Šiev. 284. Posamezna številka stane 2 Din. v Linm, v rti no: i decemUra 1923. Leio u. Naročnina za državo SHS: do preklica: *) po pošti mesečno Oin It b, dostavljen j na dom mesečno....... 12 za inozemstvo: melono .,,,,.. Dir 23 s Sobotna izdaja: ~ V Juguslavljl.....Oin 20 v inosemst%n....... £0 __ Uredništvo je v Kopitarjevi olloi »tev. 8/1IL Rokopisi se oo vračajo; uelnnkiraDa pismu ao ne sprejemajo. Dredn. teleL 6ty. 50, apravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. s Cen« inseratomtss; Enoatolpna petima vrsta tnali oglasi po Oin !'50 m Oin. 2—, veliki oglasi nad 45 mm vi-ilae po Dla. 2 50, poslana itd. po D n. 1 —. Pri večjem naročilo popust« Izbaja vsak dan Izvzomšl ponedeljka in dneva po praznika ob nri zjutraj. Poštnina plačana vRtaM. Oprava |e v Kopitarjevi al. 8. — Račun postno oran. ljubljanske it. 650 aa naročnino In št. 349 za oglase, sigreb 39.011, garale*. 7583, praSke in dnnaj. 24.797. Macdonald na vidiku. (Od našega angleškega dopisnika.) London, 12. decembra 1923. Nenavadnost sedanje notranje krize v Angliji obstoja v tem, da sedijo v zbornici tri močne tranke, od katerih nobena ni čmožna vzeti vlado v svoje roke. Nam iz kontinenta se zdi zadosti čudilo, kako da Anglež spričo tega, za naše oči jako enostavnega problema ne more priti do ravnotežja. Za naše kontinentalne razmere se položaj hitro razvozlja potom raznih metod ki so se tekom zadnjih desetletij udomačile v naših parlamentih. Če sna stranka ni dosti močna za vlado, se cveže z drugo ali drugimi, dokler aritmetično ne pride do potrebne večine. Vloga Ministrstva obstoji v tem, da zna spretno manevrirati med strankami, da virtuozno plava med raznimi nasprotujočimi političnimi strujami, semtertja malo pointrigira ler spričo neprestane n varnosti, da utoni, Skrbno pazi. da ostane vedno na površju. To je ena rešitev potom koalicij. Druga je in obstoji v tem, da vleda, ki ne more dobiti večine, izjavi,' da ta ali ona stranka ni legalna in da dosledno potem pusti izprazniti dotične klopi v parlamentu. V najnovejši dobi imamo še enostavnejše siste-nie, ki so silno priljubljeni. Vlada kralko-inalo povabi poslance, naj gredo za*psno fLmov, da ne bi ovirali ministrov pri iz-iTŠevaniu državnih poslov. Anglež ima predolgo parlamentarno | fcdovino, da bi se mogel hitro nreorijen-■irati in zavzeti za nove formule. V celi svoji parlamentarni dobi je bil navajen sabo na dve stranki, dal enkrat prvi svoje t, upanje, drugič zopet drugi. Wigh in !Tory, liberalci in konzervativci, so v redo-lito sledečih perijodah predajali drug drugemu oblast, drug drugega posajali v mi-tiistrske stole. Kadar je ena vodila »vlado Kj. Veličanstva«, je druga igrala vlogo »opozicije Nj. Veličanstva«; kadar jo mini-sstrovala druga, je šla prva v opoziHjonal-tie klopi. Angleško notranje politično življenje !e bilo primeroma mirno (razun 1839—52 In 1876.80, ko so delavski krogi napadali); vl .de so navadno dočakale visoko starost ii le, kadar je angleški državljan čutil, da »a nekaj ovira v njegovem komfortu ali v njegovi trgovini, se je pobrigal za svoje zastopnike v Westminstru in, če je bilo potreba, odredil, da stranki zopet enkrat namenjata svoji vlogi. Danes pa nenadoma vidi, da sedijo v tbornici mesto dveh trije možje, skoroda enako močni, od katerih je pa vsak preslab za samostojno vladanje. Pred seboj vidi pošastno prikazen slabih, bolnih, bledih, sušičastih vlad, ki ne bodo zmožne zadosti protežirati britskih interesov širom fvata. čut!, da se je nenapovedano priplazil tudi na njegovo otočje nezdrav kontinentalni politični duh, z večnimi vladnimi težavami, ki se vlečejo tedne in mesece, i vsemi intrigami in političnim barantanjem, ld je s tem v zvezi, in strah ga je. Skozi javno mnenje gre globoko zdi-fiovanje po onih časih, ko teh političnih bolezni nI bilo in ko se je Anglež od volilnih skrinjic lahko mirno za dolgo dobo let vrnil nazaj v svoje prodajalne. Oglaša se nestrpljiva želja po stalnih razmerah in lo čustvo je dobilo silno značilen izraz o dicu >carry on!«, ki gre preko vsega časopisja. »Naj že vlada ta ali oni, to je navsezadnje vseeno, samo da se najde kdo, ki bo carry on (peljal naprej) državni voz,«. Bi i je zatrjeval tukajšnji trgovec. Carry on! Da bomo šli lahko za svojimi opravki. Javno mnenje »e huduje nad parlamentom, ki ne more sestaviti vlade in seveda pozabiti, da je ravno ljudstvo tistvarilo ta položaj. A na to ne misli. Ljudstvo je storilo svojo dolžnost na volišču, povedalo je svoje mnenje, sedaj naj pa parlament gleda, da stori svojo in da postavi vlado, ki bo »carry on« britske toterese. Za enkrat je samo en izid mogoč: Kekdo se mora najti, naj si že bo konser- vativec ali liberalec ali Labour, ki bo peljal naprej britanski državni voz, dokler se potom novih volitev ne ustvari položaj, ki bo usposobil to ali ono stranko, da vlada s svojimi lastnimi močmi. Sestavilo se bo torej neko »bolno ministrstvo«, ki bo v najkrajšem času poklicalo narod na novo pred volivne žare. Iz tega bi sledilo, da Anglež za koalicije nima smisla. Njemu se naravnost studi, ako mu eugeriraš to misel. In v resnici, nobena izmed treh strank ne misli resno na koalicijsko rešitev zamotanega položaja. Koalicija med konservativci in liberalci jo zgodovinski anahronizem (z izjemo v vojski) in Labour ne bo šel v nobeno ministrstvo, dokler ne bo razpolagal sam z večino glasov v zbornici. »Bolno ministrstvo« potemtakem ne more biti sestavljeno drugače kakor na podlagi sledečega recepta: Ena izmed treh strank bo sprejela kraljevo ponudbo, instalirala v:ado iz svojih lastnih mož, nato se pa hitro podala k eni ianed ostalih strank in si izprosila dobrohotno pomoč. Tretja ostala stranka bo pa potem prevzela vlogo »Nj. Veličaustva opozicije«. Kombinacije so seveda številne. Iz vseh dosedanjih ugibanj se pa čuti, da vsaka stranka rnisli le na' to, da bo v trenotku, ki bo ugoden zanjo, narod poklican ria volišče. Drugič se pa ne more prikriti, da je želja mnogih konzervativnih elementov, ko- likor mogoče dolgo zabraniti labour-mini- s'a stvo. V kolikor se trenotno more uganiti razvoj, bo Anglija imela Labour-vlado (z dobrohotno pomočjo liberalne stranke) ali že ta teden, ali pa v januarju, ko se novi parlament sestane. Labour je voditelj opozicije in angleške politične tradicije zahtevajo, da kralj ponudi sestavo vlade voditelju opozicije, ki je ministrstvo strmoglavila. Labour bi rajši videl, da prevzame posle sedaj, kajti kakor se sliši, bi R. Mac Do-nald parlament sklical šele v marcu, predložil vrsto socijalno-podpornih zakonskih predlogov, si prikupil občinstvo, potem razpustil parlament in šel kot vladna in priljubljena stranka pred volivce. V drugem slučaju bi imel Labour slabše volivne šan-se, ker h' v kratki dobi do januarja ne mogel izvršiti ničesar, kar bi mu moTlo kupiti ljudske simpatije. Vobče pa vlada velik misterij okoli nervoznih sestankov v~>eh treh strank, ki se vršijo noč in dan. V slučaju T abour-vlade, četudi kratke, f 3 bo vnanjepelitično razmerje do Francije 7,'asnilo. ker ta stranka svojih mnenj ni nikdar prikrivala. Naj krene v tem oziru v katerokoli smer, L. P. bo zidala naprej v interesu Velike Britanije ravno tako lojalno, kot so druge stranke. Njen socialističen značaj nas ne sme nikakor uvesti v zmoto, da bi kopirala od kontinentalnega socijalizma destruktivne metode. SKRB V RADIKALNEM KLUBU. - GOVORICA 0 RAZPUSTU PARLAMENTA. Belgrad, 15. dec. (Izv.) V narod, skupščini se dobro občuti, da je položaj samo-radikalskega režima zelo labilen. V radikalnih krogih se opaža popolna desorien-tacija in oni na vse strani sondirajo teren ter skušajo priti v stik z opozicionalnimi krogi. Pokret proti P a š i 6 u postaja vse ostrejši ir. dobiva konkretne cblike. Vedno nove afere se širijo o njem, še L olj pa o njegovem sum. Proti Pašicu se vrši ostri? agitacija in v lej agitaciji se najbolj isko-rišča dejstvo, da je Pašič izgubil svoj kredit in vpliv pri najvišjih krogih, ki to gibanje gotovo podpirajo. Težava je samo to, ker ne vidijo izhoda iz tega položaja, ker ni politika,, ki bi rad nastopil Pašičevo ded-ščino. Brezpogojno pa je pričakovati še novih sprememb v vladi. Radikalni poslanci že izjavljajo, da bosta dr. Jankoviču v kratkem sledila še dva ministra in sicer vojni minister P e š i c radi zelo skrivnostne afere o nabavi pušk v Parizu in trgovinski minister dr. vojič, ker je sodeloval z Jankovičem pri zakonu o brodarskem sindikatu in pa radi nekaterih drugih zadev, v katere je baje zapleten skupno o Pašiče-vim sinom Radetom. Tem demisijam bi po zatrjevanju radikalov sledila temeljita sprememba režima. Če so ne posreči Pašiča iz teh kombinacij izločiti, bo sledila široka rekonstrukcija vlade in radikalni poslanci zatrjujejo, da bodo to pot sami odločevali o rekonstrukciji, ne pa Pašič, čigar odločitvam klub ne daje več one važnosti kakor doslej, in bodo skušali pri tej priliki Pašiča predvsem osamiti od poslancev, ki so prijazni njegovim političnim metodam. Belgrad, 15. dec. (Izv.) Vaš dopisnik je zvedel iz radikalnega kluba, da bo v kratkem pričel izhajati nov tednik »Nedelja«, ki ga bodo izdajali radikalni poslanci — kmetje. To so sklenili na svojih sestankih, ki so iih te dni pogosto imeli in na katerih so zelo odločno obsodili politične metode Pašiča in njegovih zaupnikov. La bi se proti uplivu take politike obvarovali, bodo izdajali la list. Ta skupina je precej močna in šteje okoli 20 poslancev. Belgrad, 15. dec. (Izv.) Kadarkoli se pripravljajo važne spremembe v vladi, se to skuša izpeljati s čim manjšim sodelovanjem narodne skupščine. Tudi tukaj je vlada sklenila odgoditev sej narodne skupščine, ki se bi sestala še-le po novem letu, če se bo sploh še sestala, ker se tudi o razpustu že precej govori. Čo se bo Pašiču posrečilo, da za časa parlamentarnih počitnic stvori kombinacije, ki bi okrepile njegovo stališče, je precej dvomljivo z ozirom na odločnost radikalnih poslancev, ki so proti takemu režimu. Sicer pa je vlada odgodila parlament tudi zato, ker zanj ni imela drugega materijala kot francosko posojilo v znesku 800 milijonov frankov. posiatieev. Belgrad, 15. dec. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je predsednik nemškega kluba dr. Kraft smatral za potrebno, da brani sebe in svoje tovariše, ker podpirajo vlado. To jc storil na način, ki je izzval burne proteste celokupne opozicije. Radikali so se zadržali skrajno rezervirano in najlepše dokazali, kako sami cenijo poslance, čijih glasovi se lahko kupijo s kako koncesijo. Dr. Kraft je v svojem govoru napadel slovenske liste, ker le-ti ne odobravajo trgovine na račun narodnih interesov. Poudarjal je svojo lojalnost in lojalnost Nemcev skušal dokazovati steni, da je odkrito priznal, da nemški poslanci podpirajo vlado zato, ker jim jc dobro v tej zvezi, ter obenem povdaril, da hočejo Nemci igrati v kulturnem in gospodarskem življenju isto vlogo kot v preteklosti. S svojimi nepremišljenimi izjavami in arogantnim nastopom je izzval burne proteste celokupne ztornice, dočim niti en nemški poslanec ni imel poguma, da bi odobraval njegova izvajanja. Teme- ljit odgovor na ta svoja Izzivanja je dobil dr. Kraft od poslanca Žebota, ki je v kratkem, jedrnatem govoru z nepobitnimi dejstvi dokazal, da je taktika nemškega kluba diktirana iz inozemstva. Dokazal je, da radi te taktike nemški poslanci zapostavljajo in se niti najmanj ne brigajo za koristi svojih volivcev, pač pa jim lažejo, da niso glasovali za vladne predloge o povišanju davkov in o kuluku, ter svoje I ljudi pitajo z narodnim šovinizmom. Dokazovanje o tej obskurni in zakulisni politiki nemškega kluba je cela zbornica z napetostjo poslušala m odkritja poslanca Žebota, ki jih dr. Kraft s svojim izvajanjem in dokazovanjem o ljubezni do vlade nikakor ni mogel pobiti, so izzvala splošno senzacijo ter so bila predmet živalmih razprav v vseh političnih in pa meščanskih krogih. DELOVNI ČAS ZA URADNIKE V NEMČIJI Berlin, 15. dec. (Izv.) Vlada je določila delovni čas za uradnike na 54 ur ua teden. Dvanajstine sprejele, OSTRA KRITIKA JUGOSLOV. KLUBA IN OSTALE OPOZICIJE. Belgrad, 15. decembra. (Izv.) Na da* našnji seji narodne skupščine se je vršila razprava o proračunskih dvanajstinah pozno v noč. Minister Stojadinovič je utemeljeval potrebo dvanajstin in prosil skupščino, da jih sprejme. Posebno je naglašal potrebo točnega izplačevanja drž. dolgov. Obljubil je, da bo uradnikom in invalidom izplačal vse, kar jim po zakonu gre. — Za njim je govoril posl. Kremžar^ ki je v poldrugo uro trajajočem govoru izvajal, da v imenu slovenskega ljudstva tej vladi ne more izreči zaupanja, ker je vse njeno delovanje naperjeno proti interesom slovenskega ljudstva in proti njegovim kulturnim in socialnim načelom. Zaupanja ne more izreči vladi tudi ne zato, ker je sedanji režim predstavnik srbsko-buržuaznega kapitalizma, ki tudi za srbske kmete in delavce ne skrbi. Sedanja poHtika traja že od 1. 1921. dalje, odkar je hila sprejeta centralistična ustava. To politiko pa so olepšali z dvema frazama: o narodnem edinstvu in o konsolidaciji države. Fraza o narodnem ujedinjenju ni samo lažniva, ampak je tudi nevarna, ker ovira ideje sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi. Plod te politike je fplošno nezado« voljstvo. Kjer pa vlada nezadovoljstvo, ne more biti govora o konsolidaciji Prvi razlog nezadovoljstva je, da država ni urejena, Mi imamo pač ustavo, toda ia ustava je sklenjena proti volji Hrvatov in Slovencev. Po tej ustavi so Slovenci in Hrvati brez pravic. Zato pa nam nalaga ustava celo vrsto dolžnosti, ki nas ovirajo v našem razvoju. Govornik poudarja, da bo konsolidacija države mogoča šele tedaj, ko pride do sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. — Drugi vzrok splošnega nezadovoljstva je ogromna korupcija. Tej napovedujemo najostrejši boj. Tretji vzrok nezadovoljstva pa je nadvse slaba uprava, — Svoj govor končuje posl. Kremžar z željo po notranjem miru in po miru na zunaj, tega nam bo pa mogel dati le oni, ki bo izpeljal ustavni sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. — Med govorom po-sanca Kremžar ja je često prišlo do ostrih spopadov med njim in med vladno večino. — Vladna večina je v načelu dvanajstine sprejela, nakar sc jc takoj začela oficielna debata. V specialni debati sta govorila poslanica B r o d a r in Vrečko. Poslanec Bro-dar je izrazil svoje nezaupanje vladi, ker niti najmanj ne poskuša, da bi odpravila neenakosti v davčni politiki. Navaja celo vrsto težkih bremen, pod katerimi zdihuje Slovenija in zavzema najodločnejše stališče proti kuluku. Nato se bavi z vsakim členom dvanajstin posamezno, ker je iz vsakega razvidna dvojna mera sedanjega režima. Izjavlja, da bo glasoval proti dvanajsti-nam, ker se vse krivice trajno vzdržujejo. Poslanec Vrečko kritizira zavoženo državno gospodarstvo vlade, Id slovensko ozemlje zanemarja do skrajnosti. Posebno ee poteguje za zboljšanje cest, za popravo mostov in za regulacijo rek. Še posebej zahteva dograditev cest Lisična—Sv. Urban irt Kozje—Grobelno. V ta namen zahteva, da se vstavi v dvanajstine vsota 100.000 Din. Nadalje se je zavzel za cestne zveze z Me žiško dolino. Kuluk pa imenuje »sramoto za sedanji civilizirani svet.