice z razmernim zastopstvom. Kako krivično je, da se daje samo večinam parlamentarno zastopstvo, dočim ostanejo vse in tudi še tako velike manjšine nezastopane, nam jasno kažejo te-le številke. Češki agrarci, sedaj vladajoča češka stranka, so dobili pri sedanjih deželnozborskih volitvah skupaj 105.810 t. j. 56'5% vseh oddanih glasov ter bodo imeli v kmetski kuriji 47 poslancev, neagrarne stranke so dobile 83.000 t. j. 43'5% glasov in bode imele
samo 3 poslance. V kmetski kuriji! Lepše ilustracije za našo trditev, da je sedanji sistem, po katerem so zastopane samo večine, utelešenje pest-nega prava, si ne moremo misliti. To in pa kurija prelatov na Tirolskem, v kateri voli 11 volilcev 3 poslance, nam tnli neprestano v ušesa, da se moramo čim prej iznebiti te sramotne dedščine iz prejšnjega stoletja!
V proračunskem odsekn se je razpravljalo o proračunu državnih železnic. Ob tej priliki se je izreklo od naj-raznejših strani prav mnogo lepih želj, ki ostanejo pa vse tudi v bodoče samo pobožne želje. Tako je poslanec Maštalka želel, naj bi se na državnih železnicah pomnožilo število vozil ter naj bi vlada ukrenila vse potrebno, da si država nakupi toliko premogovnikov, da ji bo mogoče oskrbovati vse državne železnice s svojim premogom. To ostane seveda tudi nadalje še pobožna želja. Minister Derschatta je obljubil, da bo skrbel za to, da se število vozov na državnih železnicah pomnoži, da se razširijo nekatere premikovalne postaje, med temi je tudi celovška, da se postavijo na nekaterih državnih železnicah, na katerih je velik promet, tudi druge tračnice, skrbel bode tudi ža po-vzdigo prometa s tujci, uslužbencem pa ne more zboljšati plač, kakor si to želi posl. Ellenbogen, ker bi to stalo baje 150 do 200 milijonov na leto in niti onih 20 milijonov, katere bi se po predlogu istega Ellenbogena imelo postaviti že v letošnji proračun za uslužbence državnih železnic, ni večina proračunskega odseka dovolila, zato ostane tudi to zboljšanje še dolgo pobožna želja. Finančni minister je stokal, da se bodo državni dohodki vsled znižanja davka na sladkor zmanjšali za 28 milijonov na leto (kar gotovo ni res in če bi ta davek še bolj znižali, bi konsum tako narastel, da bi bil dohodek iz davka na sladkor na konec še večji nego je danes). Isti minister je nadalje tožil, da se bodo dohodki po davčni reformi še bolj znižali in da je država v zadnjih dveh letih porabila 220 milijonov iz blagajniških prebitkov iz prejšnjih let, da pa v bodoče ne smemo več računati na velike prebitke.
Nato se je razpravljalo „o poštah". *
Odbor nemške zveze je izdal kratko poročilo o svoji zadnji seji. Smisel tega poročila je na kratko ta. Nemci dobro vedo, da bi moralo priti pri razpravi proračuna za pravosodno in naučno ministerstvo med njimi in Slovani do hudega konflikta, ki bi moral postati tudi za vlado usodepoln, ako bi se »napredne" nemške stranke držale v resnici naprednih, svobodomiselnih načel. Tega pa gospodje ne bodo storili. Nenfški naprednjaki bodo svoje na-prednjaštvo dali v futeral in pojdejo s klerikalci vseh barv čez drn in strn za to ceno, da jim pomagajo odbiti češke in slovenske zahteve na pravosodnem in šolskem polju.
