LOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32 —, polletno din 16—, Četrtletno din 9—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-13
Cene inseratom: Cela straa din 2000 —, pol strani din 1000—» četrt strani din 500'—, '/« strani din 250—, >/n strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'—
Zgled Anglije bo pobotal (talilo in Francijo
Spomnimo se doilnosti!
Samoprevara bi bila, in to usodna samo-prevara, ako ne bi videli in priznali, kako skušajo po raznih strujah prodirati med naše ljudstvo nazori, ki so neskladni s krščanstvom, in načela, ki veri nasprotujejo. V zadnji številki smo objavili tolmačenje idejne strani sokolstva, ki ga je podal brat Jože Rus, in ki ga je »Jutro« označilo kot tolmačenje svetovnega nazi-ranja sokolstva. To naziranje, ki zametu-je po starem laži-svobodomiselnem načinu Boga kot izhodišče svetovnega nazora ter smatra vero kot suženjsko odvisnost, je protibožno in protikrščansko. V istem članku smo prinesli kratek vsebinski posnetek načelnih izvajanj, ki jih je objavil »Sokol« (vestnik sokolskih žup Ljubljana, Maribor in Novo mesto) v svoji številki od 1. aprila pod naslovom »Moralna moč sokolstva«. V tem članku zametu je sokolsko uradno glasilo vero, Boga, krščanstvo in sploh versko moralo ter izpoveduje Tyršev zgolj razumski, protibožni svetovni nazor ter njegovo protiversko in proticerkveno moralo.
Glasniki takega zgolj razumskega, proti-božnega svetovnega nazora in propoved-niki protiverske morale so liberalni in na-prednjaški časniki. Ne nastopajo vedno odkrito v vlogi bojevnikov zoper Boga, vero in cerkev, marveč čestokrat zakrivajo svoj pravi obraz za raznimi krinkami, da bi ljudi prevarili ter jih speljali na svoje limanice. O gotovih prilikah pa pride njihovo pravo lice na svetlo. To se dogaja zlasti ob največjih krščanskih praznikih. Zanimivo je bilo premotriti pisanje slovenskih laži-svobodomiselnih časnikov o letošnji Veliki noči. Velika noč pomenja za naše liberalce premaganje zla in teme (»Edinost« v Mariboru), pirova-nje in svatovanje narave in himno zmage nad smrtjo (»Večernik«, ki v obširnem članku na drugi strani jemlje v zaščito Judeža Iškarijota). »Jutro« razpravlja v uvodnem članku ne o Veliki noči kot prazniku Kristusovega vstajenja (tega sploh ne omenja z besedico), marveč o 70 letnici »Slovenskega Naroda«. »Domovina« je objavila v velikonočni številki »krščansko« pesem s tem pozivom: »In ko za mizo ješ kolač, ne manjka gnjati in ne krač, pa vmes prav rad edino prebiraš ,Domovino'.«
Za laži-svobodomiselne časnike in liste največji krščanski prazniki nimajo več krščanskega pomena. Za nje osnovne krščanske resnice več ne postojajo. Saj je Bog izhodišče verskega svetovnega nazora, vera pa je po njihovem mišljenju suženjska odvisnost. Taki :iazori prodirajo med naše ljudstvo. Bomo li križem rok mirno gledali zastrupljanje duše našega ljudstva, osobito naše mladine?!
V zadnji številki smo poročali o vsebini sporazuma, katerega sta sklenili Anglija in Italija in je bil podpisan v Rimu za velikonočne praznike. Zgled Anglije je vplival vzpodbudno na Francijo, ki je že ukrenila vse, da bi se angleško-italijanski sporazum razširil tudi še na Francijo. Vsa vprašanja, katera je uredila Anglija z Ita-
Sporazum med Anglijo
Med Anglijo in Irsko je bil došežen sporazum v glavnih spornih vprašanjih. Vsebina pobotanja sicer še ni bila uradno ob-
Ko so nacionalistične čete po hudih bojih zavzele špansko mesto Lerido, so prišli na dan strahoviti zločini, ki so jih zagrešili komunisti v tem mestu. Od 38.000 prebivalcev tega mesta jih je mnogo pobegnilo, preden so zbrali komunisti svoje čete v njem. Od tistih, ki so ostali, je bilo, kakor je po dokumentih izpričano, ubitih nad 1500 ljudi. Med njimi je tudi narodni poslanec Kazimir Sangenis. V sami ugledni rodbini Recasens so rdeči ubili 11 članov. Med smrnimi žrtvami komunističnega besa so uredniki listov »Correo« in »Defensor de Lerida«, voditelji komu-
lijo, se nanašajo po pretežni večini tudi na Francijo, ki je soseda Italije v Sredozemskem morju in v vzhodni Afriki. Kakor hitro bo objel angleško-italijanski sporazum še Francijo, bodo sledila še pogajanja z Nemčijo. Na ta način bo končno dosežen sporazum med štirimi zapadnimi velesilami.
in Irsko
javljena, vendar je sigurno, da sta se obe državi sporazumeli predvsem glede carinskih, finančnih in gospodarskih vprašanj.
nistom nasprotnih strank, dva sorodnika znanega nacionalističnega generala Quie-po de Liano, mnogo žen in otrok ter okoli dve sto duhovnikov in redovnikov. Komunisti pa ne znajo samo moriti, marveč tudi krasti. Pred padcem Leride v nacionalistične roke so komunistični voditelji pobegnili po železnici ter vzeli s seboj vse zlato, srebro in vrednostne papirje. Iz same banke di Spagna so vzeli 300 vreč srebrnega denarja in drugih vrednosti ter s tem napolnili tri železniške vagone. Da, moriti in krasti znajo ...
