¦ ¦ Gospodarstvo. ¦ « 1..........................................................s Cena Sladkorja. V naši državi se bo letos pridelalo okoli 3000 vagonov sladkorja, dočim znaša letna potreba 6000 vagonov. Proizva- ¦ jalni stroški za 13000 vagonov znašajo 53 milijonov kron. Po poročilih pa hoče minister-stvo dovoliti tovarnam, da bi prodajale sladkor kilogram po 32 K in bi na ta način zaslužile preko 70 milijonov K. Popustljivost ministrstva je umljiva iz njegove želje, da monopolizira trgovino e sladkorjem in da z monopolizacijo prevzame tudi ogromne dobičke tovaren. Namero finančnega ministrstva je treba odločno odkloniti, ker je upravičena bojazen, da bo naša gotovo ne najboljša uprava takoj podražila proizvaj. stroške, na drugi strani pa je pri nas sladkor tudi že tako pretirano drag kakor nikjer drugje. V Trstu velja kg sladkorja le 24 K, v Ameriki celo samo K 17 60. Zato nikakor no gre, da bi moral naš konsument tako silno nadpla-čevati sladkor, ki spada vendar k ljudski prebrani. Naloga državo je nasprotno, da draginjo manjša, ne pa povečuje. Zategadelj se ne sme dovoliti tovarnam, da bi zvišale cene sladkorja na 32 K za kg. Splošno padanje cen se opazuje na vsem svetu. Tako poročajo iz Angleške. Francoske, Amerike in Italije, in sicer padajo ne samo cene tovarniškim izdelkom, temveč tudi živilom in lesu. Želeti bi pač bilo, da bi mogli tudi pri nas opaziti pocenitev obleke in industrijskih izdelkov. Prevozni stroški iz Amerike padajo vsled velike množine svobodnih ladij. Tako velja prevoz 1000 kg moke iz Trsta v Ameriko 16 dolarjev, dočim velja prevoz drugega blaga 22 do 26 dolarjev. IZVOZ krme* Dunajski Jockey-klub je dobil dovoljenje, da sme iz naše države izvažati i krmo, toda pod pogojem, da pošlje v zameno j odgovarjajoče število konj v svrho izboljšanja j konjskih pasem v naših pokrajinah. Izvoz živine in mesa v Italijo. Izvoz živine, j perutnine, svežega in predelanega mesa ter tudi živalskih sirovin v Italijo je prost. Veti-narski pregled vrši živinozdravnik v Ljubljani, kjer se blago tudi zacarini. Izvoz tobaka. Vsled preobilega finega tobaka je dovoljen izvoz finega tobaka brez j posebnega dovoljenja in v neomejeni meri. Iz Slovenije se morejo izvažati v tujino: naj- i finejši turški in hercegovski ter fini turški cigaretni tobak, od cigaret pa princezas, favorit, egiptske in Moeris. Štajersko sadje v Nemčiji. Nemški trgovci 5 so nakupili na Štajerskem okoli 2000 vagonov j jabolk, ki jih sedaj prodajajo v Berlinu in ( Hamburgu. Cena jabolk znaša M 2 60 do 280 za kg. Nabava poljedelskega orodja. Ministrstvo za kmetijstvo je nabavilo večjo količino polje- j delskega on dja, ki se bo prodajalo poljedel- ! cem po znižani ceni. Novo veliko posojilo, takozvano kulturno J posojilo v znesku 500 milijonov švicarskih frankov namerava dvigniti naša država v Švici. Posojilo bi se porabilo le za kulturne namene (gradnjo šol in izobraževalnih domov) ter bi bilo brezobrestno, za kar dobe upniki monopol za kinomotografske filme v državi. j Nemška odškodnina v državi. Keparacijska j komisija v Parizu je sporočila naši vladi, da ! dohi naša država od Nemčije 10.000 konj, j 15.000 krav in 65.000 ovac. Nova banka. Konzorcij ljubljanskih trgov- j cev je dobil koncesijo za ustanovitev „Trgov- >. ske banke" v Ljubljani. Nove tovarne. Pri Mariboru se snuje nova ! tovarna za šumeča vina. V Sarajevu snujejo