« Zahteval je tudi dograditev železnice Rogatec-Krapina. Po njegovem govoru je Havil finančni minister, da bo dovolil sporazumno z ministrstvom za javna dela vsoto 100.000 Din za zahteve poslanca Vrečka. Tudi ostali opozicionalni poslanci so ostro kritizirali vladno gospodarsko politiko. — Pri glasovanju o posameznostih so bile dvanajstine sprejete. Neposredno pred zadnjim glasovanjem so jo poslanec Pucelj odstranil iz dvorane in tako ludi to pot dokaza! svojo ljubezen do ljudstva kakor pri prvem glasovanju o kuluku. — Dan prihodnje seje se naznani pismenim potom. Utrditev francosko-Jugoslovanske antante. London, 15. dec. Diplomatski poročevalec »Dailv Telegrapha. piše: Obisk kralja Aleksandra v Parizu je relikega političnega pomena. Francoska rlada je zadnje čase doživela razočaranje, ker je T. Masaryk odklonil vojaško zvez« Češkoslovaške s Francijo po primeru poljske konvencije. Tudi vedenje dr. Beneša * vprašanju Hohencolernov Pariza ni zadovoljilo. Tudi Romunija je preveč zapo-»lena z drugimi vrpašanji, da bi prevzela napram Franciji vojaške obveznosti, ki se ličejo bolj oddaljenih nevarnosti. Zato se je francoska diplomacija in strategija obrnila na Jugoslavijo, ki ima od vseh držav male antante najboljšo armado. Utrditev antante med Francijo in Jugoslavijo je posledica nove srednjemor-»ke antante med Italijo in Španijo. Fran-lija vsled tega lahko pride v položaj, oh tavzame prijaznejše stališče napram Grčiji, da pospešuje grško-jugoslovansko zve-fco. Kajti če bi imelo vsled italijanske politike sredozemsko morje postati mare flausum, je važno, da ostaneta Francija in Jugoslavija medseboj zvezani po Solunu. Tudi poslabšanje odnošajev med Nemčijo to Jugoslavijo pospešuje načrte Francije. Drugo važno vprašanje je obnovitev •^rez z Rusijo. Češkoslovaška ima v Mo-»kvi že svojega kvazi-zastopnika in Ro-inunija se tudi že pogaja z Rusijo z namero, da sovjetsko vlado de iure prizna. Francija smatra Jugoslavijo za najboljšega posredovalca med Rusijo in seboj. Jugoslavija bi mogla tvoriti politično in stra-legično zvezo med Francijo in Rusijo. ZA DIJAKE. Belgrad, 15. decembra. (Izv.) Poslanci Jugoslovanskega kluba so intervenirali pri ministru za promet glede prošenj srednješolskih to visokošolskih dijakov za znižanje vozne cene na železnici za božične »očitnice. Pomočnik ministra za promet Avramovič je izjavil poslancu Zebotu, da bo takoj tozadevno obvestil železniške Jirekcije. Uoyc! George o delavski vladi. London, 15. decembra. (Izv.) Lloyd fceorge je objavil v «Daily Chronicle« članek, v katerem izjavlja, da je delavska tlada neizbežna. Pripominja pn., da se delavska vlada brez pomoči liberalne stranke ne bo mogla držati, kar pa ni nikako tjo, ker sta si programa obeh strank zelo podobna. Pogajanja i Rusijo. Varšava, 15. dec. (Izv.) Med Poljsko tu sovjetsko Rusijo so se začela pogajanja ».aradi priznanja sovjetske vlade. Bukarešt, 15. dec. (Izv.) V političnih itrogih se govori, da se bodo začela po sklepu trgovske pogodbe med Romunijo in Ru-lijo pogajanja za obnovo diplomatskih zvez »neti obema državama. Hemški predlog Franciji Pariz, 15. deo. (Izv.) Poinearč je sprejel nemškega zastopnika v. Hoscha, s katerim se je razgovarjal četrt ure. Hosch je »poročil, da mu je naročeno od nemške vlade predlagati sklicanje posebne konference ali pa komisije, ki naj vzpostavi zopet red v Poruhrju. Kakor vse kaže, francoska vlada tudi na ta nemški predlog ne bo pristala. OBSOJEN NEMŠKI SEPARATIST. Lipsko, 15. dec. (Izv.) V procesu proti separatistu Schulenburgu je bil obtoženec obsojen na dve leti ječe in na denarno kazen v znesku 50 bilijonov mark. KONFERENCA MALE ANTANTE. Praga, 15. dec. (Irv.) »Tribuna« javlja, da se bodo na bodoči konferenci male antante posvetovali v prvi vrsti o pristopu Poljske k mali antanti. Razpoloženje je danes mnogo ugodnejše, kakor je bilo za časa zborovanja v Sinaji. DEMISIJA POLJSKE VLADE. VarSava, 15. dec. (Izv.) Na predlog ministrskega predsednika Witoša je sklenil kabinet demisijo celokupnega kabineta. Do demisije je prišlo vsled sporov v vladi zaradi agrarne reforme. Varšava, 15. dee. (Izv.) Predsednik vlade je poklical danes k sebi zastopnike vseh strank, da mu pojasnijo stoja stališča glede sestave nove vlade. POSOJILO MAŽARSKI. Pariz, 15. dec. (Izv.) Svet društva narodov se je danes bavil z vprašanjem ma-žarskega posojila. Posojilo bo zaključen« pod podobnimi pofroji kakor ono za Avstrijo. Pogodba bo vsebovala garancijo za integriteto Mažarske in priznanje mirovnih pogodb. REVOLUCIJA V MEHIKI. Veracruz, 15. dec. (Izv.) V mestu vlada mir. Mehiko je odrezano od okolica. SJIltT ITALIJANSKEGA POSLANIKA V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 15. dec. (Izv.) Tukajšnji italijanski poslanik knez Castaguetto je umrL _ Poslanec Franjo Žebot: Borba za zdravstvo in Bolnsce v Slovemill. IL Bolnica v Mariboru se nahaja v neposredni bližini največjb elektrarne v Evropi (Fala), a no poseda njen medicinski oddelek nsjpri-mitivnejšega aparata za eleklriziranje pohabljenih udov in zadetih od ui.lvouda. Uprava bolnice je prisiljena take bolnike odklanjati. Manjkajo tudi čisto navadni aparati za zdravljenje revmatiznia, otokov sklepov i. dr. Tudi druge bolnice v Sloveniji imajo malo aparatov za zdravljenje in drugih nujno potrebnih stvari. Tako n. pr. bolnica v Brežicah nima dovolj perila, bolnica v Kočevju nima KOntgenovega aparata, v Kandlji nima dovolj perila, dečji bolnici v Ljubljani manjka Rentgenov aparat, umobolnica v Ljubljani nima dovolj obleke in posteljnine za bolnike, istotako manjka Rentgenov aparat Bolnica v Murski Soboti je v zgradbi, ki ni pripravna za bolnico ter ludi nima ne aparatov, ne perila. Značilno je, da bolnica v Ptuju nima niti toliko priprav in perila, kolikor bi H to treba za najpotrebnejše. Še bolj karakteristično je dejstvo, da ima bolnica sicer JKSntgenov aparat, ali je demontira* radi vlažnosti sobe. Priprave za zdravljenje in perilo v celjski bolnici so v slabem stanju, ker se zadnja leta vsled nedosta-janja kreditov nI moglo ničesar nakupiti. V blaznici na Studencu manjka vsega: perila, obleke, Instrumentov, Rflntgenov aparat Itd. Ista pesem se sliši po vseh drugih bolnicah ln zdravstvenih zavodih v Sloveniji. Te podatke sem povzel iz uradnega poročila v dr. Popo-vlčevl knjigi >0 bolnicama«. Povdarjati moram, da nedostatkov niso krive uprave bolnic, ampak državna uprava (vlada), ki je take ne-obhodnopotrebne stvari nima kredita. V letu 1922. Ji Btala oskrba enega bolni ka v bolnicah v Sloveniji 22 Din 38 par nailan, samo prehrana pa 12 Din 75 par povprečno. Skupni stroški so znašali v 1. 1922. 12,607.959 Din 62 par. Od tega je bilo od bolnikov samih, njih svojcev ozir. občin plačanih 5,570.669.74 Din. Ostalo bi morala plačati država, a je plačala samo toliko, da je ostalo približno 4 milijone 250.000 Din na dolgu. Odtod izvirajo veliki dolgovi, koje imajo bolnice v Sloveniji iz dobe 1920, 1921 in 1922. Vlada ui dala bolnicam dovolj kreditov. Niti ni obvestila uprav posameznih bolnic, da naj ne sprejemajo bolnikov. Po preobratu je na vsak način bilo potrebno ustvariti v nekaterih bolnicah Specialistične oddelke. Tako n. pr. se je uredil v bolnici v Ptuju kirurgičnl oddelek, da je zamogel prlmarij dr. Rebula vršiti operacijo, ker bolnica poprej ni bila urejena za kirurgijo. V Celju se je ustanovil ginekološki oddelek, ker za porodništvo in ženske bolezni na štajerskem ni bilo zavoda. V Mariboru se je ustanovil oddelek za očesne ln vratne bolezni in pa oddelek za spolne — kožne bolezni, ker za te bolezni tudi nI bilo na Štajerskem posebnega zavoda. V Ljubljani so se morali posemazni oddelki dooplniti že vsle^ tega, ker se je osnovala medicinska fakulteta. Demokratski in radikalski listi bo L 1922. razkričali, kakor da bi se pri upravah bolnic v Sloveniji ne vršilo vse v redu ln da so dolgovi nastali samo vsled krivde bolniških uprav in vodstva odseka za narodno zdravje v Ljubljani. To netočno poročilo se je celo uradno zaneslo v javnost Koliko so vredne take uradne izjavo, vidimo iz naslednjega slučaja: Načelnik v ministrstvu narodnega zdravja gosp. dr. Šlampar je svoj čas izjavil, da so vse bolnice na Hrvatskem v finančnem oziru dobro urejene. da imajo dobre uprave, dočim so bolni-nice v Sloveniji zadolžene po krivdi zdravstvenega odseka in po krivdi uprave bolnic. Kmalu nato pa se je Izvedelo, da Ima n. pr. zaklad-na bolnica v državni upravi v Zagrebu preko 12 milijonov dolga na dobavah in prehrani. Ia enakomerno bo zadolžene vse bolnice na Hrvatskem in v Vojvodini. Čudno je, da imajo bolnice na Hrvatskem kljub temu stare uprav ne dolgove, dasiravno imajo hrvatske bolnice lastne dohodke. Na Hrvatskem se predpisuje in pobira še danes avtonomni davek za bolnice, katerega pobira županijska oblast in ga izroči neposredno bolnicam. Kljub temu pa še dobivajo tudi državno podporo. Bolnice v Sloveniji pa nimajo avtonomnih dohodkov, ker celih 150% deželnih doklad (prirezov) iz Slovenije pobere belgrajska centralistična državna kasa. Iz tega razloga pa mora država bol-niče v Sloveniji tudi docela vzdrževatL Slove- IzvrSaJe lujllf.naje ln po zmernih cenah pozitivne in negativne, načrtov, risb etc. za arhitekte, tehnike, stavbna in druga podjetja JUGOSLOVANSKA TISKARNA v Ljubljani nija plača samo na 150« pokrajinskih dokla dah toliko, da bi lahko bile naše bolnice, šole in ceste ter mostovi v sijajnem stanju. A državna uprava nam teh 150% doklad niti do polovice ne vrne. Odtod tako mizerno »tanje naših bolnic. Iz teh doklad se plačujejo tudi okrožni zdravniki. V finančnem odboru »mo odkrili to žalostno igro, kutero igra vlada f Belgradu glede zdravstva. Naše trditve »o bile jasno dokazane. In vladna večina se je morala ukloniti našim zahtevam. Okrožni zdravniki ostanejo. Finančni minister je aporazunuio z ministrstvom za narodno zdravje izjavil, da bo dal iz rednih dohodkov na razpolago toliko kreditov, da bodo odplačani stari dolgovi ln vzdrževanje bolnic ter nabava nujno potrebnih Investicij ne bo trpela. Predlagali smo še: Ako pa vam manjka kreditov za bolnice in zdravstvo, pa ukinite 2 do 3 polke vojaštva in Imeli boste dovolj kapitala za dobro oskrbo bolnikov in vzdrževanje ter izpopolnitev bolnic po celi državi »Ataoeordnetepklub (Od našega poročevalca.) Belgrad, 14 decembra 1928, Gospod Schauer, dr. Kraft in ostali pri je-telji radikalov lz nemškega kluba oziroma iz >Abgeordnetenklub-a der deutschen Partei trn Kfinigreiche SIIS« — kakor se glasi njih urad. ni naslov — se zelo razburjajo, kadar se jim odkrito pove in stvarno dokaže, da so soodgo. vorni za vso protiljudsko, protizakonito in čo-korllovsko politiko radikalnega režima. V tem razburjenju gredo celo tako daleč, da z vso resnostjo — kakor n. pr. g. Schauer v »Cilller Zeitung« » podpisom — zatrjujejo, da niso glasovali ne za dvanujstlne, ne za kuluk in ne za reakcionarni uradniški zakon. Na svojo »jugoslovansko častno besedo« zatrjuje, da niso pri vladi zahtevali parcelacije Slovenije in da jih sploh ne zanimajo sporna vprašanja med jugoslovanskimi narodi. Kralko povedano z njihovimi besedami: >Nas vodijo stvarni razlogi in radi teh stvarnih razlogov smo glasovali tudi proti podpori od povodnji hudo prizadetemu prebivalstvu v Sloveniji!« Glede njihovega zavijanja, tla niso gla«r vali za navedene in druge vladne predloge, opozarjamo gospode iz »Abgeordneten kluba« na uradne stenografske zapisnike in protoko« le skupščinskih sej, ki so v popolnem nasprotju ■ temi njihovimi trditvami in m » vsaki' točki v skladu z našimi objektivnimi poročili o sejah parlamenta. Glede stvarnih razlogov, ki uravnavajo smer politike gospoda Schauerja, dr. Krafta in tovarišev, pa je', čas, da se enkrat pogleda malo na zakulisna | zveze teh velikih prijateljev naše države, ki tako radi v svojih govorih — razen onih na sestankih zaupnikov v tu- in inozemstvu naglašajo svoje veselje nad ujedinjenjem. Nekako septembra meseca ae je na svojem agitacijskem potovanju mudil v Jugoslaviji voditelj celokupne iredentistične politike Nemcev izven »Rajha«, g. Braum iz Romunije, Ostal je po par dni v Zombolji, Beli cerkvi, Novem Sadu, Mariboru in drugih nemških centrih. Povsod je imel več zaupnih sestankov z voditelji nemškega »Kulturbunda«. Iz Jugoslavije je g. Braum odpotoval na Mažarsko, v Avstrijo, Češkoslovaško, ua Poljsko in se končno srečno usidral v zunanjem ministrstvu v Berlinu. Predsednik nemškega kluba g. dr. Štefan Kraft jo vsled prevelikih naporov za utrditev ujedinjene države »obolel« in se je šel za parlamentarnih počitnic zdravit Najboljše zdravnike je našel v Berlinu. Seveda je jasno, da ne smem trditi, da bi se ti zdravniki naha' M. J. Lermontov: »Bela«. (Iz ruščine prevedel —r—.) (Dalje.) »Poslušaj me, draga moja,« je rekel, ^saj veš, da boš prej ali slej morala biti boja, čemu me toliko mučiš? Ali ljubiš kakega čečena? Če je tako, te takoj pustim Somov.« Ona je komaj vidno vztrepetala in bdkimala z glavo. »Ali,« je nadaljeval, »sem ti toliko zoprn?« Vzdihnila je. »Ali ti kiorda tvoja vera brani, da bi me ljubila?« Prebledela je in molčala. »Veruj mi, Allah je povsod eden in isti in če je meni dovolil, da ljubim tebe, zakaj naj bi potem branil lebi, da bi mi to ljubezen vračala. « Pritrjujoče mu je pogledala v obraz, kakor da jo je ta misel docela prepričala; v njegovih l>čeh se je odražala malovernost in hotela bi se prepričati. Kake oči, kako so gorele, Tvoja jetnica sem,« je odgovorila: »tvoja sužnja, seveda lahko zahtevaš!« in so jo polile solze. Grigorij Aleksandrovič se je s pestjo udaril ob Čelo in takoj odšel v drugo sobo. Stopil sem k njemu. Roke je imel sklenjene na hrbtu in hodil je nemirno seniintja. >No, kako je, tovariš?« sem mu rekel. »Vrag/a ne ženska,« je odgovoril on; j toda dara svojp častno besedo, da bo moja.« Odkimal sem z glavo. »Staviva?« je rekel on, »čez en teden.« »Takoj.« Segla sva si v roke in se ločila. Drugi dan je on takoj poslal svojega slugo v Kizlar nakujpovat najrazličnejše stvari; prinesel je celo kopo raznih persid-skih drobnarij; ne bi mogel vseh prešteti. »Kako misliti, Maksim Maksimič,« mi je rekel on in mi pokazal darila. »Ali bo azijatska krasotica še zdržala proti toliki bateriji?« »Vi Čerkesk še ne poznate!« sem jaz odgovoril: »pa naj že bodo gnizinske ali pa zakaukaške Tatnrke, to na stvari nič ne izpremeni. Imajo svoj prav; drugače so vzgojene.« Grigorij Aleksandrovič so je nasmehnil in je začel požvižgavati koračnico. In vendar je bilo tako, da sem imel jaz prav; darila so samo napol vplivala; ona je postala bolj prijazna in bolj dovzetna, a samo to: odločil se ie z zadnjim sredstvom. Nekega jutra je dal osledlati konja, oblekel se je po čerkesko, se oborožil in vstopil k nji. »Bela,« je rekel. »veš. kako te ljubim. Odločil sem se, da te odpeljem, v mislih, da me ti vzljubiš, kadar me Bpo- znaš; motil sem se: bodi zdrava! Vse moje bodi tvoja last; če hočeš, se vrni k očetu — prosta si. Kriv sem pred teboj in kazni sem vreden. Pozdravljena, — odhajam, kam, kako naj bi vedel! Ne bo mi treba dolgo iskati kroglje ali usmiljene sablje. Spomni se mene in mi odpusti.« Stopil je k nji in ji podal roko v slovo. Ona mu ni podala roke in je molčala. Stal sera za durmi in sem skozi špranje videl njen obraz; kar težko mi je postalo. Tako smrtna bledota je legla na lepo ličece. Ko ni slišal nobenega odgovora, je Pečorin napravil par korakov proti durmi; ves je trepetal — in — povem vam — on je resnično hotel izpolniti vse, kar je govoril. Tak človek je bil. Bog ga razumi! Toda komaj se je dotaknil duri, ko je ona poskočila, zaplakala in se mu vrgla na vrat. Verujte ali ne, jaz, ki sem stal za durmi, sem tudi zaplakal, to se pravi, nisem zaplakal, a tako mi je bilo težko, tako ... ah neumnost!...