Portugiška se ne bo;i komunizma
Ministrski predsednik Salazar je imel nedavno govor tisočerim katoliške mladine. V govoru je izjavil, da se Portugiška ne boji velikega sovražnika (komunizma), v čigar senco se skrivajo priložnostni zavezniki. Nismo se dali zaslepiti, je rekel Salazar, takrat, ko se je komunizem delal
Ilud potres na Turškem
Dne 19. aprila je zadela Turčijo huda potresna nesreča. Najbolj je prizadeta pokrajina Kirsekir, kjer se je porušilo deset vasi. Število smrtnih žrtev znaša nad tisoč, ogromno pa je število ranjenih. Potres je traial 12 sekund. V naslednjih dneh
miroljubnega v Ženevi, popustljivega v Londonu in človekoljubnega v Španiji. Svet mora biti prav za prav Stalinu hvaležen, ker tako jasno kaže svoje zločinske načrte meščanske vojne in svoje sovraštvo do religije.
so se potresni sunki ponavljali, vendar niso bili več tako močni kot prvi dan. Brez strehe je okrog 50.000 ljudi. Vlada je takoj ukrenila vse potrebno, da je priskočila na pomoč po potresu prizadetim krajem. kjer vlada velika beda.
Nemčiia bo zasegla premoženje nabsburfanov
Berlinsko časopisje je te dni raglasilo, da je izdalo dunajsko deželno sodišče za Otonom Habsburškim tiralico. V zvezi s tiralico naglašajo nemški listi, da smatra Velika Nemčija izjave Otona, katere je podal po priključitvi Avstrije Nemčiji nekemu listu v Parizu, za veleizdajo, ker je bil Oton tedaj že nemški državljan. Nujna potreba je, da zaseže nemška država pre-
moženje Habsburžanom in jim odvzame na ta način vsako nadaljno možnost za propagando proti Veliki Nemčiji. V očeh Nemcev so Habsburžani doigrali svojo več-stoletno vlogo. Nemci so že ustavili Habsburžanom vse kredite v bankah in zasegli njihova posestva, katera uživajo sedaj vojni invalidi.
Komunisti morilo in kradejo
Iz ravnilu držav
Posvetovanja Male zveze. Svet Društva narodov se bo sestal v Ženevi 9. maja. Mala zveza bi ob tej priliki rada enotno nastopila. Radi enotnosti pri Zvezi narodov bo zasedala od 5. do 7. maja v Bukarešti konferenca stalnega sveta Male zveze.
Italija v pričakovanju Hitlerja. Fašistična stranka pripravlja pod osebnim nadzorstvom svojega glavnegar-tajnika Sta-racea Hitlerju v počastitev v Rimu koncert z 12.000 godbeniki. Na Mussolinije-vem trgu bodo velikanske nočne prireditve, za katere so razširili tribune za sto tisoč gledalcev. Pred pričetkom nočnih predstav bo počastila Hitlerja italijanska mladina na slovesno razsvetljenem športnem prostoru. 6000 nosačev gorečih bakel bo proizvajalo ples. Italijanski umetniki bodo igrali na najlepšem in ogromnem odru na prostem Wagnerjevega »Lohengrina«. Ob koncu bodo tvorih nosači bakel nemški kljukasti križ. 4000 fanfaristov bo trobilo v odmorih nemško in italijansko himno. Topništvo bo streljalo salve in obrežje reke Tibere bo najsijajnejše razsvetljeno.
Zračna oborožitev Francije. Francoski letalski minister hoče ustvariti v najkrajšem času 2000 letal močno letalsko bro-dovje. Letala ne smejo biti starejša kot dve leti. Zaenkrat bo naročila vlada pri domačih tovarnah tisoč najbolj modernih aeroplanov.
Četrti udarec po »Železni gardi« v Romuniji. »Železna garda« v Romuniji pod vodstvom Codreana je bila stranka mladine, ki je stremela za istimi cilji kakor nemški narodni socializem in italijanski fašizem. Romunski železni gardisti so bili kot nasprotniki judov trn v peti raznim vladam. Železna garda je bila že trikrat razpuščena in se je razšla pod sedanjo ro-
munsko diktatorsko vlado četrtič, ker so itak prepovedane v Romuniji vse stranke. Radi četrtega udarca po železnih gardistih je presenetila za velikonočne praz-. ike j-vnost vest, da je pripravljala »Železna garda« oborožen pohod na Bukarešto, d., odpravi seianji režim s silo. Za to zaroto je zvedela policija pravočasno in je vtaknila pod ključ 200 voditeljev »Železne garde« z njenim voditeljem Codrea-nom vrec1. Aretirani pridejo pred sodišče radi vstaje. Obenem je bil poslan na »dopust« tudi bivši vojni minister, ker je sim-patiziral z »Železno gardo«.
Nov hud zakon v Romuniji. Romunska vlada je izdala zakon, po katerem izgube državljanstvo vsi Romuni, bivajoči v inozemstvu, ki bi agitirali proti sedanjemu režimu v Romuniji. S tem ima romunska vlada na uzdi vse nezadovoljneže, ki bivajo v inozemstvu, med njimi v prvi vrsti bivšega zunanjega ministra Titulesca.
Poroka albanskega kralja. Danes, v sredo, 27. aprila, se je vršila v Tirani svečana poroka albanskega kralja Zoga z ma-žarsko grofico Geraldino Appony.
Čehoslovaška priznala zasedbo Abesinije po Italiji. Te dni je tudi Čehoslovaška priznala — kot posledico angleško italijanskega sporazuma — zasedbo Abesinije po Itaiiji in se poklonila italijanskemu kralju in cesarju. Za to priliko so izbrali 20 letnico ustanovitve čehoslovaških legij v Italiji. Češki listi1 so polni slave Italiji in Mussoliniju.
Aretacije častnikov in vojakov v Beli Rusiji. Na ukaz vrhovnega političnega komisarja v beloruskem vojaškem okrožju so zaprli 45 častnikov in 145 vojakov, ki so obtoženi, da so pripravljali atentat na politične komisarje.