ruski begunci s pomočjo našega kapitala kemično tovarno. V Velikem Bečkereku grade veliko tovarno za kandite, čajno pecivo in konservirano sadje. Istotam je pričela druga tovarna podelovati volno. Matica polnokrvnih konj. Ministerstvo za kmetijstvo izda državno matično knjigo vseh polnokrvnih plemenskih konj v drŽavi. Vsi, ki imajo take konje, naj to prijavijo glavarstvu ter obenem prilože potrdilo o rodu. Trst — svobodna luka. Tržaška zbornica je poslala laškemu ministrskemu predsedniku brzojavko, v kateri zahteva, da postane Trst svobodno mesto, ker drugači je gospodarski propad mesta neizogiben. Izvoz Nemčije. Gospodarsko stanje Nemčije se vsled velike marljivosti prebivalstva stalno boljša. Izvoz v Anglijo bo znašal letos že okoli 25 miljonov funtov šterlingov, kar je polovica predvojnega izvoza. Angleži že silno tožijo o nemški konkurenci, ki je v mnogih panogah nepremakljiva. Intenzivnost nemškega izvoza v Anglijo kažejo tudi nastopne številke: Nemci so letos izvozili 1,179.000 ur, 2,504 213 jardov svile, 5387 avtomobilov itd. Produkcija premoga v Sloveniji bo letos nekaj malega večja kakor pretočeno leto, ako se bo normalno delalo v bodočih dveh tednih. Kakor se nam poroča, se je izkopalo tekom prvih ednajstih mesecev t. 1. v naših glavnih premogovnih revirjih, to je v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in Ojstrem nekaj manj kakor devet milijonov meterskih stotov premoga, celo lansko leto pa 9*2 milijonov j meterskih stotov. V vseh teb revirjih je za-j poslenih približno 10.000 delavnih moči. Pred ! vojno je vsak delavec v Trbovljah izkopal dnevno povprečno 680 kg premoga, lansko leto pa samo 360 kg, torej nekaj malega več kakor polovico. Tudi v ostalih revirjih je padla dnevna produkcija posameznega delavca skoro na polovico, in sicer v Zagorju | od 900 kg na 480 kg, v Hrastniku od 790 kg na 480 kg in v Ojstrem od 890 kg na 680 kg premoga. Trgovska pogodba s češkoslovaško republiko. V zmislu kontigentne pogodbe se je obvezala češkoslovaška republika nam dati v kompenzacijo sledeče predmete : 120 vagonov semena za sladkorno peso, 150 vagonov modre galice, 55 vagonov stekla, 400 vagonov Samote, 400 vagonov sirovega železa, 900 vagonov feson-skega železa, 100 vagonov jekla v palicah, 400 vagonov črne žekzne pločevine, 60 vagonov cinkaste in cinaste pločevine, 2500 vagonov sladkorja, 400 vagonov papirja in kartonov, za 40 milijonov kron poljedelskih strojev, večje množine premoga, koksa, lekarniških potrebščin, drož itd. V kompenzacijo bo dala naša država 6000 vagonov pšenice, 300 vagonov masti, 200 vagonov slanine in suhega mesa, 10.000 vagonov železne rude, 600 vagonov manganske rude, 260 vagonov svinca, 500 vagonov tanina, 500 vagonov konoplja itd. Pri plačevanju veljata češka in jugoslovanska valuta kot zdravi valuti. Važno je za nas, da se je obvezala češkoslovaška nam prodati 2500 vagonov sladkorja, tako da bomo s to množino skoro docela pokrili uvoz, ki bo tekom tega leta potreben. Gojenje sladkorne pese na Štajerskem. Državno kmetijsko kemično poskuševališče in preskuševališče v Mariboru poroča: Izmed 4 poskusov je vsebovala sladkorna pesa na Ptujskem polju 14 4 odstotke sladkorja, na posestvu grofa Herbersteina 15-17 odstotkov, na državni viničarski in sadjarski šoli v Mariboru 15 78 odstotkov in na kmetijski šoli pri Št. Jurju ob juž. žel. 15 52 odstotkov sladkorja.