« Štabni stotnik je umolknil. »Da, priznavam,« je dejal potem in si gladil brke: sbilo mi je težko, da mene nikoli ni kaka ženska tako ljubila.« >Je bila njuna sreča stalna?« sem vprašal. »Da, pmnala je, da ga je od onega dne, ko jo ie prvič videl, večkrat gledala v snu in da noben moški ni napravil nanjo tolikega vtisa. Da, in bila sta srečna!« »Kako čudno k sem vzkliknil nejevolj- no. »Prav zares, pričakoval sem tragičnegt konca, pa sem se tako varal v svojih nadah Toda,Ab-geordneten kluba« do velikosrbskega režima. Ta izvor je izven naše države. »Spiritus tnovens« taki politiki je brezdvoma pangcr-manski »Der Drang nach Osten«. Ni treba posebne bistroumnosti, da se pri-ile do tega zaključka. V Jugoslaviji vlada ve-likosrbska manjšina in Nemci jo s svojimi glasovi ne samo podpirajo, temveč jo bfez vsake skrupuloznosti v danem položaju vzdržujejo. B tem, da vzdržujejo ta režim, ki jc predvsem naperjen proti nekdanjim pokrajinam avstro-»grske monarhije, nemški poslanci netijo in podžigajo v teh krajih nezadovoljstvo, ki bi se po njihovem računu v danem momentu pač lahko izkoristilo vsaj deloma proti obstoječi državi SHS. Režim pa jim v hvležnost za njihove glasove daje razne koncesije, ki gredo vedno v škodo državotvornih narodov in »o često večji, nego so ustavne in zakonske pravice domačinov. To seveda dviga ireden-tisticne duh v Nemcih, kar dajo le-ti v posled-bjem času tudi prav dobro razumeti in bi najsi ljudje ob meji znali o ten marsikaj povedati. Kam vodi taka politika? Kakšni so interesu na tej in na oni strani hladne večine?! Minister prosvete o svoji Sjudskešoisfci naredili. Na vprašanje posl. dr. Hohnjeca fti tovarišev glede krščanske vzgoje v ljudskih šolah je ministrstvo odgovorilo sledeče: «Na vprašanje Vaše in Vaših tovarišev, dostavljeno mi preko predsednica Narodne skupščine, čast mi je odgovoriti Vam sledeče: 1. Odredba ON Br. 24.335 je bila namenjena za ono ozemlje kraljevine SHS, na katero je proširjen zakon o ljudskih šolah iz 1. 1904. Zato velja ta odredba ne samo za učitelje v ljudskih šolah v Srbiji, c.mpak tudi za učitelje v Črni gori in v Vojvodini. 2. Ta odredba velja tudi sedaj samo za omenjene kraje, ker za ostale dele kraljevine SHS veljajo še danes avstrijski zakoni 3. Posebne odredbe in določbe, izdane na podlagi ..ikona o ljudskih šolah iz 1. 1904, ne veljajo za ostale dele države, torej tudi ne Ka Slovenijo. Če so bile torej take naredbe dostavljene posameznim pokrajinskim npravam, se je to zgodilo le v svrho informacije, ne pa zato, da se izvršujejo. Kakor hitro se je izvedelo, da st v novih krajih take odredbe tudi izvršujejo, so bile takoj preklicane, kar se je tudi zgodilo i odredbo ON Br. 24.335-1923, ki je bila preklicana z mojim aktom, ON Br. 50.828 iz 1. 1923 tudi za Slovenijo. 4. Namesto te odredbe sem v svojem preklicu opozoril pokrajinsko upravo za Slovenijo, da se je glede cerkvenih obiskov treba držati tudi nadalje onih zakonskih določb, ki so veljale in še veljajo danes za to pokrajino, dokler ne bodo izenačeni zakoni o ljudskih Išolah za celo kraljevino.« — Minister prosvete: M. Trifunovič. Kuluk. Narodni poslanec dr. Josip Hohnjec je »tavil na g. ministra notranjih zadev g. Vuji-6iča sledeče vprašanje: Začasni zakon o kuluku, ki je bil z bud-^etnim provizorijem za mesece julij, avgust in september 1923 na abnormalen način ustvarjen, in ki se hoče še z večjo anomalijo Zadržati v veljavi, je vzbudil največjo nevoljo in najostrejše nasprotovanje v vseh pokrajinah, kjer se je udomačila moderna civilizacija ter vladajo kulturne razmere. Zato se ni čuditi, da v tej protivnosti zoper nekulturne ostatko iz dobe osebne in gospodarske nesvobode državljanov Slovenija prednjači. Ta pro-livnost je na mestu tudi radi velikih davkov, doklad ln dajatev, ki jih mora Slovenija plačevati za gradbo, vzdrževanje in popravo cest. Zakon o kuluku se namreč hoče izrabiti tudi V t« svrho, da se iz davkoplačevalcev, ki že teko plačujejo prevelike prispevke za vzdrževanje in popravljanje cest, pod krinko zamene osebnega dela, iztisne še več denarja. V tem oziru gre pravilnik, izdan od ministra notranjih dol in za gradbe, daleč preko tistih mej, ki so stavljene po besedilu zakona o takozva-nem kuluku. Ta pravilnik predstavlja poseben unicum samovolje upravnih vlasti, ki hočejo pod pretvezo zakona iz državljanov iztis niti kolikor največ denarnih sredstev. Iz teh razlogov se je cela Slovenija dvignila zoper ta zakon in njegovo izvajanje. Zato so se tudi številne občine pomišljale sestaviti seznamke zavezancev ^ popravo cest z ljudskim delom. In ako so se občine pridružile številnim protestom zoper upeljavo kuluka, so s tem samo dale izraz mišljenju vseh občanov ter so se poslužile svoje pravice. Ne morem torej ra- zumeli, kako je moglo ministrstvo notranjih del preko pokrajinske uprave v Ljubljani (odlok pokrajinske uprave, oddelek za notranje zadeve, z dne 30. novembra 1923, br. 35.510) zapretiti takim občinam, da se bo proti njim postopalo s kaznimL Gospod minister bi moral znati, da to ni nobena upornost, bunjenje naroda in zavajanje k neposlušnosti, temveč samo uporaba lastne pravice, zajamčene državljanom po ustavi (čL 14, 15). Zato vprašam g. ministra: Ali je voljan takoj uničiti navedeni ukaz, izdan preko pokrajinske uprave v Ljubljai, ker omejuje z ustavo zagarantirana prava državljanov? Prosim ustmen odgovor. Belgrad, dne 14. decembra 1923. Uradniško vprašanje. Uradništvo bivše Avstrije je bilo po sledečih principih urejeno: Plače činovnih razredov, napredovalni roki in aktivitetne doklade c. kr. državnih uradnikov. T) 0 Napredovanje v plaAo vi*.ie(j činom, razred v Bkui inab Ai-tivito' na doklada ht ci U "3 0 u' a 3 m «! Plača listno « fl -s C"« 0 J 0 o 0.0 \ a □a Daoajn v kre.jemih razredih 3 t d -s? a A B 0 D E * 1 n. m. IV. 0 6. >Z pa letih letno ▼ kronah XI. 1 2 3 4 1.600 1.8C0 2.000 2.200 3 3 3 — 3 G 6 6 720 576 504 432 390 X. 1 2 3 4 2.200 2.100 2.600 2.S00 3 3 3 5 5 6 7 9 960 768 672 576 480 IX. 1 2 3 4 5 2.800 3.000 3.200 3.400 3.600 3 3 3 3 6 7 7 9 — 1.200 960 &10 720 600 vin. 1 2 3 4 3.600 4.000 4.400 4.8011 4 4 4 6 10 — — — 1.380 1.104 960 828 690 VII. 1 2 3 4 .4 800 5.400 0.000 6.400 4 4 4 — — — — 1.610 1.288 1.127 966 805 VL 1 2 3 4 6.400 7.200 8 000 8.SOO 4 4 4 4 — — — — 1.840 L472 1.288 1.104 920 v. 1 2 3 10.000 12.000 14.000 4 4 — — — — 2.200 1.760 1.540 1,320 1.100 IV. l 2 14.000 16.000 4 in. 1 2 16.000 18.000 4 — IL 1 30.000 L 1 24.000 Funkcijske doklade so dobivali uradniki L—IV. čin. razreda in sicer v: I. razredu na leto 28.000 K II. razredu 11- leto 20.000 K III. razredu na leto od 4000 do 26.000 K IV. razredu na leto od 6000 do 10.000 K Za napredovanje v času je bilo določeno 5 uradniških skupin. 1. Popolna srednješolska in vseučiliška izobrazba. 2. Ab-solvirana srednja šola in nekaj vseučili-škega tečaja, kakor tudi z uspehom položeni državni izpit na visoki šoli. 3. Absol-virana srednja šola. 4. Absolvirana nižja srednja šola ali z meščaisko šolo zvezani enoletni učni tečaj in z uspehom položeni izpit iz posebne stroke. 5. Druga izobrazba, ki presega izobrazbo navadne ljudske šole. Ko je prišel prevrat leta 1918., so imele prečanske pokrajine izvrstno kvalificirano uradništvo in urejeno državno in avtonomno upravo, s katero bivši kraljevini Srbija in Črnagora nista mogli razpolagati. Avstrijska uprava je dobro funkcionirala, to se vidi še danes v Sloveniji, kjer je uprava povsod točna in zanesljiva, kolikor je pač v danih razmerah mogoče. Ali bi ne bila najenostavnejša rešitev uradniškega vprašanja ta, da bi se prenesel »prečanski« sistem uprave, ki je boljše funkcijoniral ko »nepreeanski«, na pokrajine bivših kraljevin Srbije in Črne-gore, kar bi tem lažje šlo, ker so imeli prečanski kraji tudi večje število uradnikov, kakor pa neprečanski kraji. Bivša avstrijska uradniška službena pragmatika bi se v nekaterih točkah novim razmeram prilagodila, zlasti z ozirom na uradništvo bivše kraljevine Srbije in Črnegore, tako da bi bilo uradniško vprašanje že zdavnej urejeno, ker bi ne bilo treba veliko bistvenih prememb. Najbolj pereča je bila ureditev gmotnega vprašanja uradništva. To bi se dalo samo z eno potezo napraviti na ta način, da se vpelje indeks, ki regulira od časa do časa z ozirom na draginjo gmotno vprašanje uradništva. To je storila avstrijska republika. Zakaj bi tudi v Jugoslaviji ne bilo kaj lakegu mogoče? činovni razredi in temeljne plače naj bi ostale in naj bi m določil 50 odstotni indak« -'toravno je draginja veliko višja. Gotovo bi bili vsi uradniki zadovoljni, zadovoljna bi pa bila tudi država, ki bi seveda morala gledati, da se s pametno gospodarsko politiko zboljšujejo od leta do leta eksistenčni pogoji, in s tem zmanjšuje indeks, ker enkrat moramo vendar priti vsaj približno do predvojnih razmer in cen. Sedaj je pa postalo uradniško vprašanje tako komplicirano, da bo ta občna nezadovoljnost le v škodo uradništvu, pa tudi — državi. Vsaka oblast mora svojo avtoriteto varovati. Zaradi tega je treba dobro premisliti zakon, preden se uveljavi, če ga t j sploh mogoče uveljaviti, kajti nič bolj ne škoduje avtoriteti kot nezmožnost, da uveljavi svojo avtoriteto. Take napake opazujemo dan za dnem pri raznih naredbah, zakonih itd. Zaradi tega pa tudi zgineva pri ljudstvu zaupanje v državno avtoriteto, in bo vedno bolj zginevalo, če ne bo vlada krenila na druga pota. Že latinski pregovor pravi: »Quidquid agis, prudenter agas et respice finem« — z drugimi besedami, pomisli vedno, kako bo tvoje započeto dejanje končalo. Ali ni žalostno, če mora vlada sedaj pred nepremagljivimi ovirami zakona, katerega je sama izdelala, za katerega je sama določila rok izvršbe, kapitulirati, ker se je pokazalo, da ga sploh ni mogoče izvesti? Ako bi vlada to prej premislila, bi se ji ne pripetila blamaža, da lastnega zakona ne more izvesti. Uver-jen sem, da sedanji uradniški zakon ne bo obveljal, in da se mora v najkrajšem roku rrcdložiti novela k temu zakonu, posebno glede plač, ker ta sistem plač ni nikjer, kjer so ga še vpeljali, obveljal. Gotovo je namreč, da se plače danes, ko je valutarno razmerje v naši državi tako negotovo in spremembam podvrženo, ne morejo fiksirati. Temeljna plača se lahko po predvojnih razmerah fiksira, a regulira se z indeksom po drugih razmerah. Pomisliti .je treba nadalje, da bo davek na fiksne višje plače izredno velik, in da bo država pri davku z eno roko vzela, kar je z drugo dala pri plači. Pri 30.000 Din letne fiksne, to je osnovne in položajne plače, bo treba gotovo plačati davka 2500 Din. Ali bo pri tem uradnik kaj na boljšem? Gotovo ue. le drugi sloji bodo videli x uradniku tedaj »dobro plačanega« človeka, kar je pa naravnost smešno. Draginja je 80—100 krat večja ko v predvojnem času. Ali bo se plače tudi v tej meri povečalo? Pri privatnih podjetjih da, a pri državnih uradnikih ne. Čez 20 krat se plača pri nobenem državnem uradniku ni povišala, a on mora 100 kratilo večjo draginjo prenašati, ali pa trpeti skrajno pomanjkanje. S polovičarskimi odredbami se ne bo ničesar doseglo. Preden se bo pa še nadalje mrcvarilo uradniško vprašanje, bi resno svetovali merodajnim krogom, naj pomislijo temeljito prej vsak korak, katerega hočejo v tem vprašanju storiti, da ne bo trpel ugled državne avtoritete. Na vsak način naj se pa gredo učit k drugim državam. Dokler pa to vprašanje ni do zadnje točke popolnoma rešeno in zrelo za izvedbo, naj se uvedejo draginjskim razmeram primerne doklade — in to takoj brez vsakega odlašanja. V 6 mesecih se lahko prevedejo vsi uradniki in uslužbenci v činovne raz-ede, določi plača za te činovne razrede, določi plača za te činovne razrede, kakor bi se to vršilo v mirnih predvojnih časih, in določi »indeks« po stanju švicarskega franka. Enkrat se bodo vendar le zboljšali časi, in takrat bo tudi nizka predvojna plača morebiti zadoščala za življenjske potrebščine, če pa ne, se še vedno la-hk^ spremni. Država gotovo ne bo pri tem na slabšem, uradniki bodo pa imeli sigurno eksistenco. Beg iz državne službe nef bo igral nobene vloge več. Ako pa vlada še ob pravem času zadovoljivo ne reši tega vprašanja, bomo še dolgo, dolgo čakali na konsolidacijo Jugoslavije. Uradnik. -f- Jalova polemika. Ker smo dejali,' da je nujno potrebno priznati to, kar je ustvarila narava in zgodovinski razvoj, nas »Narod« sprašuje, čemu ne priznavamo Jugoslavije, zakaj se upiramo n a 1 c ion al ni večini in čemu ne sprejemamo ustavnih dejstev, ki so jih »ustvarila narava in zgodovinski razvoj«? »Narod« bi s tem rad spravil vprašanje o avtonomizmu na mrtvi tir, pa se je poslužil izredno nerodnega trika. Kajti mi Jugoslavijo priznavamo, nikakor pa ne nasilne večine enega plemena, še menj se moremo zadovoljiti z ustavo, ki pomeni prosto ma-jorizacijo in kršitev razvoja, po katerem bi morala naša država iti, da Pašičeva: klika ni svoje besede snedla, naravne pravice in zahteve prečanov pogazila in razvoj preokrenila v svojo smer s silo, p o d -kupom in zvijačo. — Na našo ugotovitev, da ravno federalistične države najboljše uspevajo, ponavlja »Narod« svojo staro žalostno arijo, da Slovenci in Hrvati zanjo niso sposobni. Mi pa pravimo, da za- ' njo niso sposobni srbski politiki, ki svojo' centralistično, militaristično in kasarnsko državno mentaliteto nam vsiljujejo! Prav zato, ker za resnično avtonomno življenje po njihovem mnenju Srbi niso zreli, ker rabijo nad seboj svojega policajministra, srezkega načelnika in občinskega pisarja, zato so jo še nam naprtili, vrhtega pa centralizem izvestni kliki daje možnost iztis-kavati iz nas poslednji vinar. — Na naš argument, da naše kulturne, socialne in gospodarske prilike zahtevajo avtonomijo,' nas »Narod« zopet spominja na »oblastna samoupravo«, ki nam jo ustava daje, češ,' zaenkrat je tega zadosti, pozneje lahko do-j bimo \e~.. Mi pa pravimo, da je tista samouprava morebiti dobra za Srbijo ali za Ma-j kedonijo — tam naj jo imajo, če jo hočejo,' mi pa si hočemo obliko svoje samovlade določiti sami, ker sami vemo, kaj je nam prikladno! Saj za to ravno gre, da moremo sami o sebi odločevati, 110 pa drugi o nas. Mi vendar nismo kakšno zamorsko pleme, ki bi ga šele drugi morali vzgajati, čeprav »Narod« Slovence res ima za nekakšne divjake, ki nimajo pojma o državi. Slednjič se »Narod« zgraža, da napadamo belgrajsko korupcijo, češ, da s tem škodujemo »navadnemu razvoju«! To je popolnoma metoda mačke, »Narodovo« ar-i gumentiranje namreč, ki mačjo nesnago s peskom zakriva, misleč, da bo potem manj smrdela. Vsak zaveden, zares močan in samostojnega življenja sposoben narod smatra v interesu svojega razvoja, da korupcijo razkriva in jo z žarečim železom izžge i« državnega telesa! »Kaj si bodo mislili Kc* rošcik, hinavsko kriči »Narod«. Kaj si bo* do mislili? To si bodo mislili, da so hvala-bogu v Jugoslaviji še ljudje, ki se jim korupcija gabi. Saj se že, kakor je notorično, na najvišjem mestu samem gnusi neznosna korupcija. Ne samo pisati je treba proti tem nevrednežem, ampak na obtožno klop bi jih bilo treba posaditi, da bi ves svet izvedel, kakšne vrste subjekti so to. Quod ferrum non sanat, ignis sanat. Na Kitajskem so toki dostojanstveniki dobivali 100 na podplate. -f- Lažnivi kljukee so pojavlja po do« želi vsak teden v obliki