Novice iz špansfce drlavlfonsftc vopie
Boji za mesto Tortosa
Po posrečenem prodoru Francove vojske do Sredozemskega morja so osvojili nacionalisti 70 km obale z železniško progo in cesto, ki držita iz Barcelone v Valenci-jo. S to zmago so se približali nacionalisti Tortosi, kjer je bilo zaustavljeno od rdečih pred tremi tedni Francovo prodiranje. Tokrat so se pa lotile nacionalne čete Tor-tose od treh strani. Na severu je bilo mesto 18. aprila ogroženo od nacionalne pehote in topništva, ki sta prodrla iz mesteca Cherte. Na zahodu so se mu približali legionarji od Alfare. Čete generala Valina, ki so prodrle do morske obale ter zasedle več mest, pa so se pomaknile proti Tortosi z juga. Za posest mesta, katerega deli reka Ebro v dva dela, so se vneli najsrditejši boji, v katerih so zgubili rdeči po prvih spopadih 1500 ujetnikov. Pri pouličnih bojih na desnem bregu reke Ebro so se postavljali rdeči v bran z motoriziranimi oddelki, da so zadržali napredovanje nacionalistov, dokler se ni posrečil glavnemu delu rdečih čet umik z raznim vojnim materijalom na levi breg reke Ebro. Desni del mesta so očistili italijanski prostovoljci rdečih miličnikov. Civilnega prebivalstva pa v tem delu ni, ker se je moralo na pritisk rdečih umakniti na levi breg reke Ebro. Levi del Tortose so rdeči
miličniki popolnoma porušili ter izropali, preden so odšli na obrambno črto v smeri proti Taragoni, ki je sedaj cilj Francove armade.
Nacionalisti ob pirenejski meji Ko so se polastili Francovi oddelki prelaza Portilon, so dosegli 20. aprila dopoldne Pcnt du Roi ii} so stopili v stik s francosko obmejno sti-ažo v pogorju Pirene-
Iapon§fco-hit$i§ti@ volna
Ruska pomoč Kitajcem
Ruska vlada je dovolila za nakup vojnih potrebščin Kitajski na štiriletni kredit 300 milijonov rubljev. Rusija se je zavezala 18. aprila, da bo dobavila Kitajski potrebno strelivo, orožje, tanke, letala in še vse razne druge vojne potrebščine. Prva pošiljka ruskih letal obsega 120 težkih bombnikov in 120 lovskih letal. Dalje bo odpre-mila Rusija v Vladivostok in od tam na Kitajsko 80 težkih in 200 lažjih tankov, 500 vagonov topov, strojnic in streliva ter tisoč tovornih in oklopnih avtomobilov. Radi vojnih dobav Kitajski je do nadalj-
jev, ki razmejuje Španijo in Francijo. Podporočnik, ki je vodil nacionaliste proti francoski meji, je predstavil svoj oddelek francoskemu stotniku, razvil je na obmejnem kamnu nacionalistično zastavo in je izjavil, da je zasedel Aransko dolino v imenu generala Franca. Z zasedbo Aran-ske doline in prelaza pri Portilonu je od 12 mejnih prehodov med Francijo in Španijo v Francovih rokah devet.
Kako bodo prodirali nacionalisti po ločitvi
Barcelone od Madrida in Valencije?
Severni oddelki Francove vojske bodo prodirali po Pirenejskih dolinah ob fran-cosko-španski meji proti morju. Najprej nameravajo zasesti obmejno mesto Puig-cerdo, kjer je važen železniški in cestni prehod v Francijo. Po zavzetju tega kraja bo barcelonski vladi ostala proti Franciji samo še zveza čez Cerbere. Ko bo Francova vojska prodrla pod Pireneji do morja, bo udarila v široki fronti čez Ge-rono proti Barceloni.
Na jugu pa bo nacionalistična armada začela prodirati v Castellonsko pokrajino in proti Valenciji. V tem delu vladne Španije je zdaj imenovan za vojaškega in političnega diktatorja general Miaja, znan po trdovratni obrambi Madrida. Prvi neposredni cilj prodiranja na jugu bo mesto Castellon de la Plana, ki leži v središču rižnih in oranžnih nasadov in spada med najbogatejša obalna mesta v Španiji.
Nacionalisti bombardirali pristanišče Cartagena
Nacionalistična letala so napadla dne 21. aprila zvečer rdečo vojno luko Carta-geno in so napravila hudo razdejanje med republikansko mornarico. Bombe so tako dobro zadevale, da sta onesposobljeni za borbo dve križarki in hudo poškodovana sta dva rušilca.
Ogromen plen nacionalistov
Nacionalistične čete so zaplenile na ca-stelonski fronti tovorni avto, v katerem je bilo 18 milijonov pezet v srebru in zlatu. Denar je bil na poti iz Castelona v Barcelono, ko je padel Francovim oddelkom v roke ob priliki nenadnega predora do morja. Nacionalisti so zaplenili več tujih tovornih avtomobilov in štiri sovjetske tanke. V dolini Arane proti francoski meji in v nekaterih drugih manjših dolinah je padlo nacionalistom v roke milijon ovac, sto tisoč koz in pet tisoč konj.
SANATORIJ — MARIBOR
Tomšičev drevored 4. Specialist za ženske bolezni dr. Ipavic Benjamin. 615
njega ustavljen ves ostali tovorni promet po sibirski železnici.
Izredno hud pritisk Kitajcev
Kitajci še sicer niso prejeli iz Rusije naročenega vojnega materijala, a kljub temu so izvojevali v zadnjem tednu lepe uspehe. Dne 18. aprila so zavzeli po srditih bojih mesto Hangčuang. Bitke za omenjeno mesto so zahtevale 15.000 ubitih in med temi odpade na Japonce 10.000. Le manjšim japonskim oddelkom je uspel pobeg iz Hangčuanga proti Lingčengu, ki je pa tudi že obkoljen. Japonsko vrhovno poveljstvo je odredilo ur-;k Japoncev iz pokrajine Šansi. Japonci bodo vrgli vse razpoložljive sile v južni Šantung, kjer jim tudi prede zelo slaba.