Hrvatsko-srbska koalicija je imela v Zagrebu posvetovanje, na katerem je bilo sklenjeno dati hrvatski delegaciji v ogrskem parlamentu popolno prostost v vprašanju o reviziji parlamentarnega poslovuika, dokler ne bo sklican hrvatski sabor. Šele sabor zavzame v tem in v drugih vprašanjih določeno stališče. — Nekateri listi poročajo, da je bil bar. Rauch v Budimpešti na posvetovanju z dr. Wekerlem in da je bilo sklenjeno zasedanje novo izvoljenega sabora odnesti. Mogoče bi pač bilo, da si Wekerle še ni na čistem glede naslednika bar. Rauchu — in da bode edino le iz tega vzroka odlašal s sklicanjem novega sabora. Pa tudi to sredstvice mu ne bode dolgo po-ma galo.
Slovenske novice.
Štajersko«
—	Celjska „vahtariea" se je zadnjič prav »kulturno" zaganjala v meščanskega učitelja Ožvalta Lakitscha. Imenovani ima ta greh, da je socijalno demokratičnega mišljenja in da v strankinih listih včasi malo okrtači zlasti celjsko nemškutarske odvetnike. Lakitsch si bo sedaj iskal zadoščenja pred sodiščem.
—	Schlllerjev hrast na dvorišča mestne dekliške šole je nekdo odžagal in odnesel. Seveda so krivi — slovenski »fanatiki". Gospodje, nepošteno je, natolcevati predno ne veste, kdo je to storil! V Mariboru se je dolžilo enakega čina slov. gimnazijce, konečno pa se je skazalo, da so bili krivi — nemški fantalini. »Vahtarica" grozi z »ljudsko nevoljo", ki se bo maščevala nad Slovenci, in to natisne z razprtimi Črkami. Čudimo se državnemu pravdništvu, da dopušča ljudstvo hujskati brez povoda na nas!
—	Nagla smrt. V petek dopoldan se je zgrudil na Glavnem trgu cinkarn niški delavec Kline mrtev na tla. Zadela ga je srčna kap. — Ista usoda je zadela kočijaža Sobjaka na plesišču v neki gostilni blizu Radinec. Sedemindvajsetletni mož zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok.
—	V Gaberjih pri Celju imamo trgovca Petschucha, ki je imel poprej dvojezičen napis, katerega se je pa začel sramovati in je slovenski napis prebarval, tako, da ima samo še nemški napis.
Slovenci, podpirajte svoje ljudi, ki se ne sramujejo svojega jezika.
Pri tej priliki pa hočemo tudi opozoriti nekatere može, ki imajo svoje hiše ravno ob državni cesti v Gaberjih, ki so sicer Slovenci, vendar pa tega svojega prepričanja na zunaj ne kažejo. Tako ima mesar P. 2 mesnici in eno gostilnico; posestnik Str. gostilnico, Franc Zd. ima gostilnico; tudi lastnika gostilnice „Zum wilden Mann" sta oba Slovenca.
Gotovo bi bilo prav, da bi ti slovenski možje imeli vsaj dvojezičen napis ; tako se pa nahajajo ravno na gostilnici »Zum wilden Mann" ali pa na hiši Štefana Strašeka še razven imenovanih nemških napisov drugi samo nemški napisi raznih obrtnikov, ki prebivajo v istih hišah. Gotovo bi si tudi ti obrtniki preskrbeli dvojezične napise, ko bi jim lastniki sami dali lep vzgled in bi naravnost to od njih zahtevali.
Kako so vendar Nemci v tem ozira čisto drugačni?
Ti pa celo zahtevajo, da obrtniki, ki prebivajo v njihovih hišah, sploh ne smejo imeti nobene slovenske besede napisane. Mi Slovenci se pa v tem oziru celo dvojezičnih napisov sramujemo. Ali se ne pravi to samega sebe smešiti?
—	Klerikalna rajfajznovka v Šmartno v Rožni dolini je končala kratko svoje življenje in mirno zaspala. Namen kaplana Kovačiča, da bi si z njo občino podjarmil in zasužnjil, se je torej hudo ponesrečil.