Kmetijskega lista. Ta list živi od samih laži in kdor bi hotel vse njegove lažnive vesti zavračati, bi moral izdajati poseben list, ki bi se pečai samo s tem lažnivim kljukcem in bi tako tratil draDaily Herald«, sledeči: Priznanje sovjetske Rusije, za kar bi dobila vlada sigurno večino, nadalje sklicanje nove mednarodne konference s soudeležbo Nemčije, Rusije in Amerike ter rešitev brezposelnega in stanovanjskega vprašanja. Macdonald Di vodil tudi zunanje zadeve. Afera o prehrani. V stvari prehrano pasivnih krajev je dal toinister za socialno politiko g. dr. Peleš so-trudniku našega lista naslednje pojasnilo: >Moj ekspoze o prehrani pasivnih krajev t letih 1921-22 in 1922-23 je izval popravke g. dr. Žerjava, enega mojih predhodnikov v ministrstvu socialne politike, v obrambo katerega je (kakor je to sam rekel) nastopil z daljšim člankom g. Jovan, bivši pomočnik g. dr. Žerjava v ministrstvu, a sedaj ravnatelj Kitnega zavoda v Ljubljani, a tudi Hrvatsko-llavonsko gospodarsko društvo samo je objavilo v javnosti neki popravek. G. dr. Žerjav je poleg tega brzojavno in pismeno pri meni protestiral proti poročilu o prehrani, ne da bi bil pa navedel kaj konKretnega, kar bi bilo moje navedbe popravilo. Ostali poverjeniki za prehrano, vsaj kolikor znano, se niso oglasili. Iz pisma g. dr. Žerjava izhaja, kakor da bi Ml jaz svoj znani ekspoze v prehrani podal teto, da poslužim napadom na njegovo osebo. Daleč od tega. Nasprotno sem, računajoč s kontinuiteto v upravi, podal samo gola dejstva o prehrani pasivnih krajev, dočim se niti f. eno besedo in niti z aluzijo nisem dotaknil Vprašanja, kdo je kriv na neuspehu. Razlog mojemu od nosnemu ekspoze ju je bil v tem, da sem kot sedanji minister za socialno politiko po zakonu o zavarovanju setev in plodov proti škodi po toči poklican, da od 55 milijonov dinarjev kredita pri Narodni banki, ki naj bi se bil vrnil Narodni banki dne 1. decembra tekočega lota, ki se pa s tem za- j konom podaljša do 1. decembra 1924, dodelim i razredni loteriji 10 milijonov dinarjev v svrho dovoljevanja posojil oškodovancem po toki proti 6 odstotnim obrestim, z ostankom 45 milijonov dinarjev pa nabavim živež in seme ln razdelim krajem, ki so bili letos oškodovani po toči, po lastni ceni z enoletnim rokom in 8 odstotnimi obrestmi. Toda teh 55 milijonov dinarjev kredita se Narodni banki dne J. de-eembra t. 1. niso vrnili ter so se morali vsi ti krediti pri Narodni banki podaljšati do 1. mar-ea 1924. Vsled tega nisem bil v položaju, da tudi le delno zadostim navedenemu zakonu in taoja dolžnost je bila, da javnost obvestim o Stanju stvari, ker so tako narodni poslanci v skupščini in izven nje kakor tudi javnost zahtevali, da se po toči oškodovanim nudi pomoč. Vsled gori omenjenih popravkov in obrambe, ki so prišli v javnost, je nastala potreba, da podam nadaljna pojasnila. Vendar Se hočem baviti, dokler se to vprašanje konč-no ne preišče in ne likvidira, samo z objavljenimi ugovori. Gg. dr. Žerjav in Jovan navajata, da je moja izjava netočna v tem pravcu, da je ministrstvo socialne politiko (vlada) kupovalo živila. Pri tej izjavi sem se držal vsebino pogodb, sklenjenih med ministrstvom socialne politike in posameznimi poverjeniki (izjemo delata Gospodarsko društvo v Zagrebu in Zit-bi zavod v Ljubljani), v katerih pogodbah se določa, da »bo imel poverjenik pravico, da cenam, po katerih bo dalo ministrstvo socialne politike blago na razpolago, priračuna vse lefektivne stroške« itd. Iz te določbe je jasno, da je imelo ministrstvo socialne politike poverjenikom dobavljati živila za razpečavanje, a če je ministrstvo to dobavo preneslo na Hr-vatsko-slavonsko gospodarsko društvo, je nasproti drugim poverjenikom ipak ostalo kot dobavitelj. G. Jovan navaja, da pogajanja za koruzo v Romuniji niso končala negativno, marveč da »o se ustavila, ker g. finančni minister ni dal potrebnih deviz. Toda jaz nisem govoril o razlogu, zakaj ni prišlo do nakupa koruze v Romuniji, marveč sem rekel, da je v tem, ko so ke v Romuniji vodila pogajanja, povoljna konjunktura za nabavo koruze minila. Enako je k ameriško koruzo, pri kateri g. Jovan zopet fvali krivdo ua finančno ministrstvo, ker da leto ni dalo pravočasno potrebnih deviz. Toda jjaz sem rekel, ue da bi preiskaval, kdo je lo-tau kriv, da se ministrstvo pri nabavi koruze tz Amerike ni pravočasno pokrilo z dolarji ter je škoda nastala vsled tega, ker je dolar za JO do 15 dinarjev poskočiL G. Jovan jemlje blede tega v zaščito g. dr. Žerjava ter vali krivdo na g. dr. Kumanudija in njegovega pomočnika g. Dušana Plavšiča. Toda s tem se ne ^manjšuje Skoda, katero je ob tej priliki imela Vrtava. Na žalost no velja niti to, kar trdi g. Jo-fan, da je driava imela škodo tudi vsled tega, Ver so se iivila delila pod nabavno ceno, ako se hoče s tem reči, da so se delila pod tržno ceno, kajti znano je širom države, da so ta j živila poleg izgube 15 milijonov dinarjev bila dražja nego trgovske cene. V tem je ravno tragičnost cele akcije. Ne velja navedba g. Jovana, da se je živež delil pod nabavno ceno v smislu »zakona o izrednih odredbah za prehrano ljudstva v nerodovitnih letih«, kar dejansko niti ni zakon ter tudi sain g. Jovan pravi, >da je vlada pogrešila, ker omenjenega zakona ni predložila narodni skupščini v odobren je«. Nasprotno so je znižala cena za 15 odstotkov pod nabavno ceno vsled sklepa ministrskega sveta, a to na poročilo istega ministrstva za socialno politiko, ki je to utemeljevalo med drugim s temi besedami: >— — — nabavljena koruza bi ostala, ako se ji (ena no bi znižala, prodajalcem neprodana ter bi režijski stroški in obresti, ld se plačujejo za posojeni kapital Narodni banki, vedno bolj obremenjali in zviša-vali nabavno ceno, tako da bi razlika med nabavno in prodajno (tržno) ceno postajala Mm dalje večja, kar bi povzročalo vedno večjo izgubo za državno blagajno.« Na kapital 55 milijonov dinarjev znaša izguba 15 odstotkov 8,250.000 Din, a če se upoštevajo ostali režijski stroški, ki istotako spadajo v nabavno ceno, potem ni težko izračunati, da izguba teh 15 odstotkov presega 10 mlijonov Din, z zajamčeno izgubo poverjenikom pa znaša škoda države nad 15 milijonov dinarjev. Torej: na 55 milijonov dinarjev vloženega kapitala je izgubljenih 15 milijonov Din, a pri tem so živila bila še dražja nego na trgu. To jo dejstvo, ki so ne da izpodbiti. Kar se tiče Iirvatsko-slavonskega gospodarskega društva v Zagrebu, sem že v svojem ekspozeju rekel, da stvar ni končno likvidirana in da obstojajo neko diference, katere je treba preiskati. Knjigovodstvo poverjenega mi ministrstva mi je predložilo naslednje poročilo: »Za dosego prehrane Hrvatske in sploh za nabavo hrane za ostale pasivne kraje, so se poverjeniku Gospodarskemu društvu izposlo-vali menični krediti pri Narodni banki v zneske Din 29 milijonov s tem, da izplača menice Narodni banki najdalje do 1. decembra L L Razen gornjega kredita jo dobilo Gospodarsko društvo od tega ministrstva (zbrano od raznih poverjenikov) znesek Din 57,234.124 2 para. Vsega Din 86,234.124.02. To poročilo sta podpisala dva nadzornika in en knjigovodja poverjenega mi ministrstva. To poročilo je zame, vsaj za sedaj, merodajno. Protivno temu računu po knjigah tega ministrstva je podalo Gospodarsko društvo ministrstvu dne 26. novembra t. 1. poleg poročila naslednji obračun: Za nabavo nad 1533 vagonov koruze, obenem s stroški, smo izdali Din 57,544.669.75. Temu nasproti smo prejeli za pokritje raznim navedenim ustanovam dobavljenega blaga, in to iz njihovih kreditov pri Narodni banki SKS Din 46.244.827.42. Po tem bi preostalo v obračunu nasproti ministrstva, vpoštevajoč kredite Narodne banke, ki so služili svrham prehrane, naše terjatve, za katero bi morali pri Narodni banki razbremenjeni (razen kreditov, danih v Srbiji po naiogu ministrstva), Din 11,299.842.33, čemur bi bilo v slučaju tre-notne likvidacije v naše razbrenienjenje prišteti še vfcoto kreditov, podeljenih po nalogu ministrstva v Srbiji, in sicer Din 2,726..960.04. Potemtakem bi morali biti kot dolžniki Narodne banko SHS pri njej razbremenjeni za skupno vsoto Din 14,026.802.37. Vpoštevajoč, da smo v Narodni banki SHS prejeli kreditov za Din 29,000.000.—, preostalo bi naše dolgovanje na račun obratnega kapitala Narodne banke, danega za prehrano, ako bi se izvedlo gornje razbremenjenje z dinarji 14,026.802.37 v znesku Din 14,973.197.63. Ministrstvo socialne politike nam je nakazalo vrhu tega iz lastnih sre "stev, in to za pokritje obračuna Din 7,777.295.20. Izhaja torej po samem obračunu v našo korist defini-tivni dolgovni saldo ministrstva v znesku Din 3,522.547.13. K temu krediti, ki so sc dali v Srbiji po nalogu ministrstva Din 2,726.960.04. Vsega Din 29,000.000.—. Podal sem stališče in račune obeh strani;, a ko se preišče vse poslovanje Gospodarskega društva in likvidacija teh odnošajev, se bo ugotovilo, katera stran ima prav, česar ja?, tačas ne morem presodili.« pm^m novtee. •— List nstavimo s torkovo številko vsem onim zamudnikom, ki smo jih pred tednom z izpolnjenimi položnicami ponovno opomnili na plačilo zaostanka, a nam do danes niso poslali označenega zneska. Zadržane številke prejmo p. n. naročniki takoj po dospelosti plačila. — Štefan Kiihar preklicuje. Mescca septembra t. 1. je priobčila demokratska »Mdrazka Krajina« nesramen napad na poslanca župnika Klekla. Poslanec Klekl je vsled tega vložil tožbo zaradi žaljenja časti. Sedaj objavlja urednik »M. K.« in kandidat ob zadnjih volitvah Štefan Kuhar iz Markiševcev izjavo, v kateri pravi, da je bila vsebina celega članka neresnična, da je »M. K.« v navedenem članku gospoda poslanca Jožefa Kiekia neopravičeno žalila, da je bila vsebina članka izmišljena in da se gospodu poslancu ničesar od tega, kar je pisala >M. K.«, očitati ne more. Kon- čno se Štefan Kiihar poslancu zahvaljuje, da je umaknil svoj tožbo. — Zveia duševnih delavcev v Sloveniji poziva vse organi, acijo duševnih delavcev, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora dno 30. decembra ob 10. dopoldne v balkonski dvorani ljubljanskega vseučilišča. Njen smoter je moralna in materijalna zaščita duševnih delavcev, h katerim so prištevajo oni, Id v svojem življonjskem poklicu delujejo pretežno na podlagi svojih intelektualnih sposobnosti. Ze prijavljene organizacije dobe posebno obvestilo s pravili, one organizacije pa, ki so mislijo še pridružiti, naj se zglase v pisarni Slovenske Matice, da dobe tam pravilna navodila. Dnevni red ustanovnega občnega zbora obsega poročilo pripravljalnega odbora, sprejem pravil, volitev definitivnega odbora (predsednika, 10 odbornikov in 3 nadzornikov) in slučajnosti. — Porotne razprave, ki so bile razpisano za pondeljek, 17. decembra, so preložene na petek, 21. decembra. — Tovarna za kolke na pusti Aladar. Ka leor znano, je oblast prišla na sled velikemu ponarejanju kolkov po 100 in 1000 dinarjev. Ponarejevalnica se je nahajala na pusti Aladar v Banatu. Ponarejevalsko družbo so tvorili lastnik puste Hippich, Balog, Helfter, Her-zog, L6wy in drugi, bivajoči v Novem Sadu, Zemunu ln drugod. Posel jim je sijajno uspeval ter so s polnimi rokami razmetavali denar. VeČino članov družbe so že spravili na varno. Država je oškodovana za nad 100 milijonov dinarjev. — Osebni promet na Gorenjskem. Pri-eeuši s 16. decembrom t. 1. vozita na progi Ljubljana gL kol.—Jesenice in obratno zopet osebna vlaka štev. 913 in 914 dnevno redno. Od tega dne daljo je torej osebni promet na Gorenjskem isti kot prod nezgodo. — Zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah izido v četrtek, 20. decembra t. 1. v »Uradnem listu pokrajinske upravo za Slovenijo«. Komad po Din 3.50, dokler bo trajala zaloga. — Promocija. 7. t. m. jo na graškem vseučilišču promoviral g. Janez Lovšin tz Ribuice za doktorja vsega zdravilstva. Vrlemu našemu prijatelju, ki je daleč od domovine veliko preizkusil tekom svetovne vojne, ki je prekinila njegove Študije, ob dosegi cilja iskreno česUtamol — Msgr. Bary o položaju pravoslavne cerkve v Rusiji. »Times« objavlja izjave msgr. Baryja o vtisih, ki jih je dobil o položaju ruske pravoslavne cerkve povodom svojega obiska v Rusiji in pri patrijarhu Tihonu. Msgr. Bary pravi, da napravlja patrljarh Ti-hor, dasi je star še-le 58 let, vtis bolnega starčka. Patrijar! je pod stalnim nadzorstvom sovjetskih agentov ter je jako težko dobiti dovoljenje za obisk pri njem. Msgr. Bary je dosegel od sovjetskih oblasti dovoljenje, da je smel patrijarha obiskati, z njim govoriti in prisostvovati 1. v mbra službi božji, ki jo je v stari kremeljski katedrali opravil patrljarh. Cerkev je bila nabito polna vernikov, v nasprotju s cerkvami, katerih so so polastili T islavitelji >Žive cerkve«, ki so vedno p-vzne. Pred svojim odhodom iz Rusije jo 1- el rrvjr. Bary šo enkrat obiskati patrijarha, da bi mu predlagal, naj imenuje svojega naslednika za slučaj smrti, ker ob danih prilikah svoj čas no bo mogoče sklicati cerkvenega zbora, da se tako vendar ohrani integralnost pravoslavno cerkve. Tega svojega načrta pr msgr. Bary ni mogel uresničiti, ker ga pa-tr ,'irh zar ii svoje velike oslabelosti ni mogel sprejeti. Msgr. Bary je iz Rusije ponesel vtis, da preživlja pravoslavna cerkev svoje zadnjo dneve. Po njegovem mnenju bo ostala samo še toliko časa, dokler bo živel patrijar'- Tihon, po njegovi smrti pa bo razpadla. Patrijarh je čisto strt in sovjeti očividno čakajo lo na njegovo smrt, da zadajo pravoslavni cerkvi zadnji udarec. — Ukaz za uničenje vseh verskih in teoloških knjig v Rusiji. Kakor poroča »Rus-kulta«, je sovjetska oblast izdala ukaz, da se morajo vse knjige, ki nasprotujejo duhu m težnjam komunizma, odstraniti iz vseh knjižnic in knjigarn po celi Rusiji, posebno pa verske in teološke knjige. Vse knjige te vrste, ki so nmjbne oblike ali sicer brez znanstvena vrednosti, naj se brezpogojno uničijo, ostalo pa izroče municipalnlm knjižnicam, kjer jih spravijo in zaklenejo v omare. Te knjige se bodo dajale v vpogled le v znanstvene svrhe proti posebnouiu oblastvenemu dovoljenju. — »Kupčija z generalnimi pasoši«. V Dalmaciji so prišli na sled sleparski družbi, ki je kupcevala z »generalnimi pasoši«. Družba je imela svojo javno pisarno v Gružu pod naslovom »Rad«, komisionalni Ib odpravniški posli Podružnice je imela v Splitu, Sučurcu in Zadru. Sleparji so kmetom prodajali ponarejene potne listino — generalne pasoše« po 20 do 30 tisoč dinarjev. Odpravljali so ljudi preko Zadra v Italijo, odkoder so jih seveda oblasti pošiljalo nazaj. Člane družbe, ki jo je vodil neki Miloš Mate, so zaprli. — Žrtev .-»najbolje družbo«. V Novem Sadu Je izvršil samoumor 75 letni vilji natakar v kavarni »Kraljica Marija« Jean Wiener. V smrt so gn gnale denarno stisko. Moral jo skrbeti za dva vnuka, a izposojeno je imel velike vsote denarja, ki ga nI mogel iztirjati. Njegovi dolžniki — približno 20 — ro riani tnkoimenovano »najboljše družbo*, a niso Imeli v sebi toliko poštenja, da bi bili staremu možu vrnili, kar so mu bili dolžni. Tako je bil nataknr sam prisiljen, delati dolgove, ie ka- torih ve8 nikamor ni vedeL Njegovo smrt imajo na vesti gospodje »najboljše družbo«. — Is Črnomlja. Županstvo mestne občine Črnomelj naznanja, da se vrši prihodnji semenj v torek, dne 18. decembra, ne pa 24. decembra, kakor jo bilo po razglasih objavljeno. 