Japonci si hladijo jezo z bombami
■¿¿»čutni neuspehi, katere doživljajo v zadnjem času Japonci v vseh od njih zasedenih kitajskih pokrajinah, so vrhovno «japonsko vodstvo hudo razljutili. Mesto JBad kitajsko pehoto si hladijo Japonci je-nad nezavarovanimi Kitajci z bombami S* letal. Japonska letala so 18. aprila čisto nepričakovano in hudo bombardirala važ-kitajsko obmorsko mesto Kanton. Bomba niso padale samo na vojaška poslopja, ampak tudi na šole in samostane. Število smrtnih žrtev je bilo tako veliko, da mrli-čev niso mogli pokopati v teku enega dneva.
Ubogi kitajski begunci
Usoda Kitajske nikakor ni obupna, a vendar znaša število kitajskih beguncev, ki so zgubili vsled vojne z Japonsko vse imetje in se klatijo ter prosjačijo po raznih pokrajinah, deset milijonov.
Japonci hočejo zboljšati svoj neugoden položaj
Zaradi neugodnega položaja japonskih Čet na jugu v pokrajini Šantung je japonsko viliovno poveljstvo odredilo, da se tja
pošljejo v najkrajšem času močni oddelki razpoložljivih vojnih sil. Za okrepitev na fronti pri Sučovu so določene štiri divizije v moči 100.000 mož, ki so že krenile na pot. Ena divizija je bila prepeljana z ladja-
mi v čangčav, od koder bo šla peš proti čingčavu in od tam na Lingciu. Ostale tri divizije pa korakajo peš ob progi Cinan-Sučov.
Po katoliškem svelu
Tri nove svetnike je dobila katoliška cerkev. Na letošnjo Veliko noč je papež Pij XI. proglasil za svetnike tri može: enega Slovana, enega Španca in enega Italijana. Slovanskemu rodu pripada poljski jezuit pater Andrej Bobola, ki je bil rojen leta 1591. v okrožju Sandomierz iz pobožne plemiške rodbine. Star 20 let je vstopil v jezuitski red ter bil 12. marca 1622 posvečen za duhovnika. Plodonosno in požrtvovalno je deloval v dušnem pa-istirstvu po raznih krajih Litve in Bele Rusije. Poobno se je trudil za to, da bi raz-kolniške brate zopet pridobil za zedinjenje s katoliško cerkvijo ter je naposled umrl kot mučenik cerkvene edinosti. Zadnja leta pred svojo smrtjo je v tem oziru razvil
OOOOOOOOOOOGOOOO
Kakšen (e „Naš dom"?
»Naš dom« obsega 64 strani in ima samo v eni številki 76 slik. Osemnajst piscev nas popelje v čuda sveta, v življenje doma in na tujem, nam pripoveduje lepe povesti in zapoje pesmi. Z velikim veseljem so vsi mladi sprejeli tako obširen del ugank, pa ne le zato, ker so uganke, pač pa posebno še zato, ker se obeta kot prva velika nagrada reševalcu, ki bo izžreban — celotna zbirka 20 romanov Karla Maya! In vendar stane ta list letno samo 20 din! Zahtevajte list na ogled! Pišite na naslov: Uprava lista »Naš dom«, Maribor, Koroška cesta 5.
OOOOQOQOCOOGOOOO
prav naporno, pa tudi uspešno delovanje v Pinsku in okolici. Mnogotere, ki so bili z Rimom zedinjeni in so morali vsled tega veliko trpeti, je potolažil in utrdil v veri, pridobil pa je tudi prav mnoge razkolnike za zedinjenje s katoliško cerkvijo. Radi njegove gorečnosti in delavnosti so ga imenovali »lovca človeških duš«, sovražniki pa »roparja človeških duš«. Ko je prišlo mesto Pinsk pod oblast Rusov, se Bobola ni dal preplašiti, marveč je pomnožil svoje delo, svoje napore, pa tudi uspehe. To je razkolniške njegove sovražnike raz-kačilo. Ko so kozaki leta 1657 zopet zavzeli Pinsk, so ugrabili patra Bobola v bližini Janova, so ga krvavo bičali, privezali med dva konja ter odvedli v Janov. V mesnici na janovskem trgu so ga 16. maja na najokrutnejše načine trpinčili, da bi ga
dovedii do odpada od katoliške vere. Kljub najstrašnejšim mukam je pater Bobola ostal zvest do zadnjega. Ves pokrit s krvjo je padel na tla, še enkrat je dvignil svoje izsekane roke k nebu, na kar je kozaška sablja napravila konec njegovemu življenju. Ko so poljske čete zopet zavzele Pinsk, so mučenikovo truplo spoštljivo pokopali pod glavnim oltarjem jezuitske cerkve, od koder je bilo pozneje prenešeno v Polock. Množeči se čudeži so dali povod, da je bil Andrej Bobola leta 1853 razglašen za blaženega. Leta 1922 so boljševiki vdrli v njegovo kripto, kjer sicer niso našli zaželje-nih zakladov, pač pa nestrohnjeno telo mučenikovo. Odpeljali so ga v muzej v Moskvo. Papež Pij XI. je dosegel, da so mu izročili svetnikovo telo, ki je bilo leta 1924 slovesno pokopano v jezuitski cerkvi (Al Gesu) v Rimu. — Drugi svetnik je španski frančiškan brat Salvator, ki je bil rojen leta 1520 v Kataloniji. Ko se je izučil v Barceloni za čevljarja, je stopil kot laični brat v frančiškanski red. Živel in deloval je v raznih samostanih kot nabiralec mi-lodarov in kot kuhar. Kmalu je zaslovel med ljudstvom kot zdravnik bolnikov. Ljudje so kar trumoma vreli k njemu. Če je bil iz enega samostana prestavljen v drug samostan, so bolniki in njihovi svojci tekli za njim. Bolni, gluhi, slepi, božjastni in vsakovrstni reveži so ga hodili prosit pomoči. Brat Salvator jih je blagoslovil in premnoge ozdravil. Umrl je leta 1567 v samostanu v Cagliari na otoku Sardiniji. Leta 1711 je bilo njegovo češčenje od papeža odobreno, leta 1882 se je proces za proglašenje kot svetnika znova začel. Preteklo leto je dal papež Pij XI. razglasiti junaško stopnjo njegove čednosti. — Tretji svetnik je Italijan Janez Leonar-di, ki je bil rojen leta 1543, umrl pa je leta 1609. 3il je lekarniški pomočnik, potem pa je šel v bogoslovje ter postal duhovnik. Mnogo je deloval med bolniki po bolnišnicah, jetniki po kaznilnicah in v skrbi za zanemarjene otroke. Ustanovil je poseben cerkveni red za oskrbo in vzgojo zanemarjenih in siromašnih otrok. Leta 1861 je bil od papeža Pija IX. prištet blaženim. Pij XI. pa ga je o Veliki noči proglasil za svetnika.