—	Na Vranskem si je izvolila rokodelska obrtna zadruga nov odbor z g. Ottenschlagerjem na čelu, kateri bo zopet oživel njeno delovanje. Veselo znamenje za zadrugo. Slov. obrtniki, gibljite se tudi drugod!
—	Iz Vranskega je poslalo 16 rodoljubov potom tamošnje podružnice narodni davek družbi sv. Cirila in Metoda. Živeli!
—	Iz Trbovelj. Koncem febru-varja je imela tukajšnja kmetijska
po družnica občno zborovanje. Iz tajni-
kovega poročila posnamemo, da j« štela podružnica t preteklem leta 78 rednih članov, katero število se je letos povzdignilo na 97. — Priredila so se štiri podučna predavanja, in se je ifitib povprečno vdeležilo po 65 ndov. Podružnica je kupila 3 plemenske bike !n 4 plemenske mrjaščke, ter jih po potrebi razdelila med člane. Preskrbela je tudi iz deželne drevesnice sadna drevesca po znižanej ceni, ter prodala svojim članom 125 vreč 18% žlindre po K 6"70 in 20 vreč kalijeve soli po K 12*70. Glavni družbi v Gradec se je odposlala prošnja za brezplačno prepustitev 5 nahrbtnih brizgata. Iz navedenega je razvidno, da se tukajšnja kmetijska podružnica krepko razvija.
—	V Konkurz je prišel trgovec Ign. Lorber v Celju. Začasni upravitelj konkurzne mase je g. dr. Al. Brenčič, odvetnik v Celju.
—	Iz davčne službe. Imenovani so na Štajerskem davčni oficijali Grasser. Ryzienski, Majer in Josip Boc davčnim upraviteljem v 9. pl. r., gg. davčni asistenti Drobni tsch, Resnik, Pichler in Kolenc davčnim oficijalom v 10. pl. razr.
—	Iz Kozjega se nam piše, da je že več dni iz zapora pri okr. sodišču razobešeoa bela zastava, v znamenje, da ni v njem nobenega jetnika.
—	Mrtvega goloba-pismonošo so našli na Postovi pristavi blizu Zgor. Poijskave. Golob je imel aa desni nogi železni obroček z napisom „084. o. P. 218." Najbrž sra je zanesel tje veter in je poginil vsled utrujenosti in mraza.
Samomor vojaka. V Gradcu j« poneveril pešec Windisch častniku, kateremu je bil kot sluga prideljen, vsoto denarja. Ker se je bal posledic, si je končal življenje.
—	T Ptuju, dne 8. marca 1908. Gonja proti slovenskemu urad-n i k a. Ni še preteklo 14 dni, odkar je prevzel slovenski sodni pristav dr. S. kazenski oddelek te sodnije; in že se je začela zlobna gonja proti njemu v nemčurskih in nemških listih („Grazer Tagblatt", „Marburger Zeitnng" i. t. d.), češ, da je krivično sodil v nekem političnem slučaju, ker ni obsodil nekega slovenskega učitelja na Gori, kojega so „Stajerčev" urednik Linhart in drugovi ovadili radi nasilnega raz-gnanja shoda. „Štajercw je namreč že pred obravnavo „trdil", oziroma ukazal sodni ji v Ptuju, da mora tega učitelja obsoditi, isto-tako, kakor je bil obsojen župnik v Vurbergu. Ker pa|dokazano gradivo ni bilo temu primerno, je bilo naravno, da se g. dr. S. ni oziral na željo in zahtevo „Štajerčevegau uredništva. Sedaj pa vsled tega velikansko vpitje po — tevtonskih časnikih, češ, da je ta slovenski sodnik krivičen in pristranski i t. d. Gospodje, le počasi! Dandanes menda ne bo tako lahko odstaviti ali suspendirati slovenskega uradnika, kakor je to bilo pod Heinricherjem in Waserjem neslavnega spomina. Mi napadenega sodnika premalo poznamo, da bi mogli imeti kako sodbo o njem; saj je še komaj par tednov tukaj. Čuje se, da govori dobro in pravilno slovenski in da vodi spretno razprave. V prejšnjih letih smo imeli sodnike, ki so zakrivili škandalozni slučaj za k. Bratuša in druge enake justične umore, ki so ptujsko sodišče osramotili pi-ed vsem olikanim svetom. Tem „vzor-nim" sodnikom in njih farno z-nim zdravniškim izvedencem se zbog tega ni ničesar zgodilo. Bili so pač Nemci. Papirnate bombe, ki jih mečete za slovenskim uradnikom, ker se ni uklonil Vaši zahtevi, so podobne lajanju ščeneta, ki se zaganja — v mesec.