758f) — Razne uosroie. Ko je Sel delavec Zupan Janez v tovarno v Tržiču na delo je padel ln ii zmečkal na levi strani prsni ko5. — V tovarni vil-galic in kemikalij v Rušah je delavcu Štancu Her-mann odletel košček lesa v desno oko, vsled Česar jo moral v mariborsko bolnico. — Hlapca Faj-dign Mihaela, pri Terpincu Jakobu v Ljubljani jo kobila udarila s kopitom po glavi. Prepeljan je bil v bolnico. — V usnjarni Kirbisch Karla v Sv. Trojici pri Mariboru jo pomočnika Gimgl Mihaela zagrabil stroj zn gladenje kož in mu zmečkal tri prste na levi roki. — V predilnici v Litiji je delav-ko G oš te Julijano zagrabil jermen in ji zmečkal levo roko. — V parketarni Kotnika Franceta na Verdu pri Vrhniki si je ključavničar Čibej Viktor zmečkal sredinec leve roke. — Vidovič Martin, kovaški vajenec pri Mlakarju Mihaolu v Sp. Leskov, cu ee je udaril s kladivom po desni roki in si zmečkal kazalec, — Na skladišču tvrdke »Oorjau, ci« v Novemmestu si Je doiavec Kozlevčar Anton zmečkal kazalec levo roke. — Horvat Ignac, čevljarski vajenec pri Vukanu Mihaelu v Rakičanu so jo močno urezal na levi roki. — Pri Stavbni družbi v Kamnolomu v Podpeči je delavca dviglja Janeza udaril sodelavec po nesreči a kladivom po glavL — Pri šumski upravi v Kostanjevici se jo. arvar Pelan Jožef usekal na levo reko. — Bouaja Urša, zaposlena pri stavbnem podjetju Karla Je. zernika v Celju si je zmečkala desno nogo, ker ji je padel nanjo hlod. — V gozdu Jeretina Rudolfa v Polulah pri Celju so je Jeretin Franc usekal na desno ramo. — V papirnici v Vevčah se je VarŠČaj Anton usekal v levo nogo. — V kemični tovarni v Mostah si ja delavec Čeinažar Ciril zmakni! križ, — V tovarni lepenke in papirja v Sladkem vrhu pri Mariboru jb delavca Ferka Avgusta zagrabil stroj za izdelovanje lepenke in mu razparal levo roko. —Pri tehnični upruvi v Ormožu si Je delavec Luknian Matija zmečkal levo nogo, ker mu jo padel velik kamen nanjo. — Zahtevajte povsod našo domaČo Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo. 6559 Primorske mviče! p Politično društvo za Hrvate in Slo ven* co v Istri. »Istra« poroča: Dne 11, L m. so ge sestali naši glavni, že dolgo vrsto let znani narodnjaki. Z ozirom na težke razloge, ki smo jih v prošli številki navedli (kršenje sporaz; uma od strani druge struje op. ur.) in zato, da se že enkrat začne sistematično in temeljito narodno-obrabno delo, zedinili so se v mnenju, da je nujno potrebno, da nadaljuje svoje delo edino zakonito »Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri«. Po vsej priliki se bo tedaj v kratkem vršil glavni občni zbor tega društva, ki je že veliko let vodilo naše ljudstvo v Istri po težkih klancih in v ljutih borbah.« p Ostra politična borba. Borba med Trstom in Istro se je tako poostrila, da dobivajo odborniki »Tiskovnega društva v Pazinu« lz Trsta pisma v katerih se jim grozi s smrtjo. I š Ustanovni občni zbor podružnice »Krc j kove mladine« v Celju se vrši v nedeljo, dne 16. decembra ob 3. popoldne v dvorani »Hotel Beli vol« v Celju. Vabljeui so vsi mladi delavci in delavke ter vsi prijatelji delavske mladine, da se ustanovnega občnega zbora gotovo udeleže ler pristopijo kol člani »Krekovi mladini«. š Občni zbor Udruženja vojnih invalidov, podružnice v Mariboru, se je vršil, kakor smo na kratko že poročali, v nedeljo, dne 9. L m, ob mnogoštevilni udeležbi članstva in delegatov z dežele in je napravil konec neznosnemu stanju v podružnici ter obraeunil s svojimi laži-prijatelji. ki jim ni bil glavni namen povzdig organizacije in koristi članstva, temveč so igrale osebnosti in politika glavno ulo-go. Občni zbor je z ogorčenjem obsodil takšno delovanje. Dosedanjemu gerentu Justinu zborovalci sploh niso pustili govoritL Kadarkoli je začel, je moral vsled neprestanih medkli-cev in žvižganja nehati. Najzanimivejša je bila točka: volitev novega odbora. Kandidatne liste so bile predložene štiri, izmed katerih pa se je na predlog zastopnika izvrševalnega odbora sestavila ena. Predsednikom je bil izvoljen z velikim odobravanjem in skoraj soglasno (razen glasu bivšega gerenta Justina iu par njegovih priganjačev) tov. A. Krepek, ki je v svojem sklepnem govoru dal zagotovilo, da bo skrbno čuval interese organizacl je in koristi članstva, da vnaprej ne bo veii prostora v invalidski organizaciji ne za to ali ono politiko. Občni zbor je trajal neprestano od 9. dopoldne do 8. popoldne. Zborovalci so vztrajali do zadnjega. Bivši gerent Justin, siguren zmage, jo je pa — poparjen nad porazom in blamažo — tiho pobrisal. Iz Prekmurja, Cerkvene zadeve. Od 1. decembra t L j« Prekmurje kot apostolska adminlstratura pri mariborski škofiji. Kanonik Slepec v Murski Soboti in kanonik Strauss v Dolnji Lendavi nista več generalna vikarja, ampak samo dekana. Trijo kaplani: Deli iz Beltinc, Kos ia TurnišČa in Drimmel iz M. Sobote so prestavljeni na Mažarsko. Iz Mažarske pa pridete Osterc za Turnišče ln Godina na še nedoloče no mesto. — Škofa dr. Iiarlina prvi pastirsk list za Prekmurje se je čital v vseb cerkvnl 2. decembra v prekmurščini. Vnjem eo na znanja, da bo na spomlad v vseh župnijah 1 Prekmurju sv. birma. Božično akailviiiijo prirede učenci nič ščanske Sole v Murski Soboti 22. decembri zvečer. Spored ima deklanmcije, pesmi in dra matične slike. Martini šče se bo zval dijaški dom v Mur-dd Soboti na čast panonskemu svetniku sv. Martinu. Župnik Baša je predsednik odbora, ki pobira milodare. Okr. šolski nadzornik za Prekmurje Fr. Cvetko bojda kmalu zapusti mesto in pride drug nadzornik. Dijaški kotiček so dobile »Novinec. Di-JaM-visokošolci pišejo v njem o »Martinišču« ter o desetletnici smrti velikega prekmurskega narodnjaka kanonika in župnika na Tišini, dr. Franca Ivanocija (Kodila). Dr. Josip Srebrnič je mož, katerega se mora spominjati o priliki njegovega posveče bja za krškega škofa tudi slov. kat. dijaštvo, ker se je ves čas svojih visokošolskih študij udeleževal sam katoliškega dijaškega gibanja ln je tudi še potem, ko je že stopil v javno življenje, stal z njim vedno v ozkih zvezah in imel za naše dijaštvo vedno prijateljski nasvet Kot slušatelj filozofije na dunajski univerzi je bil v IX. tečaju na občnem zboru sprejet za rednega Člana »Danice« in ž£ na istem občnem zboru je bil izvoljen tudi za revizorja. Od tedaj naprej ga srečavamo med oajagilnejšimi člani »Danice«. Zato so mu tovariši tudi zaupali v društvu častna mesta. V X. tečaju je bil društveni podpredsednik in v XIII. tečaju je bil izvoljen za predsednika, prve njegove besede, ki jih je izpregovoril kot novi predsednik »Danice« so bile: »Ako kdo hoče poznati »Danico«, mora poznati kon-gregacijo in če hoče biti pravi »Daničar«, mora biti prej ali slej kongreganist.« To so besede, ki bi se jih moral naučiti na pamet vsak katoliški akademik in po njih vravnati vse svoje javno in zasebno življenje. »Daničin« kronist Karel Capuder pa poroča: »Predsednik si je v tem tečaju pri nastopu svojega mesta stavil nalogo, dvigniti versko življenje v ^Danici« na kolikor mogočno visok niv6. Zato feo v tem tečaju skoro vsi člani »Danice« po-ktali udje kongregacije«. (»Po desetih letih« *tr. 111-112.) Ko ga je previdnost božja poklicala v semenišče in tudi še potem, ko je že stopil v javno življenje, se je dr. Srebrnič vedno zani-taal za slov. kat dijaštvo. Za »Daničino« spominsko knjigo »Po desetih letih« je napisal |epo razpravo »Idealnost in slovensko dija-Etvo«, ki je še danes, že skoro po dvajsetih le fih, kar je prišla na svetlo, vredna branja. Ko je po svetovni vojni zopet izšla »Zora«, je bil ir. Srebrnič med prvimi sotrudniki, ki so ji priskočili na pomoč. Napisal je za XXI. letnik »Zore« dva članica »Preglejmo se!« (str. !7 Itd.), kjer obravnava delo slovenskega di-aštva v preteklosti in daje novih smernic za »dočnost, ter »Iz dobe idealnih let« (str. 36 kL), kjer se z veseljem spominja onega življenja v »Danici«, ko se je bil boj za novo geslo: ►Na delo krščansko!« Udeleževal se je dr. Srebrnič rad tudi društvenih prireditev, izle-;ov itd. Zadnjič je bil med kat akademiki na letošnjem izletu na Turjaku. Z ozirom na to in ker si je on pridobil udi zaslug kot kulturen delavec (predsednik »Leonove družbe«, urednik »Časa«, itd.), je odbor »Danice« predlagal na izrednem občnem zboru dne 29. novembra t. L, da se izvoli dr. Srebrnič, mož, ki je Izšel iz vrst »Dani-čarjev« in ki zasede kot prvi naslednik sto-lico našega velikega dr. Mahniča, duševnega bčeta »Danice«, za častnega člana. Predlog je bil sprejet soglasno. Katoliški akademiki, posebno pa »Dani-Sarji« želimo novemu krškemu škofu, da bi Bog blagoslovil njegovo delo in ga prosimo, da ostane še nadalje prijatelj našega, dijaškega pokreta. Zato mu kličemo iz srca: Bog blagoslovi Tvoje delo, da boš vreden naslednik Velikega Mahniča! 0 romunskem gospodarstvu. V Romuniji se bije že dolgo časa ljut boj te petrolejske vrelce med angleškimi in fran coskimi skupinami. Romunija producira že danes precejšnjo množino svetovne produkcije; pa viri še niso dobro izkoriščeni, nekateri pa še sploh niso načeti. Zato nam je boj za to tako zaželjeno blago lahko razumljiv. Pravijo, da bo Romunija enkrat z lahkoto producirala trikratno današnjo količino. Sedaj izvemo — po Zagreber Tagblattu — zanimive novosti o tem konkurenčnem boju. Romunska vlada se je pogajala s Francozi o prepustitvi izkoriščanja vrelcev neki francoski skupini. Tako daleč so pogajanja že prispela, da so govorili o dovršenem dejstvu. Ponudba je bila za Ro-tounijo precej ugodna, ker je bil zasiguran ^elik kapital. . Kljub temu je pa finančni minister Bratianu ponudbo zavrnil, ker ni bil zadovoljen * francoskim petrolejskim monopolom. Svoj sklep motivira tudi z zunanjo politiko, češ da M taka kupčija zamotala razmerje med zavezniki in bi poostrila politični položaj. Z angleške strani pa hočejo priboriti izkoriščanje družbi Anglo-Persian Oil, pri koji je angleška vlada soudeležena s 60 odstot Ko so Francozi to zavohali, so šli s podvojeno energijo Da delo, v ozadju je bila visoka pariška fi-Oanca. Francozi so napravili sindikat, ki ie to vprašanje Študiral in ki hoče ustvariti narodno francosko petrolejsko zvezo. Sindikatu so dali na razpolago 500 milijonov lejev, vlada sama je udeležena z 20 odstot = 100 milijonov — lej je malo manj kot pol dinarja —• Sedaj so pa spet Angleži pritisnili in so poslali v Romunijo samega Vickersa, šefa velikanskega premogovnega, petrolejskega itd. sindikata, imenov. po njem. Vickers je sorodnik Baldwinov, Ker pa Angleži trenutno niso mogli spraviti potrebnega kapitala skupaj, so se pogajanja razbila. Tedaj se je pa pojavil francoski senator Berenger in je do segel z osebno intervencijo res nekaj uspehov: prepustitev petrolejskih pokrajin in izkoriščanje surove nafte. Za njim stoji bančan skupina Dreyfus in Poincare, ki je obljubila za izključno prepustitev petrolejskih vrelcev 350 do 400 milijonov francoskih frankov. Ko se je kupčija bližala zaključku, je pa francoska skupina svoj predlog modificirala in je predlagala za ustanovitev francosko-romunskega petrolejskega Irusta milijardo frankov. Polovica bi se izplačala takoj, polovico tekom enega meseca, Romunija bi imela v trustu večino. Bratianu je pa energično odklonil in tako je tudi ta načrt padel v vodo. Sitnosti imajo Romuni tudi z eksportom moke. Po ministrski odredbi smejo eksporti-rati moko poleg mlinov tudi posredovalci. Mlinarji so se pa pred par dnevi energično izrekli proti tej odredbi, ker bi bil eksport prepuščen samo špekulaciji elementov, ki stvari ne poznajo. — Z drw?o besedo: Vele-mlinarji se Doje, da bi poleg njih še kdo drug kaj zaslužil. - Carina 35.000 lejev za vagon je pa menda res previsoka. V Temešvaru zbrani zborovalci so poslali v tej zadevi depu-tacijo k ministru Constantinescu in grozijo v slučaju nepovoljnega odgovora z represalija-mi. Kaj je minister odgovoril, še ne vemo. Boj zasledujejo iz umljivih razlogov z veliko vnemo tudi naši velemlinarji. • • • g Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je zvišala na podlagi sklepa občnega zbora delničarjev z dne 6. maja 1923 in odobrenja ministrstva za trgovino in industrijo odd. VI. štev. 3399 od 14. avgusta 1923 svojo delniško glavnico od 25 na 37 in pol milijonov dinarjev brez vplačila delničarjev z zvišanjem nominalne vrednosti vseh izdanih 250.000 delnic od 100 na 150 dinarjev iz azijskega rezervnega zaklada banke. g Izredni občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke. Včeraj, dne 15. t. m. se je vršil v bančni dvorani Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani pod predsedstvom predsednika dr. Karla Trillerja izredni občni zbor banke. Udeležilo se ga je 101 delničar, ki so zastopali 200.556 delnic in imeli 19.968 glasov. Zastopane so bile tedaj štiri petine celotne delniške glavnice. Sklenjeno je bilo zvišanje delniške glavnice od 37 in pol milijona na 50 milijonov dinarjev z izdajo 83.333 novih delnic po Din 150 nominale in so bi'. sprejete spremembe pravil, ki se nanašajo na to zvišanje. Sklenjeno zvišanje glavnice se izvrši, kot čujemo, še tekom meseca decembri t L y g Izredna glavna skupščina Hrvatske es-komptne banke, obdržana dne 6. decembra t. L je sklenila zvišanje delniške glavnice od popolnoma vplačanih Din 100 milijonov na Din 200 milijonov, katero zvišanje je odobreno z rešenjem gospoda ministra trgovine in industrije z dne 8. t. ni. št. VI. 5636. Izvršujoč deloma ta sklep glavne skupščine je ravnateljstvo določilo na svoji seji dne 12. t m., da še tekom tega meseca pristopi XVIII. emi siji delnic Hrvatske eskomplne banke. Za enkrat se emisira nom. Din 40,000.000, tako, da bo vplačana delniška glavnica znašala Din 140,000.000. Rok subskripcije je določen od 15. do vključno 29. decembra t. 1. Od 400.000 komadov akcij se daje starim delničarjem 250 tisoč novih akcij na subskripcijo, torej na štiri stare ena nova delnica in sicer po tečaju Din 132.50 tel. quel. Ostalih nom. Din 15,000.000 prevzame fiksno sindikat. Nove delnice se udeleže na dobičku počenši s 1. januarjem 1924. Natančnejše pogoje emisije vsebuje tozadevni prospekt, ki je objavljen v časopisih.. Kakor pri XVI. (november 1922) in XVII (maj 1923) emisiji delnic, tako sodeluje tudi pri XVIII. emisiji angleški kapital, pod vodstvom Anglo-Austrian Banke Ltd., London. g Gospodarski stroji za češkoslovaško koloniste na Ruskem. Sklenila se je pogodba za uvoz gospodarskih strojev v vrednosti 15 milijonov č K za češkoslovaške naseljence na Ruskem, ki so bili prizadeti zaradi slabe letine. g Dobrovoljačka banka, d. d. v Zagrebu sklicuje na dan 23. decembra t. 1. izredni občni zbor v svrho izpopolnitve upravnega sveta ter spremembe nekaterih točk društvenih pra vil, ki so potrebne za ožje sodelovanje tega zavoda z banko Čehoslovaškib legionarjev v Pragi. Dobrovoljačka banka, ki je temeljna gospodarska institucija jugoslovanskih dobro-vcljcev iz vseh front svetovne vojne, bode z interesno skupnostjo z eno najmočnejših čeho-slovaških bank svoje posle znatno razširila ter pripomogla s to svojo zvezo tudi še k tesnejšemu gospodarskemu zbližanju naše kraljevine in Čehoslovaško republike. Omenjena banka, ki se lepo razvija, ima že nekaj mesecev svojo podružnico tudi v Ljubljani, na Dunajski cesti št 31. g Produkcija petroleja ▼ Romuniji. Vsa produkcija grobega petroleja v oktobru je znašala 120.471 ton, za 247 ton več kakor v sep- tembru. V prvih devetih mescih letošnjega leta je znašal izvoz petrolejskih izdelkov ton j 289.916, medtem pa lansko leto v isti dobi ton j 315.512. Vzrok zmanjšanega izvoza tiči v tem, ■da so iz leta 1921 ostale večje zaloge petroleja za leto 1922. Največje množine romunskega petroleja so kupile naslednje dežele: Italija 41.559, Turška 19.552 ton, Francoska 13.716 ton, Bolgarska 4821, Angleška 1831 ton, Nemška pa 1002 toni. g Poštna hranilnica v Romuniji. Romunska zveza bank izdeluje načrt glede ustanovitve poštne hranilnice v Romuniji. g Zinžanje davkov na Poljskem. Poljsko finančno ministrstvo je izdalo naredbo, ki znižuje davek na petrolej. V Gorenji Sleskl bo znašal davek na petrolej 25 odstot, v dombrov-skem in krakovskem okolišu, 12 odstot. 