Iz drugih taborov
Sovraštvo do vere in cerkve očituje celjska »Nova doba« v gvoji velikonočni številki na izredno jasen način. Navadno se zakrivajo naši liberalci za kuliso boja proti klerikalizmu, med tem ko je vera kot taka po njihovem zatrjevanju nekaj svetega. V omenjeni številki pa se celjsko JNSarsko glasilo sovražno zaganja proti zgolj verski in cerkveni prireditvi, namreč proti misijonu. »Krščanskim« JNSarjem ni prav, da se je 150 letnica župnije sv. Jederta nad Laškim proslavila s sv. misijonom. Ni jim dovolj, da se njihovi pristaši misijona ne udeležujejo, v svoji veliki verski »strpnosti«, o kateri se toliko širokoustijo, tudi drugim ne dopustijo, da bi se ga udeležili. Celo tako daleč gredo ti ljudje v svoji protiverski drznosti in zagrizenosti, da napadajo tiste delodajalce, ki so omogočili delavcem udeležbo pri misijonu. Tako namreč piše »krščanski« JNSar v svojem »krščanskem« glasilu: »Krono misijonu je dalo ravnateljstvo Trboveljske premogo-
kopne družbe Laško-Huda jama, ki je V svojih obratih oklicalo in opozorilo delavce na ta misijon. Torej smo res prišli že tako daleč, da se industrija vpreza v versko in cerkveno propagando.« Ali ne diha iz teh besed isto strupeno sovraštvo proti veri in cerkvi, ki je z njim napolnjena brezbožniška komunistična propaganda? In taki ljudje si drznejo imenovati se jugoslovanske nacionaliste!
*
V svobodo se je zagledal »Kmetski list« (20. aprila), iz njenih oči pa je bral svojo lastno obsodbo. Kot predpogoj kmečke gospodarske svobode določa kmetovo raz-dolžitev. Spričo te ugotovitve s strahom; spoznava, da ni JNS za to razdolžitev ničesar storila, temveč je z neprestanim odlaganjem odplačila gospodarsko stanje kmeta pc .labšala. V vprašanju kulturne svobode prihaja »Kmetski list« do zaključka, da »naš kmet povsod ni še niti toliko svoboden, da bi si upal in znal izbirati i«
naročati časopisje po svojem svobodnem preudarku«. V resnici pa je naš kmet na takšni stopnji prosvete, da zna svobodno razlikovati med pravim kmetstvom in JNSarskim kmetijstvom ter naročati časnike, ki pospešujejo iegove stanovske koristi in hkratu branijo njegova verska
Novice
Osebne vesti
Duhovniške vesti. Umeščen je bil g. Rudolf Kociper, župnik na Ojstrici, kot župnik v Polju. — Postavljena sta bila gg. Anton Rantaša, ekspozit v Veliki Polani, za provizorja novoustanovljene župnije v Polani in Franc Šmon, kaplan v Starem trgu, za provizorja na Ojstrici. — Nastavljeni so bili gg.: Martin Kristan, semeniški duhovnik, za drugega kaplana v Preva-ljah; Viljem Videčnik, semeniški duhovnik, za četrtega kaplana v Trbovljah; Mihael Jerič, drugi kaplan v Prevaljah, za prvega kaplana istotam; Ivan Vodeb, pro-vizor pri Sv. Petru pri Mariboru, za kaplana istotam. — G. Ludoviku Prelogu, dušnemu pastirju v Hrastniku, se dodeli v pomoč g. Alojzij Kožar, tretji kaplan v Trbovljah. —• Odrekel se je župniji Sevnica ob Savi tamošnji g. župnik in kn.-šk. duhovni svetovalec Ivan Doberšek. — Stalni pokoj je nastopil g. Ivan Mlakar, zlalo-mašnik in provizor v Polju, naselil se je v Cirkovcah.
Nesreče
Kolesar zadel v avto. Franc Lebarič, trgovec in gostilničar v Počehovi pri Mari-
boru, je trčil na Košakih s kolesom v osebni avto. Lebarič je obležal z nevarnimi no-
tranjimi poškodbami, avtomobil pa se je zaletel v železno ograjo ob cesti, jo podrl ter je obvisel nad več metrov visokim pre-
padom nad železnico. Osebam, ki so bile
v avtomobilu, se ni zgodilo nič hudega.
Smrtna nesreča s staro puško. Pri Sv. Jerneju pri Ločah je stanoval brezposelni 30 Jetni rudar Ciril Bračič. Domači sin je prinesel s podstrešja staro puško, o kateri ni nihče vedel, da je nabita. Fant je po neprevidnosti sprožil petelina, odjeknil je strel in Bračiča je zadelo 23 šiber ter mu je tako poškodovalo glavo in desno roko, da so ga prepeljali v obupnem stanju v mariborsko bolnišnico, kjer je podlegel ob-strelu.