Odbor »Slovanske Čitalnice" v Mariboru se obrača do narodnih mariborskih rodbin z uljudno prošnjo, naj blagovolijo sprejeti po možnosti na prenočišče požrtvovalne gospode visoko-šolce, ki prihite iz Gradca, da prireide s pomočjo naših dam igro ..Revizor" v prid družbi sv. Cirila. Blagohotne ponudbe sprejema odbor.
Iz Maribora. Koncert ruske kapele Dimitrija Slavjan-skega Agrenjeva se vrši v torek dne 24. sušca v Mariboru, torej prihodnji dan po nastopu kapele v Ljubljani. Občinstvo se-opozarja, da to ni zbor pokojne Nadine Slavjanske, ki je nastopil pred leti v Maribora, ampak staroslavni zbor očeta Dimitrija, ki ima najboljši glas po vsem svetu. Dimitrij obhaja letos 50 letni jubilej svojega umetniškega nastopanja. Podobo Dimitrija in njegovega ogromnega zbora (45 pevcev) si občinstvo lahko ogleda pri g. urarju Burešu in v Ciri-lovi tiskarni, kjer se že prodajajo vstopnice. — Vstopnice se lahko naročajo tudi pismenim potom proti predplačilu. Odbor „Slov. Čitalnice.
—	K prireditvi akad. tehn. društva Triglav" v Maribora dne 15. marca 1.1. Kakor se je že kratko poročalo, uprizori akad. tehn. društvo »Triglav" dne 15. t. m. na korist družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru veseloigro ,,Revizor", najznamenitejše delo slavnega ruskega pisatelja Nik. Vas. Gogol-a. Ta igra je vzbudila pri prvi uprizoritvi občno pozornost in se igra še dandanes z velikim vspehom na vseh večjih odrih. V tej komediji biča Gogol z brezobzirnostjo bornira-vost in podkupljivost ruskega provin-cijalnega uradništva. Ker je ta znamenita igra pri nas Slovencih še malo znana, je pač pričakovati, da se naše občinstvo mnogoštevilno vdeleži predstave.
—	Odposlanstvo avstrijskih poštarjev je 5. t mes. izročila članom proračunskega odseka spomenico, v kateri se posebno naglaša zahteva, da se naj poštarji glede plače in preskr-bovalnine postavijo v isto vrsto z uradniki štirih nižjih činovnih razredov. Različni poslanci so obljubili podpirati želje poštarjev. Cesa pa tudi državni poslanec ne obljubi?
—	V Ptuju se je vršila zadnji četrtek ob priliki slovesnega zaprise-ženja župana Omika slavnostna seja obč. sveta, pri kaieri je Orniku posebej kadil okrajni glavar Prahl pl Thalfeld. Na politični okraj to gotovo ne bo napravilo dobrega utiša. Ali je morda Prahl celo klical z drugimi obč. svetniki vred „heil" cesarju? Heilalo se je vobče v tej seji zelo veliko — morda v zahvalo kulantnemu okrajnemu glavarju.