16 odstotkov in 22 odstot. kakršna bo pač kakovost petroleja. Poleg tega bo znižan davek tudi na premog, kar ga je določenega za Izvoz, in sicer za nadaljnjih 5 odstot. g Poljska tekstilna industrija. V primeri s predvojno produkcijo izkazuje današnja poljska tekstilna industrija naslednje številke produkcije: pri bombaževini 100, pri volni 75, pri lanu 70, v juti 60 in pri svili 50 odstotkov. Prihodnji teden se vršijo zadružno-go-spodarski tečaji v naslednjih okrajih: V pondeljek, dne 17. decembra na Vrhniki, v torek, dne 18. decembra v Dolenjem Logatcu, v sredo, dne 19. decembra v Cerknici, v četrtek, dne 20. decembra v S t a r e m trgu pri Ložu. lj Umrla je ga. Marija Smole roj. Kor-din. Bila je skrbna mati in zapušča tri otroke. Vzgledna vsled svoje marljivosti je bila priljubljena pri vseh. Pogreb preblage rajnice se bo vršil danes ob pol 4. pop. iz hiše žalosti Zelena Jama 59. Blag ji bodi spomin! lj Dobrovoljci! Odbor Saveza dobrovolj-cev obvešča vse člane, da je včeraj umrl v javni bolnici naš član Viktor M e r 1 a k, udeleženec bosanskih vstaj pod vodstvom pokojnega kralja Petra I. Ko že nismo uspeli, da bi se izboljšalo njegovo bedno življenje, izkažimo mu 6voje priznanje vsaj na njegovi zadnji poti. Pogreb se vrši v pondeljek, 17. t. m. Uro objavimo na društveni deski. lj Izjava ge. Thierry-Kavčnikove. Ker sem z raznih strani čula, da so hoteli gledališčni upravi, oziroma ravnateljstvu opere blizu stoječi krogi — v mnenju, da so vzeli celo glasbeno življenje v zakup — moj nedeljski nastop onemogočiti ter celo vplivati v gotovarn smislu na kritike, sem svoj nastop pri III. mladinskem koncertu odpovedala. Le vsled prošnje g. Jeraja in v očigled namenu te matineje vzlic temu sodelujem. — Wilma de Thierry-Kavčnikova. lj Zanimivo predavanje. Kakor znano, se je povrnil iz mažarskega ujetništva g. Božidar Sever, katerega so imeli zaprtega Mažari v Budimpešti skoro 2 leti. G. Sever je bil ujet kakor član naše razmejitvene komisije v Prekmurju, bil pa je že prej iz nacionalnih ozirov zaprt na Dunaju in v Budimpešti. Svoje doživljaje v ujetništvu, posebno pa še trpljenje naših ljudi pod mažarskim in nemškim nasiljem, nam bode podal v predavanju, katerega priredi v torek, dne 18. t .m. ob 8. uri zvečer pod okriljem Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Kraj predavanja javimo v torkovi številki. Danes pa že opozarjamo občinstvo, da se tega zanimivega predavanja polnoštevilno udeleži. lj III, mladinsko predavanje, ki so vrši pod naslovom »Arija« in kateri spored izvajata operna pevca ga. Thierry Kavčnikova in g. Šimenc se ponovi v pondeljek, dne 17. ob 11, dopoldne z povsem istim sporedom v dvorani Filharmonične družbe. Muzikalno predavanje je namenjeno samo gojencem naših šol in učiteljskemu osebju dotičnih. Sporedi, kolikor jih je še ua razpolago, se dobe pol ure pred začetkom v veži Filharmonične družbe. lj Predavanje v Stalni Prosvcli v ponedeljek ločno ob 8. uri zvečer v drtižbeni dvorani v Kri žankah. lj Šentjakobsko prosvetno društvo v Ljubljani priredi danes ob pol 8. zvečer predavanje. Govornik dr. Jožef Turk. Po predavanju bo občni zbor. Vsi člani društva naj ae ga gotovo udeleže. lj V Krekovi proaveti predava danes ob petih popoldne msgr. Viktor Steska: 11, sodne dvorane. lj Predavanje v Rokodelskem domu. V pondeljek, dne 17. t. m. bo predaval v dvorani Rokodelskega doma g. stolni vikar Franc Koretič. Vstop k predavanju je prost. Pričetek točno ob 8. zvečer. lj Višji izobraževalni tečaj na dr. Krekovi kuharsko-gospodinjski šoli ima v pondeljek, dne 17. t m. običajno predavanje od četrt na 19. do četrt na 21. — Vodstvo. lj Odor Krakovo-Trnovo, Kolezijska ulica 1, priredi v spomin petletnice smrti Ivana Cankarja nocoj ob pol 8. njegovo dramo v 3 dejanjih: »Kralj na Betajnovi«. Pred predstavo predava o Iv. Cankarju g. prof. dr. Puntar. Z ozirom na slovesno priliko vljudno vabimo k številni udeležbi. Odbor. lj Slov. katol. prosvetno društvo ia Krakovo-Trnovo ima v ponedeljek ob pol 8. zvečer v Kole- zijski ulici 1 svoj letni občni zbor. Občnega zborr naj se udeleže vsi člani oziroma članico. Odbor. lj Prosveta frančiškanske župnijo vabi na redno predavanje, ki se vrši v torek, dne 18. L m. Predava g. urednik Smodej o šolskih raztneraK v naši državi. Pridite! lj Slovensko m&rijonetno gledališče v Ljubljai ni. Ker je danes dvorana Mestnega doma zasede* na, ostane ta dan gledališče zaprto, kar naj cenj©' no občinstvo blagovoli oprostiti. Za božične praznike se pripravlja kaj pester spored. Igrali 86 bosta dve noviteti in sicer: Poccijev »Gozdni kralj Lavrinc, pravljična igra s petjem in plesom v 3. dejanjih, ter enodejanka ^Gašperčkovo božičevanje«, izvirna slovenska igra, katero je spiBal Miran Jarc. Na sv. Štefana dan t. j. 27. decembra pa bo marf* jonetno gledališče s Poccijevimi >Čarobnimi gosli« proslavilo jubilej stote predstave. lj Gremijalna seja mestnega magistrata ljub« ljanskcga se je vršila v petek, 14. t m. Iz posa-meznih referatov poročamo sledeče: Fijakareka koncesija se je podelila gg. Josipu Gorjupu in Ev-stahiju Lipecu. Tekli Voltman se je dovolil prenos Kirbischeve gostilniške koncesije, enako sta ae dovolila prenosa gostilniških koncesij tudi Frančiški Kačič in Francetu Piškurju. Lopa Ivane Mletlč na Vodnikovem trgu se je podelila Avgustu Adam-čiču. Oskrbnina vremenske hišice v Zvezdi se ja Francetu Zajcu zvišala od 120 Din ua 500 Din letno, Francetu Gajšku se je zvišala najemnina vrti'« ljaka. Prošnje Pirnata, Puchingerja in Gračnerja radi odpisa pasjega davka se zavrnejo. P. Kerši-šu se zniža najemščina za košnjo na 4000 Din in se mu dovoli plačilo v štirih obrokih. Prošnja Man-dije Hadžilfeldič za pečenje čevabčičev na Marijinem trgu se odkloni. Invalidu Francetu Matičičtf se zniža uajemščina barake, prošnja Ivanke Jakopin za prodajo zelenjave na trgu v Sp. šiški se odklo* nL Mariji Tavčar se ne dovoli prostor a trafiko na( Miklošičevi cesti, enako se zavrne prošnja A. Mar-kiča za postavite- barake za prodajo živil na Du* najski cesti. Tvrdki TOnnies se zabrani zagraditev parcele ob podaljšani Pražakovi ulici, Milanu Kle< menčiču se bo najemščina dvoraue v Mestnem domu za marijonetno gledališče kasneje določila. — Uporabna dovoljenja za nove hiše so ae izdala: Pokojninskemu zavodu za hišo na Aleksandrovi cesti in Jadranski zavarovalni družbi za novo trinad-stropno hišo v Beethovnovi ulici, Trgovski banki za prezidavo hiše in nove trinadstropne dvoriščna stavbe na Dunajski cesti, Ivanu Nagyju za novo vilo na Groharjevi cesti, Tomažu Mencingerju za postavitev nove krušne peči, Ivanu Vrtačniku za novo parno žgalnico na Tržaški cesti, Mari-" Ivane za nove podstrešne sobe v hiši v Florjanski ulici, Antonu Kobiju za 2 podstrešni stanovanji na Ižanski cesti. — Stavbna dovoljenja šo se izdala 1. Hajnri-harju za prezidavo trgovskega lokala v Kolizeju, Združenim mlekarnam d. d. za prezidavo skladišča v Vojaški ulici, Pavlovič-Hrovalinu za zidavo novo hišice ob Gasilski cesti, Slogradu za sezidavo stolpiča za shrambo gasilskega orodja, Ivanu Lebantl za zgradbo delavnice. Raznim p-:> ja 0lede prodaje živil na trgu S" deloma ugodi, deloma odkloni. Dovoz živil na trg s konjsko priprego se. dovoli do 1. aprila 1924 do 8. ure zjutraj, kasneje le do 7. zjutraj. Pečenje kostanja se prepove, peči ee sme le maroni in se določi cena pečenim 5 komadom 1 Din. Mariji Lukas se odvza-ne stojnica radi5 nepoboljšljivega pijančevanja, Mariji Hostnikovi sa naroči, da postavljeno peč v baraki takoj odstranL Občinski svetnik g. Tokan predlaga, da se ukincf gostilna nasproti opernemu gledališču, ker nima nikake koncesije. Obč. svetnik g. Pire predlaga, da se nasuje s peskom in povalja Lipičeva ulica in razsvetli i Mala čolnarska in Zalokarjeva ulica, nadalje, da se napravijo v Ravniharjevi ulici robniki in se trotoar nasuje s peskom. Razni občinski računi ae odobre. lj Ljubljanski trg. Tržne cene so ostale iste kof prošli mesec. Lahek dvig cen nekaterih predmetov vsled letošnje povodnji, je prehodnjega značaja. Občutno pomanjkanje jajc na trgu je sezijskega značaja in moramo stalno računati na pomanjkanja jajc v Ljubljani ob zimskem času. Odpomoč z vloženimi jajci bo nujna potrebna. Sveža jajca so dosegla ceno 2.75 do 3 Din. Zadnje dni je padla cena na 2.50 Din. — Ta teden so je vpeljala v Ljubljani prodaja živih rib na debelo in drobno iz bazenov. Naprave še ne zadpščajo za potrebe Ljubljane. Predvsem so potrebni mali, prenosljivi bazenčki na trgu, da občinstvo izbere žive ribe samo, kot je to vpeljano na belgrajskem trgu, kjer je konzum rib zelo velik. Prodajale se bodo poleg belic ščuke, karpi, šlaji, somi, v malem številu tudi aulci. Produkcija postrvi je tako malenkostna, da ne prid« za trg v poštev. Ker občinstvo običajno ne zna * ribami ravnati, navajamo sledeče navodilo: Popolnoma sveže morajo biti male postrvi, lipani in vsa druge male ribe. Mrtve male ribe shranjene za drugi dan na hladnem prostoru sicer ne postanejo' neužitne, izgube pa ua vrednosti, velike ribe ravno nasprotno. Velika ščuka, velika postrv, sulec alf druga večja riba se mora odpreti, drob vzeli ven in s krpo očistiti, da se riba polikor mogoče osuši. Na noben način se mrtva riba ne sme oprati, ako so jo hoče držati za poznejši čas. Oprati se sme riba šele tik pred uporabo. S krpo osušena riba se obesi na hladen prostor, ne direktno na led; tako se drži po več dni in tudi cel teden in postane meso mnogo okusnejše, ker je vležano, kot n. pr. mora ležati meso drugih vrst Mrtva, tudi velika riba, shranjena v vodi, poslane že preko noči neuZitna. Ceno ribam so naslednje: belice kg 15 Din, somi kg 20 Din, ščuke, karpi in sulci od 35 do 40 Din kg. lj Opozarjamo na razstavo novodospelih if-valnfh strojev pri Jos. Peteline, Sv. Petra nasif št. 7. — Več v današnjem oglasu. IJ Priporočamo, da se z neobveznim obiskom v prodajnem lokalu prepričate, da so obleke prf tvrdki 1. Maček na Aleksandrovi cesti št 12 naj« boljše in najcenejše. s?27 Predstave v srbohrvaščini. Ker s« mi zdi stvar zelo važna, smatram ca potrebno gospodu dopisniku na tozadevno mnenje (»Slov. narode 14. dec.) odgovoril sledeče: Ugotavljam ponovno, da se pri nas slovenščina /»postavlja in da se zanjo pri našem gledišču v razmerju do one važnosti, ki jo mora gledišče pozor-ttiškemu jeziku pripisovati, res »sploh ne brigajo«. Kakšna je in kakšna bi morala biti slovenščina na »ozornici, bom o priliki še povedal. Na druge trditve goepoda dopisnika bom odgovarjal po vrsti. Prvi razlog, da vprizarja uprava »Smrt M. J.< * srbohrvaščini, naj bi bil ta, da »Smrt M. J.< ni drama, ki bi v vsakem prevodu ohranila »svoj zna-Saj in pomen.« Stara reč je, da se sploh nobeno delo (ne samo »Majka«!) tudi v najboljšem prevodu ne da povedati tako, da bi bilo izvirniku popolnoma enakovredno. Nikakor ne trdim, da ohrani drama »svoj Značaj ln pomen, skratka kolorit« v vsakem prevodu, temveč s a m o v dobrem. In slovenski prevod je dober. Tudi že delj časa obstaja navada, da igrajo vsi narodi, ki imajo gledišče, vse drame (brez ozira na kolorit!) v svojem jeziku in zato sem mislil, da smem zahtevati isto tudi za nas Slovence. Da drama, ki ima za podlago narodne pesmi, » trenotku prevoda izgubi vso svojo moč in privlačnost, ne verjamem. Mislite, gosp. dopisnik, da drugi narodi tega ne vedo? In vedar n. pr. Čehi igrajo »Smrt M. J.c v češčini in ne v izvirniku. Da Je tako ravnanje pri nas bolj upravičeno, ker srbohrvaščino bolje razumemo od Čehov — ni odgovor. Meni ne gre zdaj le zato, če razumemo ali ne, temveč edinole zato, da jezik ni slovenski! Da se napak ne razumemo! Kako naj razumem naslednji stavek: »Če vam Ja torej na tem, da stopi pred nas davna preteklost južnega dela naše države, če hočemo predstaviti slepega guslarja in tužno kosovsko devojko, pripe-Ijimo jih s Kosovega. kjer sta zrastla in kjer sta edinole doma v vsej svoji pristnosti«? Ta »pripe-Ijirno« pojmuje gospod gospod dopisnik pač tako, da narodnim tipom (guslar in devojka sta tipa srbskega naroda, srbske zgodovine) da govoriti v lastnem jeziku? SchfSnherrjevi in Anzengruberjevi kmetje, Gogoljevi uradniki in Gorkijevi potepuhi etc. etc so zrastll tudi čisto na svojih tleh, pa jih bomo v dobrem prevodu tn predvsem v dobri igri ■orav dobro razumeli Popolnoma se pridružujem želji gosp. dopisnica, da vprizorimo »Smrt M. J.< tako, »da bo nam predstavljala personiiicirano bo! srbskih pradedov, da se bomo vživeli v to žalostno poglavje srbske sgodoviue in da bo majka Jugovičev še nadalje simbol plemenitosti srbske duše« — toda verujte ari, gospod dopisnik, vse to je odvisno od režije in igralcev in tako malo od originalnega jezika, da se ne splača o tem govoriti. Nerad zapišem tole, ker s tem nehote dirnem kreacije sedanjih igralcev, toda v podkrepitev svoje trditve omenim samo to, da sem pred leti slišal isto dramo z g. Nučičem in g. Borštnikovo slovensko in sem se res vživel v >to žalostno poglavje srbske zgodovine.« Da polovica občinstva ne razume srbohrvat-skega jezika (srbohrvaščina je zame jezik, ne na-ječje!) sem napisal zato, ker sem to pri več predstavah slišal med občinstvom. Vox populi »Knjižne« sem povdarjal zato, ker je jezik pesnikov različen in težje razumljiv od jezika vsakdanjosti. Se enkrat: jaz nisem ravno proti srbohrvaščini, temveč v principu proti vsakemu vprizarja-nju predstav v neslovenskem jeziku. Tudi nemščino razumemo, pa bomo igrali nemške drame (tudi če imajo za podlago narodne pesmi) slovensko! Eventualni ugovor, da je srbohrvaščina državni je-»k, ne drži. V hipu, ko govorim o slovenskem gledališču, poznam samo slovenski jezik, drugo je upravičeno samo pri neslovenskih gostih! Z igralci, mislim, je takole: »Za izredni trud tn marljivost — res, vsa čast jim! Ker pa je rednega truda dovolj bi bilo bolje, če bi porabili izrednega za slovenščino! Slovenski igralec je dolžan »vojemu narodu slovenščino in prav nič drugega. Kaj bi rekli, če bi se Cankar včasih potrudil in napisal kakšno stvar v srbohrvaščini? Boste rekli: to pa s tem ni v zvezi. Pa je. Mislim, da sem bil dovolj jasen. C. D. Grozote Japonskega potresa. Vsak dan strašnejia so poročila, ki prihajajo z Japonskega. Sedaj beremo, da se merodajni krogi posvetujejo, ali naj se Tokio sploh še pozida tam, kjer je bilo prej, ali pa ha j se glavno mesto prestavi kam drugam. Za Jokohamo pa beremo, da je sploh ne bodo več sezidali, temveč bodo napravili kje drugje drugo pristanišče. Čeprav se morebiti lo ne bo izvršilo, vendar nam že take vesti DOBRO Izurjeno pletiljo SPREJMEM TAKOJ. — Naslov ge izv« pri upravi .Slovenca« pod itev, 7977. pripovedujejo, d* »ta bili obe mesti popolnoma razdejani. Katastrofa je hujša, kakor smo si v začetku mislili, dosti hujša, kakor nam jo slikajo uradna Japonska poročila, ki Jo hočejo iz lahko umljivih vzrokov zmanjšali. Tem strašnejša je bila nesreča, ker je nihče ni pričakoval. Svetovnoznana avtoriteta na polju sejzmologije ali znanstva o potresih, profesor Omori, je malo pred potresom še rekel, da se za prihodnjih deset let ni treba bati hudega potresa. Na navadne potrese so pa Japonci tako navajeni, da se niti ne zmenijo zanje. Kritičnega dne, 1. septembra, je postajalo proti poldnevu vedno bolj soparno, in videlo se je, kakor bi prihajal velik. vihar. Zaspani, trudni od vročine so ljudje samo še sanjali, kam bodo šli jutri, ko bo nedelja in ne bo treba iti v pisarno ali delavnico. Ven bodo šli in se bodo kopali v morju, ali pa bodo šli v gorovje in se naužili tam zraka za teden dela. Gospodinje so pa pripravljale obed, pogrlnjale mize in so mislile: »Jutri bo pa prišel mož ven na deželo in spet bomo en dan vsi skupaj.