Strel v oko. V Leskovcu v Halozah je razkazoval 18 letni Franc Vidovič svojemu 16 letnemu sorodniku Antonu Vidoviču tako neprevidno pištolo, da se je sprožila in strel je zadel Antona v oko, ki mu je izteklo. Hudo ranjeni se je zatekel v mariborsko bolnišnico.
Zabodljaj v prsa. V Oplotnici pri Slov. Konjicah je hotel 34 letni Jožef Ofentav-šek, pomožni natakar, iz neke gostilne spraviti družbo pijanih fantov. Prišlo je do pretepa, v katerem je nekdo zabodel v prsa Ofentavšeka, katerega so oddali v mariborsko bolnišnico.
Nesreča zadela delavca v kamnolomu. V Košnici pri Celju je bil zaposlen v kamnolomu za regulacijo Savinje 27 letni delavec Jernej Vrečko. Pri delu mu je padel na glavo težak kamen in mu je prizadjal globoko rano.
načela. O politični svobodi modruje JNS-arsko kmetijsko glasilo, da »resnična svoboda pomeni vedno obvladanje samega sebe, ne poniževanje«. Ko pa je bila JNS na vladi, je bila njena glavna težnja, da je druge ne samo obvladovala, m~rveč nasilno pritiskala in sramotno poniževala.
Pojasnilo in dodatek k letalski nesreči pri Potlsr. i. V zadnji številki smo poročali o eksploziji romunskega vojaškega letala blizu Pokleka pri Pcdsredi. Veliko letalo je treščilo na tla in so bili ob življenje trije: romunski letalski kapetan Evgen Di-mitrescu, italijanski letalski mehanik Lui-gi Merizzi in major Bacula. Kraj nesreče sta si ogle-aali naša in romunska v? "aška komisija. Trupla smrtno ponesrečenih so položili v krste in so jih prepeljali s kraja nesreče na farno. pokopališče v Podsredi, kjer so bile krste položene 19. aprila popoldne na mrtvaški oder. Ljudstvc je prihajalo v trumah iz raznih krajev, da si je ogledalo preostanke popolnoma razbitega letala in ie pokropilo žrtve grozne letalske nesreče. Iz Podsrede so prepeliali mrliče v Zagreb, od koder so nastopili pot vsak v svoj domači kraj. K opisani nesreči je treba dodati, da so " la naša oblastva veliki teden obveščena, da bosta ra veli1 .Sni ponedeljek pluli iz Milana v Zgornji Italiji
PRIDITE ~
i^anBHBmanraBBBi
po manuiakiurno blago, sukno, žensko volneno, svilo za obleke, naj-boljše in trpežne svilene robce, odeje B?^» in vse potrebščine za posteljnino LjSSa v najcenejšo trgovino in velezalogo sukna
fmm DOBOVIČNIK, CELJE
MSC GOSPOSKA ULICA If. <5
▼ffi čudovita velika zaloga, 27 m dolgi trgovski lokal, 5 skladišč, lastna tovarna odej in perila.
Lastno prepričanje o naiu<>o<!nei .cm nakupu Je nai-IS bolisi doKoz vsahomurt 5S
čez našo državo v Bukarešto dve novo nabavljeni vojni letali. Leteli sta iz Milana nad Ljubljano in sta nameravali za kratek oddih pristati na letališču v Maksimi-ru pri Zagrebu. Na nesrečo sta potem pri Rajhenburgu v megli in snegu izgubili smer in zablodili, nakar je sledila eksplozija pri Pokleku in smrtno ponesrečenje vseh treh letalcev enega letala.
Sreča v nesreči. V Celju pod gradom na ovinku ozke ceste ob Savinji je srečal s premogom naložen tovorni avto prevoznika gramoza s parom konj. Radi hitre zastavitve avtomobila so se splašili konji in porinili voz nazaj. Zadnje kolo je šlo preko ceste in težki voz je padel s konji vred v prepad. Voz se je razbil, konji pa so samo lažje poškodovani.
Poškodba pri skoku iz vlaka. S kamniškim vlakom se je peljal 21. aprila 65 letni Adolf Knol, župnik v Notranji peči nad Kamnikom. Ko je peljal vlak od gorenjskega kolodvora v Ljubljani proti Ježici, je nastala v vagonu zmeda, češ, da vlak gori. Radi razburjenja z ognjem je g. župnik skočil iz vozečega vlaka in se je tako poškodoval pri priletu na trda tla, da so ga prepeljali v ljubljansko Leonišče.
Avtomobilska nesreča. Na Šmartinski cesti v Ljubljani je povozil šofer Kazimir Bavcon 21. aprila sedemletnega Rudolfa Otrin, sinka pleskarskega pomočnika, in Franca Držanič, 29 letnega samskega delavca iz Most. Prvemu je počila pri padcu lobanja, drugi si je pretresel možgane. Oba poškodovanca je prepeljal šofer v ljubljansko bolnišnico.
Mrtev pod kamenjem. V kamnolomu Mačkovna blizu Save na Kranjskem so našli mrtvega pod kamenjem 73 letnega Ignaca Demec iz Papreč v Temeniški dolini. Demec je bil zaposlen pri okrajnem cestnem odboru v Litiji, kateremu ie pripravljal gramoz. Demec je kasno v noč pripravil razstrelivo. V temni noči se je velika skala prehitro odkrušila, razletela in kamenje je starčka podsulo in zadušilo.
Hude opekline. V Ljubljani na Gospo-svetski cesti je bil zaposlen na stavbi 24 let stari kleparski pomočnik Janez Pire. V rokah je držal svetilko, v katero je vlival bencin. Ker se mu je približal tovariš s topečim žarilnim železom, se je vnel bencin. V razburjenju je polil Pire bencin še po sebi in je dobil hude opekline po vsem telesu. Hudo poškodovanega so prepeljali v resnem stanju v bolnišnico.