—	Olajšave pri maturi. Te dni se bo objavila nova odredba naučnega ministerstva glede olajšave nstmenega in pismenega zrelostnega izpita na gimnazijah in na realkah. Na gimnazijah odpade pri pismenem izpitu prestava iz nemščine (oz. materinsk. jezika) v latinščino, na realkah iz francoščine na nemščino. Matematična naloga odpade na obeh zavodih. Za nemško nalogo dobe učenci troje tem, med katerimi lahko volijo. — Ustmeno se skušajo vsi kandidatje enakomerno. Na gimnazijah se bo skušalo iz učnega jezika, latinščine oz. grščine, domo-znanstva in matematike in lizike. Vendar pa se ne bo več gledalo toliko na priučene stvari, temveč bo skušnja bolj prost pogovor. V spričevalo se bo vpisala samo sodba o zrelosti ali nezrelosti kandidatovi.
—	Tirolski klerikalei med seboj. »Katoliško politično društvo" za nemško Tirolsko je v petek sklenilo organizi-
rati vse katolike na Tirolskem in se odločno boriti proti naprednjakom in — krščanskim socijalcem. Potemtakem krščanski socijalci niso katoliki.
—	Zavoljo admontskega samostanskega bika je stal preteklo sredo pred graškim porotnim sodiščem odg. Urednik graškega „ Arbeiterwille" gosp. Jodlbaner. V državnozborskem volilnem boju je imel namreč socijalnodemokra-tični kandidat L. Tuller shod svojih volilcev na travniku pesestnika Bach-lerja. Temu posestniku se je nekaj tednov pozneje gonila krava ; enal jo je kakor navadno k biku na samostanski pristavi. Toda oskrbnik ni kotel pustiti samostanskega bika k Bachlerjevi kravi; isto se tudi storili drugi klerikalni sosedje. Vsled tega je priobčil graški „Arbw.u zafrkljivo notico — v kateri so klerikalci našli zasmehovanje cerkve, brezmadežnega spočetja itd. Notabene državni pravd-nik ni našel pri cenzuri na notici ničesar hudega in je nastopil proti listu še le na zahtevo klerikalnih državno-zborskih poslancev. Jodlbaner je moral pred porotno sodišče, tam je pa bil — oproščen, ker so bili porotniki mnenja, da je bila notica pač majhno poprana šala, ni pa bilo v njej ničesar proti-verskega. V Gradcu je vzbudil ta proces mnoeo zabave in smeha; klerikalci so seveda divji, ker jim dennci-jacija lista ničesar ni pomagala. Kot posebno kurijoznost navajamo, da se je pretresovalo tudi važno vprašanje so li farovške kuharice cerkvena naprava ali ne? Reklo se je konečno, da ne. — Ko bi se obravnava vršila v Mariboru, kdo ve, kako bi končala?
—	Štrajk na učiteljišču v Kopru. Kakor smo poročali, so stopili učite-ljiščniki v Kopru v štrajk, ker so hoteli doseči podnk nekaterih predmetov v materinščini mesto v nemščini, nadalje odpravo nemških oz. italijanskih pridig in dovoljenje zahajati k poučnim zabavam in prireditvam ter v peštene lokale do določene ure. Štrajk bo ostal najbrž brez uspeha. Dijakom je ravnateljstvo sporočilo na nalog dež. šolsk. sveta, da morajo danes priti k poduku; katerega ne bo, je s tem izključen.
—	Slov. akad. društvo »Ilirija" v Pragi je izvolilo svojim predsednikom Dragotina Marušiča, pravnika, za letni tečaj 1908.
—	V Taraždinu je prišlo na pe-pelnico pri neki slanikovi pojedini do burnih prizorov. Ko je vojaška godba začela svirati cesarsko pesem, so jeli pristaši srbo-hrvatske koalicije burno demonstrirati. Navzoči častniki so proti-demonstrirali in bi prišlo kmalu do spopadov, da niso treznejši ljudje pomirili obojih. Proti demonstrantom se bo uvedlo sodnijsko postopanje.