« Dve minuti pa pred poldnem je zagrabilo nekaj zemljo in ljudi za srce in prišlo je tisto strašno, česar ni nihče pričakoval. Veliko mesto Jokohama se je naenkrat dvignilo, kakor bi ga bil udaril kdo b pestjo od spodaj gor, takoj nato se je pa spet za tri čevlje sesedlo, gromeč, bobneč, trgajoč se. Luknje, tako velike, da bi lahko zavozil avto vanje, so se odprle, so se tresle sem in tja, 6e spet zaprle, Ln razpoke so letale po zemlji gor in dol kakor besneči valovi oceana. Ves ta ča6 pa divje pribijanje od spodaj in stransko trganje nevidnih vragovih rok. Vse mesto Jokohama se je zrušilo že pri prvem sunku. Veliki četverokoti hiš v trgovskem okraju, večinoma lz kamna, so se sesuli z velikanskim hruščem so zaprli ceste s svojimi razvalinami. Mesto Kitajcev z njih zaste-ničenimi kočicami je pdalo skupaj kakor kup peska. Zdelo se je, kakor bi bil kdoJokohamo položil po tleh, vse je bilo razdejano in razrušeno. Spredaj ob pristanišču so grmeli veliki tronadstropni hoteli nad svojimi gosti in jih pokopavali, velika cesta pred njiin se je raztrgala v vsej dolžini. Iz betona zgrajeni nasip ob morju je k< lebal naprej in nazaj in je padel slednjič v morje, d o -vozna cesta z vsemi carinskimi poslopji, z avtomobili, vozovi in poslavljajočimi se ljudmi se je pugreznila v morje pred očmi potnikov odhajajočega ameriškega parnil.a, voda pristanišča je pa pljusknila kot besna gor na suho, poplavljajoč hiše in ceste. Ker so se tla pogreznila, je privrela iz Danovo nastalih razpok povsod voda ven in po desetih minutah so bile vse ceste prd vodo. Nad Jokohamo se je dvigal grič, posejan z vilami bogatih tujcev in Japoncev, najrazkošnje opravljenimi; ves ta grič je kar pri skal. 1 j a 1 proti pristanišču in je padel z vsemi hišami in vrtovi v morje. Tam, kjer si videl prej široko avtomobilno cesto, je ostala samo ozka steza, vodeča te mimo nanovo nastalih prepadov. Vse veliko mesto Jokohama je bilo v 30 sekundah en sam kup razvalin; domovina in delavnica pridnih "množic, cvetoče pristanišče, umrlo morda za zmeraj. Nad to razdejanje je prišla še druga nesreča: ogenj! Takoj po prvem sunku je bruhnil iz vseh kotov, in kmalu so se gosti oblaki dima valili po opust< šene .i mestu. Zaloge petroleja so se vnele, rairhjčile, gm-no se je '-adilo ,tekočina se je valila v morje in ogrožala ladje, ki so se rešik le z največjo teža-o. In kaj so delali ljudje? Nič. Saj niso imeli niti časa, da bi se bili zavedli vse grozote. Kdor ni bil pokopan pod tramovjem, zidov-jem in strehami, tisti je brez uma blodil tja in sem, ker so bili izhodi zapiti od razvalin. Krik groze se je razlegal po mestu, ko so padle hiše skupaj. Nato je postalo tiho, kajti ogromni oblaki dima so potenineli zrak in vzeli prestrašenemu ljudstvu sapo. Zastonj so begali nesrečniki sem in tja, naekrat jih je dohitel ogenj Ln je jel stegati svoje kremplje po njih. In tedaj so pokleknili reveži s sklenjenimi rokami na tla ali pa so si zakrili obraz ali pa so se česa oprijemali ali pa objemali svoje sorodnike — večino je rešila hitra smrt Tisoči in tisoči so umrli vsled dima in vsled plinov, nastalih po ognju. Kdor pa se je rešil iz te zmešnjave, je bežal v park, ki je bil pod vodo in je baš radi tega marsikomu rešil življenje. Drugi zopet so skočili v kanale ali pa v morje; ure in ure so se držali za kole in so z eno roko neprestano zajemali vodo ter jo ■BDinDnaBnaaMnKiaBi Kontorlstinjo IŠČEMO za 1. februarja v KRANJ. — Cenjene ponudbe pod Iifro: .KRANJ« na upravo »Slovenca«, 7893 vlivali na glavo, braneč se pred pohlepnim 11-zanjem ognja, ki je sikal čez ozke kanale. Nekatere so potegnili pomeje vea popolnoma oslepele. Dragi dan je plaval nad bivlo Jokohamo strašanski duh zgorelega človeškega mešal In po vsem mestu so ležali mrtvi, v najrazličnejših situacijah, večinoma brez obleke; kajti roparjev ni ustrašila niti taka grozna nesreča, da ne bi vrSili svojega žalostnega posla. In solnce je sijalo na grozoto in je govorilo o lepem mestu, ki Je nekoč bilo. Jokohama je štela pred katastrofo 500.000 ljudi, Tokio pa 2,500.000. Slovenija Jih šteje 1 milijonov, Ljubljana okoli 60.000. O razdejanju Tokia pa prihodnjič. Narodno gledišče. DRAMA. Začetek ob 8 nri zvečer. Nedelja, 16. dec.: UGRABLJENE SABIN-KE. — Ob 3 pop, ljudska predstava. — OSMA 2ENA — Izven. Ob a zv. Ponedeljek, 17. de PRVOVRSTNI KVAS v korist »Jugoslovanske Matice«, katerega razpošilja tvrdka M. ŽIGON * Skoiji Loki, vedno po tovarniški ceni na vse strani, kor tako najlažje podpi- rate blagi namen «Jugoslov. Malice* brez kakih stroškov. 79-10 Matek I Schein LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13 poleg hotela »Štrukelj« priporoča PLATNO vseh vrst, SIFONE, ea krmo ler koruzo, staro, po- "tovrstna ROČNA DELA in PREDTI-polnoma zdravo, nudi tvrdka ISKANJE P° M™oderneJ. vzorcih. Pri- Malo gostilno v Ljubljani ali neposredni okolici, VZAMEM V NAJEM. _ Dopisi na upravo liaU pod PROSTO STANOVANJE 7955. U I Č A dvonadstropna, pripravna za ■ » I «* M napravo modernih lokalov, v centru Ljubljane, na eni najpromet-nejših cest — NAPRODAJ. — Naslov v upravi »Slovenca» pod številko 7969. Lepa božična in novoletna darila po znižanih cenah. Oglejte si tudi najboljše šivalne STROJE, 15 letna garancija, polovico ceneje. Cenik na razpolago. Le pri tvrdki JOS. SELOVIN-ČUDEN, trgovina z zlatnino, srebrnino in šiv. slroji, Ljubljana, Mestni trg 13. KOLESA preko zime shranjuje in prenavlja J. GOREČ, LJubljana, Gosposvetska cesta 14. ALOJZU & M. ZORMAN, LJUBLJANA, Stari trg štev. 32. 7966 RABIMO ležeč, cirka 30 do 40 ra3, nc pod 8 atm. "OH parni stroj »iti zelo dobro ohranjena. Ponudbe na: Združene mlekarne, Ljubljana. večje posestvo eventuelno GRAŠČINO v SIoveuijL Natančni opis in cena pod: »POSESTVO« b Aloma Company, Ljubljana. 7960 e dostavljajo žagana na dom. Cena za 1 prostorni raeter 192.50 Din. - Naročila te sprejemajo na skladišču Vodstva za preskrbo drv pri Dolenjskem kolodvoru. prosto ln lino PERILO za gospode in dame, GALANTERIJSKO in MODNO BLAGO po najnižjih cenah. Na drobno! m O neor etničnim! V Vašein interesu je, da se pri nakupu nepremičnin obrnete lc tja, kjer imate tozadevno največjo izbiro, lo je na: Realitetno pisarno v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 12. Po nizkih cenah in pod najugodnejšimi | plačilnimi pogoji ima ta naprodaj v Ljubljani, v predmestjih, okolici in na de- Šivalne stroje Zahvala. Pila io rašpe izvrstno nasekava IVAN FIGAR, pilarski mojster, Ljubljana, Hrenova ulica 19. '973 I P C* suhe smrekove deske od k« EL d. j3 mm do 50 mm kupi t, CERNE, Dunajska cesta St. 28. KUPIM za sukcesivno dobavo in proti takojšnjemu plačilu Jelovc ln smrekovo madriere Holdc od 3—8 metrov, v razL dimenzijah - Ponudbe pod »FRANCIJA EKS-PORT 1V75« na upravo »Slovenca«. Vsem, ki so spremili k zad-njemu počitku našo ljubljeno in ki so nam ob tej priliki prihiteli na pomoč ter vsem darovalcem cvetja, in za zadnji nagrobni pozdrav njenim součenkajn izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Vodmat, 15. dcc. 1923. Rodbina SLAKOPER - MANDELJ želi v Sloveniji 27 raznih VTI., 56 stanovanjskih HIŠ, 21 trgovskih HIS s posestvom, inventarjem ali brez, 19 gostil-( viških posestev, 34 raznih obrtnih HIŠ, No debelol 52 manjših in večfih kmetskih posestev z gozdovi In brez teh, 1 GRAŠČINE, 35 raznih parcel, 7 MLINOV in ŽAG, večje število industrijskih podjetij, elektraren, vodnih sil itd: — Po ugodnih cenah se priporoča v nakup enodružinska HIŠA v Trnovem, z 800 m' vrta, za z 1® leioiin jamstvom najfinejši g Za Božič in izdBieb j Novo leto Kupite f 1(1 Oj najconele | 'J jo priturdfci 5 popusta OBLASTV. AVT. CIV. INŽ. fl. ŠTEBI tehn. pisarna, LJUBLJANA Dunajska cesta I a (v pa'ači Ljublj kred banke). Projektira elektr. centrale, posvetuje občine in privatnike ter daje strok, mnenja. RIS£L]AK ZAGREB BEOGRAD Ilica št. 69. Balkanska ul,2? Tel. 18 Tel. 30—G5 Brzojavi: »Stroj« Zaloga: vsakovrstnega ORODJA za lesno in kovinsko industrijo. ■aanaaaaisiiBBiiH&BBanmMaaa 150.000 Din, dalje travniki v Mestnem logu, stavbene parcele v Spodnji Šiški, po Din 25.--. 7964 Glavna zaloga clgaiatnago papirja ln vseh vrst owml Krakov trg 10 MubUana j Palača ljubljanske Mine itanfce 1 iiiiHiiiHiniiaiiuiniiiiiiiiiiinitimiMiii nniimiMnnin Zahvala, Vsem, ki ste nam dokazali povodom prebridke izgube naše ljubljene matere, sestre, stare matere in tete, gospe Specialna trgovina perila roj. JAKOPIČ toliko Iskrenega sočutja in so-žalja in ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. — Osobito se moramo zahvaliti pevskemu zboru »Udruženju nacionalnih železničarjev«, kateri se je s krasno petimi ža-losUnkami poslovil od blagopokojnico. Žalujoči zaostali. ■ V; i,'}V V' > i*'; V >ft' HED, SRRC I LJUgFiMB B ® Šelenburgova ul. 5. | | Priporoča: £ gj Platno in tkanino za g 4 rjuhe; šifon na meter g i namizno perilo brisalke | g žepne rute itd. najbolj- g pf ših znamk Švicarska | % vezenina. g i 1 5 flajmoderneje urejena | pralnica In likalnica. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša dobra soproga, mati, sestra in teta, gospa Alojzija AhUn roj. Snoj v petek, dne 14. decembra ob 2. uri popoldne po kratki, niukepolni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu za-pala — Pogreb predrage rajnice se vrši v nedeljo, dne 16. decembra ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, na Jezici št. 66, na tukajšnjo farno pokopališče v Stožicah. .... Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi ua Ježict. JEZICA, dne 14. decembra 1923. ^ OSTALI. Brez posebnega obvestila. Francis-turbina rna.Sk svetovnoznanc tvrdke, za 33 HP naprodaj. - Naslov v upravi pod štev. 7838. 1 Kupujem vsakovrstne su~ 0 rove kože po najuiSjlh dnevnih cenah. | Prodam usnje " od najfinejših ia nralnavadcs^R« vrst. Sprejemam v obdelavo vsakovrstne surove kož« p g zmernih cenah. andrej mmm g, trgo«in<> z usnjem ln surovimi kožami. 1 LUK0VICA pri KAMNIKU. V Malo ii Alarm'-aparate z^per ¥l®ns Slsim .BMiir se prevzelo fJebtrotetmi&ia mma Ugodna prilika za nakup božičnih daril! A. ŽIBERT modna trgovina v Prešernovi ul., naznanja cenj, občinstvu, da prodaja, dokler traja stara zaloga, razno ZIMSKO MODNO BLAGO po globoko znižanih cenah. — Posebno priporoča: moško in ionsko triko - perilo, pletene jopice, nogavice, čepice, rokavice, žepne robce, kravate, moške in ženske srajco, razna Švicarska vezenina Itd. NA DROBNO! NA DEBELO! imUMA. Sv. Petra c 25 Ka zeli® sfrobovmaSM siiissiiisilisHišsilisims: Kurilne naprave, vodovodne naprave, popravilo in postavitev kotlov za visoki pritisk, elektrotehnične naprave vseh vrst Stegu in drugi, VIC- GLINCE 5. Pisarna: Ljubljana, palača Lhbtlansk« kreditne banke, Dunniska cesta lb IIL Tvrdka F. In I. GORIČAR, Ljubljana, Sv, Petra cesta št. 29, nudi za v • v • ■B— ta vselej sc Va' priporoča SAMc veletrgovina R. STERMECKI v Celju, ako hočete res DOBRO ir POCENI KUPITI lil ročno, domače delo, kakor tudi fine tvorniške, obleka za ženske, moške in otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepice in šale, kravate, rokavice, nogavice in modno robo za dame in gospode. Trgovci engros-cene. tU veliko izbiro raznega PERILA od pripro-ste do najfinejše izdelave kot: moške srajce, navadne, ta delavce, iine bele in celir v modnih barvah ter različne spalne; moške spodnje hlače iz platna, gra-dlna in triko; žonrke dnevne in ^alne srajce, kleče, kombineže, spodnja teriln, modrčke, razne damske bluze, ženclie in otročje predpasnike, otročjo oblckce za .lečke in deklice iz barkenta in vo.neae, VSE LASTNI IZDELEK, lalje vsakovrstno manulakturno blsjo Z;i , noške in iensko obleke in za perilo", trikotažo, rute, svilene in volnene, šerpe, žepne robce, nogavice, kravate, ovratnike in druge modne predmete po zelo nizkih cenah. Oglejto si blago in cene, preden kupite drugje! "3BC 1 P Zahvala. Povodom nenadne smrti našega nad vse ljubljenega nepozabnega nam Je došlo toliko iskrenih dokazov ljubeznim m£uvatvovanja, da nam jc nemogoče so vsakemu posebej zahvaliti. Radi tega so tem potom najlskreneje zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem ln tovarišem, ki so ga spremili v tako mnogobrojnem številu na poslednji poti. - Posebno toplo se zahvaljujemo gosp. župniku Langu za n tatovo sočuvstvovanje in nad vse tolažllnl nagrobni gqvor, ravnatelju g Maziju in vsem gg. profesorjem ter dijaštvu realke, osobito tovarišem maturantom za prekrasni venec, d.'Ije slavnimjdn. tvom« Turi-atovski klub .Skala«, .Ljubljanski šnortni klub,, športni klub »Pri-morje, in .Orjuna«, ki so vsi položili krasne vence na pokojnikovo krsto - Zahvaljujemo se ludi slav pevskemu društvu 'Ljubljanski Zvon., pevcem dijakom za žalostinke in g. Mencingerju ki ae je v ginljivih besedah poslovil v Imenu prijateljev od nepozabnega inkega. Ljubljana, dne 14. decembra 1923, UBALD pl. TRNK.OCZV Z RODBINO. vseh narodnih gospodinj bodi, da zahtevajo povsod »PRVOVRSTNI KVAS- v korist »Jugosl. Matici«, katerega razpošilja tvrd-ka M. ŽIGON v Školji Loki ! — dnevno po tovarniški ceni. 7837 rajn Gradbeno podjcile Arhllekt V.hBAlNEBACO., Jesenice. (Oorentsho). Stafbna vodstva; ' Išublionii. Domžale.! 7.oareb. Izvrsnle prtvotnt tn tndo strilshe stavne, proračune. : nofrte. cenitve, posrnnl : oddeieK za arinftehfuro. OBLEKE po znižani ceni izdeluje novourejeno MODNO KROJAŠTVO. Najnovejša moda. F PREMLČ, Sv. Petra cesta 36 (nasip 35), poleg kavarne Central. - Prevzamem stare obleke v modernizir. in obračanje. BB m n B3 ES 53 53 BI B3 ® M EB Bi zelo sposobnega in izkušenega, iščemo za PREMOGOVNIK na HOLMCU. — Ponudbe tekom 8 dni sprejema RAVNATELJSTVO JURIJA grofa THURN-SKEGA JEKLARNE na RAVNAH. otsao^nsszsEEZEsi^^sssam1 Ceno češko perie 1 kg sivega skublj. 65 Din, polbelega 80 Din, belega 90 Din, boljšega 100 in 120Din, mehkega kot puh 150 iu 180 Din, najbolj, vrsta 225D. Pošilja prosto car. proti povzetju od 20( Din višje prosto poštnine. Zameua in vrnitev dovoliena. Vzorci zastonj Dopisi le na Benedikt SACHSEL, Lobcz št. 159 pri Plinu, Češka. — Poštni paketi Iz Češke v Jugoslavijo rabijo okoli 14 dni. Za konstrukcij, pisarno potrebujemo v podporo mlado, SPOSOBNO pomožno moč. Pogoji: jugoslov, državljanstvo, spretnost v računanju in risanju bi prostost vojaščine. — Ponudbe z navedbo vseh po-i datkov in s prepisi izpričeval naj se vpošljejo ravnateljstvu JURIJA grola Thurnskega jeklarne na Ravnah. K T Najboljše toaletno milo kr. dvornega dobavitelja se dobi povsod. Glavna zaloga: A. LAMPRET LJUBLJANA Krekov trg 10 OKRASKI ZA BOŽIČNO DREVO božične svečice, jaslice, razglednice za božič in novo leto, kupite na debelo najceneje pri tvrdki IVAN BAHOVEC. Ljnbljana, Sv. Jakoba trg It. 7. 