Požarne nesreče. Še neodkrit požigalec je zanetil ob severni meji ogenj v prazni viničariji g. Hotzla iz Apač pri Gor. Radgoni. Zgorelo je vse gospodarsko poslopje. — V Tržecu pri Sv. Vidu pod Ptujem je vpepelil ogenj gospodarsko poslopje posestnika Antona Kozela. Škoda znaša 25 jurjev. — V Visolah pri Slov. Bistrici je pogorelo posestniku Simonu Juhartu 30 tisočakov vredno gospodarsko poslopje. Požar je zanetil v trahtarju v hlevu Ju-hartov štiriletni vnuček, ki se je igral z v kuhinji izmaknjenimi vžigalicami. — V Halozah sta bila pred dnevi dva požara. V Sesteržah je vpepelil ogenj posestniku Jožefu Krapša 30.000 din vredno gospodarsko poslopje. — V Paradižu je uničil ogenj gospodarsko poslopje in del hiše posestniku Antonu Fajt, ki je oškodovan za 25.000 din. — V Prepolah pri Račah so zanetili z vžigalicami se igrajoči otroci ogenj v uti posestnika Valentina Sagadi-na. Od ognia se je vnelo tudi s slamo krito ostrešje hiše.
Tiazne nov i ep._
V proslavo 20 letnice Jugoslavije bomo imeli v Mariboru več prireditev. Prva in izredno pomembna kulturna prireditev bo dne 4. maja ob osmih zvečer v »Unionu«, kjer bodo nastopili trije zbori, in sicer: »Glasbena Matica«, »Jadran« in »Maribor«, dalje sedem solistov, vojaška in civilna godba, pod vodstvom g. Janeza Gašpariča, in izvajajo veliko glasbeno delo »Blagri«. Mariborska okolica je vedno z velikim veseljem opazovala, kako je Maribor postajal kulturno središče vse širše okolice in zato je tudi okolica stalno najbolj zvesta pri naših kulturnih prireditvah. Tako naj tudi koncert dne 4. maja privabi naše kulturne delavce z dežele, naj privabi naše narodne čuvarje z meje, narodne delavce iz vseh okoliških župnij. Tja do Ptuja in Slovenske Bistrice smo poslali vabila in nikomur ne bo žal, ako se odzove! Ako želite imeti kaka pojasnila glede dovoza itd., se obrnite na tajništvo »Maribora«, Koroška cesLa 5. Na vsak način pa si «skrbite vstopnice v predprodaji!
Vizum za potovanje v bivše avstrijsko ozemlje odpravljen. Vizum je odpravljen v prometu iz Jugoslavije v bivšo Avstrijo, kakor tudi za potovanje skozi to ozemlje, radi priključitve Avstrije k Nemčiji.
Z božjim blagoslovom oblagodarjen oče. Ivanu Ivanuši, posestniku na Humu pri Ormožu, se je rodil 13. otrok. Botrovstvo trinajstemu članu ugledne družine je prevzel notranji minister g. dr. Anton Korošec, katerega je zastopal pri krstu v ormoški župnijski cerkvi industrijalec g. Peter Sadravec iz Ormoža.
Spomladanski plemenski sejem rodovniške govedi pincgavske pasme v Ormožu. Kr. banska uprava za dravsko banovino v Ljubljani priredi v sredo, 4. maja, dopoldne na sejmišču v Ormožu plemenski sejem rodovniške govedi pincgavske pasme. Na ta sejem bo prignano večje število dobre plemenske živine, osobito mladih plemenskih bikov od 12 do 24 mesecev starosti. Vacin zanimancem je na ta način dana izredna priložnost za nabavo res dobre plemenske živine. Vsa nadaljnja pojasnila daje Zveza selekcijskh društev za pincgavsko govedo v Ormožu.
Izgubila se je slaboumna Cilka Tržan, stara 3CL let in zelo male postave. Kdor jo vidi, naj jo obdrži in takoj piše o tem na naslov: Jurij Tržan, pošta Slivnica pri Celju. Za uslugo bo dobil nagrado.	740
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, II. razreda Din 80. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. Vodja sa-iratorija specialist za kirurgijo Dr. černič. 964
Obžalovanja vredni slučaji
Kam vodijo rdeči voditelji mladino? Žalosten primer se je dogodil na Veliko so-botp popoldne v Mariboru. Ko se je pomikala veličastna procesija z Najsvetejšim mimo palače Okrožnega urada in je na stotine vernega ljudstva pobožno molilo Najsvetejše in poklekalo pred Njim, pa so se iz socialistične društvene sobe neki moški izzivalno krohotali. Vernikov se je lotilo razburjenje, in malo je manjkalo, da niso šli moški iz procesije in sami dali primer-
¡gggsrasiiiiiiMmi mi ii
Kardinal na čelu odvetniške zbornice
Pariški odvetniki imajo navado, da si vsako leto izberejo dvanajst tako zvanih »tajnikov konference« izmed naj-odličnejših zastopnikov svojega stanu. Bivši tajniki konference imajo svoje posebno društvo, ki si je moralo sedaj po smrti dosedanjega predsednika izbrati novega. Izvolili so si primasa Galije, kardinala Gerli-era, nadškofa lyonskega. Kardinal je deloval kot odvetnik v Parizu, preden je postal duhovnik. Izvolitey je sprejel.
Gorilni plin
V premogovnem rudniku v Whitehavenu v Angliji so rudarji, ki so takrat uporabljali vse bolj preproste svetilke kakor danes, nenadoma začutili in zavohali ne-
no plačilo izzivačem, ki si drznejo v tako svetem in veličastnem trenutku norca briti iz tega, kar je vsem najbolj sveto. Vstajenja se veseli vse in celo taki snamejo ob procesiji klobuk in poklekajo, ki sicer niso bogve kako pobožni. Samo največji hudobec in propalica more kaj takega napraviti, kar se je zgodilo v Mariboru. Policija je ugotovila imena mladih moških, ki so se norčevali iz Najsvetejšega, in upamo, da bodo vsi dobili primerno plačilo! Nam pa se zdi važno ugotoviti sledeče: Nedeljo za nedeljo vabijo socialisti mladino v naravo. Imajo celo neko društvo, ki se peča z »vzgojo« mladine. Kaj jih učijo v »naravi«, imamo sedaj jasen dokaz. Ali bodo delavci imeli kaj več kruha, če bodo na tak način »delovali«, kakor jih učijo »verske strpnosti« voditelji rdečkarjev? Ubogi zapeljani delavci in še bolj uboga mladina! Da rdeče mariborske voditelje ni sram, kako so naučili svojo mladino!