Kranjsko.
—	Jezikovno vprašanje pred ljubljanskim porotnim sodiščem. Ob priliki neke porotne obravnave pretečem teden je zahteval zagovornik slov. obtoženca, naj se aktom priloženo nemško zdravniško spričevalo prestavi v slovenščino. Sodni dvor. d-a Slovenca in jeden Nemec je to zahtevo odklonil, češ da morajo porotniki v Ljubljani znati tudi nemški jezik. Ta razsodba po večini slovenskega sodnega dvora je vzbudila mnogo pozornosti tudi izven Kranjske. Opravičeno : slovenski sodniki ne branijo slovenščine tako žilavo kakor nemški!
Primorsko.
— Za občino Pulj hoče vlada urediti nov občinski red. V ministerstvu notranjih zadev se že vrše tozadevne konference. Med drugim se namerava zvišati število obč. zastopnikov na 36 in ustvariti splošno kurijo.
r- Deželnozborske volitve na -Goriškem. Veleposestvo je izvolilo dva napredna kandidata, gg. Obljubka, dr. Franka. Tretji, Kovač, je kompromisni kandidat. Doslej je izvoljenih 6. naprednjakov in 3 klerikalci. — V italijanskih kmečkih občinah so zmagali klerikalci, v mestni skupini na-prednjaki. ,,
—	Krvavi pust so imeli na otoku Cresu pri Istri. Občinski stražniki so brez vsakega povoda ranili pet Hrvatov in jedno hrvaško dekle. Enega stražnika so orožniki takoj aretirali.
—	Trst šteje sedaj 210.000 prebivalcev. L. 1810 je štelo mesto komaj 30.000 prebivalcev.
—	V skupini slov. trgov na Goriškem je zmagal pri deželnozb. volitvah naprednjak Andr. Gabršček s 164 glasovi večine proti klerikalca Jonku.
—	Ustrelil je blizn Voloske delavec kemične tovarne na Reki, Fran Kosec, 25 letnega Št. Dobriniča, delavca na ladijedelnici „Dannbins" v Reki. Vzrok zločina je staro sovraštvo.
—	Suspendiral je disciplinarni svet višjega sodišča v Trstu notarja v Podgradu Fr. Dubroviča. Imel se bo zagovarjati radi poneverjenja.
—	Za Istro misli vlada v prihodnjih 10 letih izdati 20 miljonov v povzdigo kmetijstva, šolstva, za cesto, vodovode itd. Tozadevne konference se bodo vršile v finančnem ministerstvu in se jih udeležijo vsi istrski poslanci ter tržaški namestnik, princ Hohenlohe.
Svetovne vesti.
—	Demonstracije v cerkvi. V
Višnjici na Hrvaškem je ljudstvo preteklo nedeljo v cerkvi med pridigo demonstriralo proti župniku zaradi njegovega protiljudskega nastopa ob zadnjih volitvah. Župnik je moral pred razjarjenim ljudstvom zbežati v bližnji grad Trakostjan.
—	Največji smaragd na svetn ima v Šarlotenburgu na Nemškem ma-jorjeva vdova Kallan. Smaragd tehta 414 karatov in je vreden 372.000 K. Vdova je prišla pred kratkim v konkurz.
—	Tridesetletnico osvobojenja izpod turškega jarma so obhajali Bul-gari 3. marca. Vsa društva, korporacije, častniki, dnhovniki in uradniki ter učenci vseh šol v Sofiji so se podali k spomeniku carja osvoboditelja. Tam so se vršili govori. Tudi pri spomeniku Levskega, znanega bojevalca za osvo-bojenje Bulgarije se je vršila slavnost.
—	Spomenik Svatoplokn Čeehn bodo postavili Moravani v Brnu.
Listnica uredništva.