7436 Za božično D0V0leln0 d•ri,0 &.U MUtlUlIU nQ najbolj primerni in poceni Igračni »portni VOZlčKI — TRICIKELJNI — najnovejša zman;šana DVOKOLES A za otroke ie od 5 let ter najnovejše samokolnice (holenderji) — otroški vozICkl od najcenejših do najfinejših. Šivalni .troji itd. .TRIBUNA«, F. B, L, tovarna dvokole« in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta B £ e a & rs Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 BAKRENO KOTLARSTVOi tJnjometaHia«, Kolodvorska ulica ii 18, dvoriSfe. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Vaa Bogata t, Iconces. elektrotehnično podietie. Sv. Petra cesta 30. Jote Marke*, Jesenice 54. Goren|ako. KLEPARJI: ttemžgor & Smerkou rioriianska uL 13 Kora T, Poljanska cesta štev 8. KONC. AKUMULATORSKO PODJETJE-. Ivan Hebein, Ljubljana, Gosposvetska ceste itev. 14. , STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: terene & Fochs, Liubljana, Mirje štev. 2 dinarje.) MEHANIČNA DELAVNICA! pisalne, računske, razmnoževalne in druge pisarn stroie popravlja in prenavlja Lndovik Baraga. ŠelenburjJova ulica 6/1. PARNA PEKARNA: Jeao Scbreva nasled. Jakob KAVČIČ, Gradišče Ste* 5. SPEDICIISKA PODIET1A: »Čeboslaviia« d. d_ Sodna ul. 3. Tel. 463. Ranzinger R., Cesta na luž želfzn 7—9 TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNČN1KI: Mikuš L. Mrstm trg 15 TRGOV Z ZELEZNINO IN CEMENTOM: Fran Erjavec, pri tZlati loratit, Valvasorjev tre Stev. 7 ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdlga sin, Sv Petra cesla štev 17 Jefika! Zdravnik DR. PEČNIK zdravi bolne na pljučih vsaki petek v CELJU. — Vprašati v Celju v lekarni Marija Pomagaj. bsumšeii za žensko rofno delo najmoderneje ter vse potrebščine za pretiskavunje kakor tud. barvu in čistiln. po najnižjih cenah. M. TEICHNER Zagreb, Petrova ulica br. 2. NAJVEČJA ZALOGA elektromotorjev bakrene žice v vsaki debelini. Bergman-novih cevij, ter vsakovrstnega instalacijskega materijala po najnižjih tovarniških cenah, dobavljata takoj O. N. MAZURAN in COMP., Ljubljana, Dunajska cesta 33. Telelon štev. 13, 223, 366, 534. Božična darila! Perilo za dame in gospode! Priprosto in najfinejše po najnižjih cenah! Tvornica perila M. Mam Ljubljana, Cankarjevo nabrežje S«, t. #1 »■nnacanai W ili« i prvovrstni izdelek se ravno sedaj potrebnje za PRESELITEV! Popolnoma važno naložite svoj deoai pri »Vzajemni posojilnici M t Ljnbijaol, r, z. z o. z. Id m je PRUEULB b hiše UrSudmlcagB samostana na Kongresnem trgu poleg nunski cerkva t lastno palačo na MUdoSSevi tasti poleg hotela JJHION". Hranilni vtoge se obrastu|e|o PO ©% bmz odbitka rutnega h) Invalidskega davka. Vlog« * tekočem računu se obrestujejo po S V, %, vez- tudi po 6 % % in višje po dogovora. Varnost za hranilne (toge ia zelo dobra, ker poseduje Viajemna posojilnica relativno večino delnic stavbne delniške družbe hotela „Unlon" v Ljubljani. Vrhutega ja njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, vcf mastnih hiš, stavbi« In zemljiič v tu In inozemstvu. Denar se naloži lahko tudi po poStnlh položnicah. i. t. d. Fo najnižji ceni dobite isto pri g veletrgovina z železarne in polje-deisk mi stroji Ljubljana, Gosposvetska c. 1. Telefon 288. Tln^ Me^c Co. Ljublfana Gradišče 10. |...............................i......I.... —......Ml.-- —— HIT........V,,,.,............. "lini . 5 Broj 8273/2S. Savet grada St. Kaniie. Savst grada Stare Kaniže ovim stavlja na znanje, da sadasuju električni) ceutralu odgovarajuoi potrebama putem koncesije misli sasvim iznovo da sazida, zato poziva sve zainteresovane, koji su voljni ovaj rad koncesionalnim putem izvršiti, da na ovo odnoseči svoje ponude najkasneje do 1. jauuara 1924 godine gradskom savetu podnedu. Stara Kaniža. 7. decembra 1923 god. Panič s. r. gradski načelnik. tnnwnmimmfWiwm»wnH ram.......nmnrmiiwnrfffnwn.....mrmr ji....i......j...ji.-..t.. vn M KilJi ... .........................iaa. ^ozor 2 g i^ffl^ar« Pozen lepa &šs£b£bib m nouDietso darilo s® Eaffepie šb!sS«e in pisarniške potrebščina, božiči prsffikl ia jjasMcs, jjasžfrlckj gKrlppsnbililsO, Israp in solien pa« pir sseis fearo. == Ssžične šss ncBOietn« ter simsln. na rassSesiaics raspoSilia oeliko ■ii.............g irg. psp./Sa, V.umaue, Dunafrha ^^^^ prevzema mehanična delavnica Pg)2®r! 1 n' sefaarnB dr. P C oii. | p0Z0f\ Nepremocljive konjslie za komate, nepremočijive plahte za vozove in avtomobile v največji zalogi in po najnižjih cenah dobite pri »»«*. ui 13 sclictten i drug, Zagreb H IssRb: Sate. on 19 — 65. F Jugosl. importno in eksportno podjetje ing. r. Petiin 4 Ljubljana, Gosposvetska cesta 14, tvrdka GOREČ. Spcclalno irgovtna perilu I Stroji za vsako Industr., lesno in kovinsko; poljedelski stroji in orodje; lo-komoblli in motorji: vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene in konstrukcijske svrho. Tovarna poljedelskih strojev, livarna za železo in kovine F, FarK izdeluje vse predmete iz litega žetega v vsaki množini in velikosti tofino po modelih armature iz medi in kovin za vsatto potrebo. Maribor Trubarjeva ulica 4. Telelon interurban št. 82. I ■ Ink 1 kov r VA Ijapravite ZA BOŽIČ svojim dragim z nakupom prvovrstnega PISALNEGA STROJA, ki ga dobite na obroke pri THE REX & CO., Ljubljana, Telelou 268. GRADIŠČE STEV. 10. 7051 Telefon 268. LIMSIJANA, ŠeSeniMirgova 5 pripo-roia ugodni nakup: ffWT3 Perii® m dame in gospode %nm m iKefire Pili ii prliCi Kavne dMare žcpsse m le Prisalhe POZOR! POZOR! Reklamne cene sa boiitna darila! — Sukno vteJi vrst, angleški šifoni od Din 15-50 naprej. Flanele, barhenti vseh vrst, vse po najnižjih cenah edino pri LJUBLJANA, Sv. Peira cesta 23. IVAN KOSU, S1SKA, Celovška cesta 2. l&aaimm Alt ase ves novico? 10-Z0'/, popusta dcb S pri . Sinkom nasi. K. Soss, Ljubljana Mestni trg 19. 1 flHSBaBHBE^SaHSeafflSSBHBnEEBBHaBaaBHfflHHBBBBBafflfflBaHeBBBa SPtimerno oož čno in noi>o-letno darilo kanarčke pristre hatearii, ki zvrstno poto pasma fert. — (Jtnu komad 200, 250 300 JDln, samice 50 £)in razpošilja na vse stran JranjO Otnahna £{ub i ~ na, jVtestm trg žteu. 10. božar Sl Bizjak Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 20 Priporočava najfinejše zimske suknje, kožuhe, ragia-ne« dežne plašče, nepremočijive lovske pelerine iz tirolskega sukna (Erlingenloden) usnfate lopiče, raznovrstne oblak« za gospode ln deCke, klobuke. Cepiče perilo. MT Obleke po meri izdelujeva po najnovejšem kroju. Zastrupljajte podgan^ z novoizuinljenim. sigutn-m Dobi se viekarnaliir drogerijab. Iz.teluie O idoloK Ka ol Veten-narijo keni. d d. Zai ioo, Btjemčaa cesta 21. 1 LIVARNE D. D. V ZVONARNA ustanovljena leta 1767, dobavlja prizna« no prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po konkurenčnih cenah v kratkih rokih. Zahtevane cenik! BBBBBBB01 PHP1H m pisalne potrebščine. Jadran',Mi 5in8Er *n im ZAGREB, Frankopanska ulica 8 in Priiaz 31. PAPIR in PISARNIŠKE POTREBŠČINE na debelo. -LASTNA TOVARNIŠKA IZVRŠITEV! TRGOV. KNJIG, NOTESOV - PREPISNIH KNJIG - ZVEZKOV - RAČUNSKIH KNJIG - RISALNIH BLOKOV - KOR1AN- DOLI in SERPENTIN (zmajev) - REGISTRATORJEV in FASC1KLJEV za ureditev spisov. — BOŽIČNI NAKIT v veliki izberi. 6641 A ožič in Novo leto ie za naSe slov. hiše že od davnih dni najprimernejše darilo naša že 24. leto izhajajoča Družinska Pratika j s podobo sv. Družine 1 Sezite po njej, dokler je v zalogi Preprodajalci znaten popust mraamagmmbmsagmbbbbaai ri c>ii uuojaiu tunini (juijim iS. tečaj za moško in damsko krojenje se otvori dne 2. januarja 1924. Ponfuje se po najmodernejših krojih za dame in gospode. — Skiciranje modelov. — Specialni tečaji najmodernejših francoskih krojev ,,I»olret". PT Priglasi do 20. decembra 1323. Koncesijonirani, od deželna vlade usposobljeni učni ssavod za krojenje Ljubljana, Židovska ulica St. 9. Izdelavo tn roxpo«lljanje najmodernejših krojev po meril rrancosho-jugoslovansha trgovska druz&a z o. z. I. Lavrtt & Cic. f§5 trgovski posli z zapadnlmi drlmnii. Sedal: LluMloiia. CiosposMa nI ca Ua. 7. * ^ * * * * * * Ekonomizacije parnih kotlov in izolacije cevij po patentu »Wurm«. Velika prihrana premoga, neznatni nabavni stroški. Proračuni in obiski inženjerja brezplačni. Zastopstvo za SHS: Ing, Rind, Freumd i Dresraer d« d. asa industrijske uredjafe Zagreb, Zrinjski trg I IV. * * * * * * * »t* 'i* * * * "V NE W-YORK iz Southamptona ■ Cherbourga Levlathan 16. decembra, Iz Bremena Cez Southampion in Clierbourg v Nevv-Tork George Washington 12. decembra Pre«. Artbnr Pre«. Eoosevelt Amerioe ...januarja t3. doc. 13. dee. Pro«. Harding 1H. ion. Odhod is Southamptona in Cherbourga 1 dan pomeja. Vsa podrobnosti pri naslednjih naslovih: United states lines Manufahtnra ia usnje vseh vrst, najboljše kakovosti, po naj« nižjih cenah dobite v trgovini »DANICA«, Majzelj & RajSel), Ljubljana, Turjaški trg štev. L KURJA OČESA, odstrani v 4tirih dneh tajamieno BCROIT L Tokom 16 let milijon, krat pretKkuien. Dobite ga v lekarnah droterljfih Ul udooa , trgov. Btraorr B. m. k H, Frellinelisj psijtan. a v v 3 u fl-s Pozor! Pozor! Ne pozabite na ugoden nakup Krasna izbera volnenih površnih jopic, Jumporler, rokavic, nogavic itd. Trikotaža vseh vrst. Velika zaloga moškega, dam-skega in otroškega perila ter raznih kravat, posebno samoveznic pri KIKI3 m HIUNA Si. Petra m\i l P. IL Sftvllfe gospodinje opozarjamo, da so zopet dospeli najboljši šivalni stroji v vseh opremah. Pouk v vezeniu ter krpontu perilo in noftavlf (štofanj.) brezplačno EDINO ie pri: JOSIP PETELINC UOMJANJI Sv. Petro n nehonicno delavnica pod vodstvom oriznanega strokovnjaka in mehanika Stanko Galeta na razpolago za šivalne stroje vseh sistemov in koles. ■ U- in sicer od LISIC, KUN, DEKORJEV, VIDER, ZAJCEV itd. KUPUJEM NEPOSREDNO za AMERIKO. - Plačam NAJVIŠJE DNEVNE CENEJ 5 OD 1. JANUARJA 1924 ZBIRALIŠČE v vseh večjih mestih Jugoslavije, Italije in Bolgarske — I« sicer: ZAGREB — GOSPIČ — LOVINAC — LJUBLJANA — SARAJEVO — BANJALUKA — BOS. NOVI — KOTOR — BEOGRAD — NIS — SKOFLJE — SOFIJA — TRST. avr o ener Telefona št. 86, 30 in 61 Zastopstva: Beograd: Palata Beogradske Zadruge, Preko Hotel Bristola, Zagreb, Središnjo Savez Hrvatskih boljaekrb Zadruga, Mihanovlčeva ollca 2, Preko puta kolodvora. LJubljana, Biodnrstvo ZJedinjenih Ameriških Dižav, Dn- najsko cesta 29. fclniMjevo, Savez Hrva.nKih Seljačkib zadruga sa Bosan i Bercujiovinu, Aleksandrova ulica 52. Sušak, Banka za Pomorsiv. <£. ej. ličea 52 knjigarna, tiskarna in veletrgovina p«-pirja ln pisalnih po« treblčin. PRIPOROČA p. n. gg. odvetnikom, občinskim, državnim in zasebnim uradom svoje bogato skladišče: Vse PISALNE POTREBŠČINE — TRAKOVE za pisalne stroje — KARBON- in INDIGO-PAPIR — ŠAPIROGRAF-aparate in valjce — KONCEPTNI in KANCLIJSKI papir — KUVERTE — PAPIR za pisalne stroje — PAPIR v mapah — PIVNIK — REGISTRA-TORJE — MAPE za shranjevanje spisov. — Prevzema vseh vrst tiskovine ▼ ImrSM vr po najnižjih cenah. B m Prospekt za XVIII. emisiju dionica Hrvatske eskomptne banke (god. 1923). Izredna glavna skuoščina delničarjev Hrvatske Eskomptne banke, obdržane dne 6. decembra 1923 je sklenila zvišati delniško glavnico od Din 100,000.000 aa Din 200,000.000.—. J Ta sklep jo odobren z reienjem gosp. ministra trgovine in industrije od dne 8. decembra 1923, br. VI. 5636. , ,, ' .. n . . Izvršujoč deloma tn sklep glavno skupščine, jc ravnateljstvo sklenilo v svoji seji od dne l ^ M*1'«* V* V. Patmohteva auca sl.M. j; j^jj jft ..........,„■ ................ r-.,. — -__^J Skopni glavnica znaSa 400 miljonov frankov. Pravzoma voo vnta požarno In BvtJiR ta zavarovanja. Pojotnlla dajejo brezplaBno val krajavnl zaetopnlkJ In Conanlno laatopatvo «• Slovenijo, tlubljana. Sv. Patra oosta atav. 33. - AGJLNJB fcASTOPlWKli sprejemamo pod ugodnimi pogoji. Aleksandrova c. | st. 12. aaaaDDaoaaDocaonDDaaaaaaBDDaDaaaaaaDDaaaDaaaaaaDoaa Pazi! | s Pazi! | g Aleksandrova c. g § ««. m. | _ a a SaaDaonaaaatniDoaoaBDaa uiiDonaHoaanaDaDGoaonna Kljub vsema | so 1 moške obleke, raglanl. zimske suknje, g Jopiči za tov ia Šport Ltd. pri tvrdki g ------n b a □ a j. Stjepušin SIS BH prlpo>oča izbotna tamburice, strune pariltoie in in ostale potrebščine za vsa glasbila $o . f J. MAČEK . i H ^ a ra SaooDo s:tc)bol|še kakovosti In najcenejše. MBncg Oglejte si brezobvezno največjo zalogo v trgovini! 1 5oDBBBPDOOBODDaPDDDPaDoaDBoaooauoanaoaoaonacBQQBBBiBBa Dobavlteli državne železnice. MODERNI MLIN ZA MLENJE SOLI IN DRUGIH DIŠAV DINIč, TOT in Komp. v Novem Sadu nndi vsako množino najceneje mlete kuhinjske soli kakor tudi KAMENE SOLI (▼ zdrobul po najnižjih cenah. Na* na|moder» ne|Si mlin, Telike kapacitete, nam daje možnost, da moremo Tsako količino takoj dobaviti. — Izvršujemo tudi redne Telike dobave. — Za nafčistejlo kr* liteto prevzamemo vse garancije. BBBBBBBBaaBBBBIgBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBl m,\ mm,** i mmi. r.. i ■ ,t„tttšimm) hi všmiimHmMHMmmttiit STVEiO DOVOLJENH Or/IAC, JJapeKUHja JIpstaBHor £o6pa BeJbe y KHeJfteBy-BapaH>a hbjioiirh-ke njrreii APjre ycuese JiHiiHTaimje npoAajy 100 Barona peaaHana oa tnehepHe pene c,ymeHMX y anaparaMa. JlHnHTaimja be ce oflpatani y a6pHHH mehepa y bpan-HHOM T3pxv (Bapaita) ha abh 22. ^eneMfipa t. r. y 11 tacoBa, npe noAHe. ' y cjiobh cy c.ie;iehn: Hene ce Baiajy pa3yMeiH e kozi rrpey3HMaH>a po6e y $a6pHini mehepa. ripey3HMan,e ue,'io-KynHe Kojnraine wopa ce o<5aBHTH HajnaJbe Mecen Aana oa o6a.Be-tnTeaa a a je OTUHraipija oflo6pena. IlOTeTHa neHa. 3a aHiprrHpa&e je 150 annapa, no KBHirraJiy. JlnnHTairHja je 3a Kynna očarana 0AMax, a 3a JlnpeKnnjy no ©flt>(5peH>y T. MnnncTpa OnHanraja, Koje ce ima naaejcTBOBaTH y HapeAHOj cejtMHnn. Pe3annn ce Mory BF/ienr CBaKor paAHor Aana y (paopimn mehepa y BpaannoM Bpxy CBe ao ll nacoBa npe noahe ha a ah jihith-Tffnpje. Karcvnja y 75.000 ;nraapa no-uaste ce y r0T0By, saprajaMa oa BpeABOcra h.ue rapaHTHOM nncMy, perncTpoBanoM koa Tenepa-nHor MHcneKTopaTa, ftnarajHH a<5pHKe mehepa Ha Aan jmnHTannje ao 11 lacoBa npe noAHe. IIoraTapana sa noBpahaj Kayimje naaa Ha TepeT JiHumaHTa. E3 JlnpeKmije JIpjnaBHOr J^oCpa Beobe, Khc;kcbo, 7. aenem(5pa 1&28. rOA- Bpoj 12.935. Ker nameravamo oddelek za pletenine, trikotažo in perilo popolnoma opustiti, prodajamo vse v to stroko spadajoče blago po globoko znižanih renah. V poštev pridejo različne volnene modne jopice, jumperji, sviterji, čepice, dokolenice, gamaše, floraste, svilene in patentne nogavice, nogavice za gospode, volneno in bombažasto normalno Jaegrovo perilo, različno perilo za dame in gospode, iz-gotovljeno iz najboljšega batista, sifona in celirja, predpasniki iz kretona in klota, svilene in etaminaste bluze, dalje vsakovrstni žepni robci, triko in glace rokavice, ovratniki, kravate kakor tudi razna kesmetika in galanterijsko blago. Razprodaja se vrši samo toliko časa, dokler traja zaloga. 1. SKJREERKE - LilZBLJHKH. W!7m?m V^CTK JI. 4MWMW Vh [ IVi t I W IWW Celje, ubi Ercegnovi, Jesenice, KorCuIa, Hotop, llrenj, Ljubljana, Nletkovi)!, Prevalje, Saraievo, Split, Sikniti, Zagreb. Maribor, Amerikanski odio Naslov za brzojavke: JADRANSKA. Afilirani zavodi: JACSANSKA. BAMKA: Trs«, Opatija, Wfen, Zadat. FRANK SAKSJLR STATE BANK, Cortland Street New-York City. BilllGD VU60SUV0 DE [KILE, lfiiparaiso, flntofopta, Punta Prenas, Puerto Itnles, Porvenir. Izdata konzorcii »Slovenca«. Odfiovorui urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna r Liubliani,