Korene na Gorenjskam: Prosimo pojasnila. Stvar nam ni prav jasna.
Notarski kandidat
začetnik, in
stenograf - strojepisec
se iščeta. — Ponudbe upravna ništvu „ Domovine". 3-i
V najem se da
v Pamečah pri Slovenjgradcu hiša z gostilno in prostorom za eventuelno trgovino blizu farne cerkve. Tudi polje, travnik in vrt se odda. Najemnina po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Juri Marsel p. d. Pirpank v Pamečah pri Slovenjgradcu.
172 3-1

od 16. do 35. teta se sprejmejo k trajajočem, lahkem In dobro
plačanem delu v tovarni v Gradcu Moserhofgasse 50—54.
158 4-3
Naznanilo.
hiša v Gaberji pri Celju v bližini velike tovarne se takoj proda. V hiši je mala dobro 16(5 upeljana trgovina, več pove 3—3
FRANC GRILEC, v Gaberju štev. 96.
SUKNA
Ponudbeni razpis.
Zaradi oddaje stavbenih del za razširjenje šole v Sv. Jerneju, okraj Konjice, se bo vršila dne 29. t. 1. ob 11. uri dopoldne v stari šoli
ustna zmanjševalna dražba.
Stavbena dela so proračunjena na 5.382 K 15 v. Vsak podjetnik, ki se namerava udeležiti dražbe, mora pred pričetkom licitacije vložiti 10% varščine. Stavba se bode oddala le enemu glavnemu podjetniku. Načrt, stroškovnik in stavbni pogoji so razpoloženi na ogled pri šol. vodstvu v Sv. Jerneju.	»
Krajni šolski syet pri Sv. Jerneju, dne i. marca 1908.
i66i	Fr. Arbeiter, načelnik.
^Posojilnica v Šoštanju"
uraduje od 12. marca naprej vsak četrtek od 9.—12. ure dopoldne in od 2.—5. pop.
Stalni uradnik je od 1. aprila naprej .. za pojasnila in prošnje za posojila vsak dan | med uradnimi urami na razpolago.
Ravnateljstvo.
170
3
h prodal je tali
poceni in kmalu. Kdor potrebuje dosti in lepe stelje za živino, jo lahko dobi blizu okrajne ceste in vsake raitnine prosto. Naslov pod Šifro „hosta" 161 poste restante. Griže pri Celju. 169 3—2
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
sprejme takoj rodbina, ki biva sedaj v večje m mestu ter se preseli spomladi aa imenitno grajščino. Pogoji: znanje lepe slovenSdiue, izkušnje v gospodinjstvu, priporočila od rodbin, zdravje, srednja starost. Plača po dogovora. Ponudbe se naj pošiljajo g. F. RIRCTtč, Gradec- BpoohmanngaiM llCjlll.
157 5—3
Milan Hočevar
Glavni trg št. 10
Priporoča popolnoma sveža in šaljiva deteljna, travina, runkelnova, svinjske salate, korenjevega in vrtna semena. Rafija za vezanje trte, galico, žveplo, bartelnovo klajno apno, kakor tudi vse vrste cerkvenih sveč, kadilo, oljčno olje in vse @ drugo v mojo stroko spadajoče blago. @
H5l=
ar
51

24 24—27
Nova vinska postava	Zvezni trgovini v Celju
Cena 60 vinarjev, po posti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah.
101
MM
13
gsasHsas^gBSBsgsggasasagasasasH
Vozičke
za otroke, korbe in kovčege za potovanje, taške za v roko. galice, dežnike jn galošne, priporoča
P. Kostič v Celju.
1	
I	Za spomladanske obleke volneno
1	blago najnovejših vrst, moderno
	sukno v vseh kakovostih, perilno
	blago: satin, batist, cefir itd., itd.,
1	vse po najnižjih cenah priporoča
I	Karol Vanič, Celje, Narodni dom.
H 54 9