Dva napada. Pijani fantje so napadli v Gruškovcu 30 letnega viničarja Ivana Jur-gec, ki jc dobil zabodljaje po glavi in v desno nogo. — V Selah na Dravskem polju je postal na podoben način žrtev napada 20 letni posestniški sin Ivan Sven-šak. Slednjemu so zlomili napadalci desno roko. Poškodovana sta se zatekla v bolnišnico v Ptuj.
Z nožem nad žensko. Pred kratkim je imela Marija Žmavc v Dragoviču pri Ptuju domačo zabavo, katere se je udeležilo več fantov in deklet. Med njimi je bil tudi znan junak noža iz Dragoviča. Proti večeru se je pijana družba spela, nakar je Rep potegnil nož in večkrat zabodel Marijo Žmavc ter ji prerezal pljuča. Nesrečnico so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Tatvine stare železnine v okolici Celja. Z mestnega pokopališča v Celju je bilo v zadnjem času pokradenih precej železnih križev in ograj. Isto tako so bili prijatelji starega železja pridno na delu po celjski okolici. Celjska policija je v zvezi s temi tatvinami aretirala in predala sodišču 21
_ __
Tako mlada, pa tako žalostna! Ne zna si pomagati: njeno perilo je vedno sivo mesto belo. Pokonci glavo, draga mladenka! Glej pri vsakem trgovcu dobiš vedno jednako dobro in izdatno terpentinovo milo Zlatorog. Peri z njim in mehkorvoljno ter belo kot sneg bo tvoje perilo!
fERPENTINOVO MILU
let starega delavca Antona M. iz Ptuja in 29 letnega Alojzija W. iz Ljutomera.
Radi potvarjanja jurjev pod ključem. Anton Gracar, posestnik iz Gradišča na Dolenjskem, je javil orožnikom, da mu je bilo ukradenih od neznanca par tisočakov, katere je hranil v zaklenjeni skrinji. Orožniki so prijeli mladega Antona Petriča, po domače Jožmanovega iz Gobnika. Aretirani je izdal orožnikom, da je kot spreten risar izdeloval staremu Gracarju tisočake, kateri so bili predani prometu na raz-
Januš Goleč:
Ponar e je vale
Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe
Prvi fakirski čudež V prostorni dvorani so se zbrali sami izbrani gledalci iz častniških krogov. V ospredju' dvorane je bil oder in na tem nizka mizica, na tej večji lonec z zemljo in poleg stol.	£
Na odru se je prikazal oblečen v prav žive barve, kakor so v navadi na Vzhodu, Schmitting. Že po svoji visoki ter koščeni postavi, po zagorelem licu z ognjevitimi očmi je zgledal kakor čudodelnik. Od-škrnil je električne svetilke po dvorani. Gorela je samo ena v kotu odra. Bliskal je nekaj časa z očmi v čarobni tišini po zbranih. Vzel je iz žepa seme datljeve palme in ga je, držeč ga med palcem in kazalcem desnice, kazal vsem.
Nato je pristopil k loncu z zemljo, porinil seme v prst in zaklical z rezko donečim glasom, da je vsadil palmovo seme.
Sedel je na stolec, prekrižal roke na prsih in pozval navzoče, naj uprejo svoj pogled v lonec, v katerem že klije komaj vsajeno seme.
Vsa dvorana je zasadila oči v oni pisker. Čarodej je stegnil desnico proti loncu in govoril prav
počasi:
»Dobro —--pazite! Klica----palme
----že---kuka---izpod---
zemlje. Poganja---liste---in---
se---razrašča. Palmovo — — — drevo —
--že —--sega---- skoraj--—
do---stropa---in---ne---
more---dalje. Oglejte---si — — —
palmo---navzdol--- — od---njene
---višine. Med---dolgimi---listi
---že---poganja---cvetje. Ta
—	— — bogati---cvet---diši. Vi —
--vsi---prijetno---duhate---
bajni---vonj---puščavskega----
cvetja. Dobro---pazite---kako---
—	se---ocveteli----cvet---osipava
ter---spreminja---dozoreva---
v----sladek---datljev---sad.
Palmovo---drevo---komaj---
drži---obilni---sad. Treba---
vam---je---stegniti---roko.
Storite---to! Odtrgajte---datlje —
--pokusite---ta ----okusni---
nih krajih. Za izdelavo enega jurja je rabil Petrič tri dni. Od njega izgotovljene potvorbe so bile natančno posnete in jih je bilo težko prepoznati. Pred velikonočnimi prazniki -d je podal Petrič domov, kjer mu je zmanjkalo denarja. Na velikonočni ponedeljek se je vrnil skrivaj na Gradišče, vlomil je v Gracarjevo skrinjo in je odnesel iz nje preostanek ponarejenih tisočakov in med temi tudi enega pravega, katerega je bil dal stari Gracar Petriču za vzorec. Tatvina je starega Gracarja tako razburila, da je v nerazsodnosti ovadil zadevo orožnikom in spravil v luknjo sebe, svoja dva sina in spretnega ponarejevalca.
Prijet tihotapec z zlatnino. Na Rakeku so prijeli financarji Ivana Pakiža, urarja in draguljarja v Ljubljani. Pri natančni preiskavi so našli v njegovem plašču za 20.000 lir zlatnine, katero je nakupil v Trstu in jo je hotel vtihotapiti v Ljubljano. Pakiž je ob zlatnino in bo moral plačati še 200.000 din globe.
Naglo razčiščen roparski napad. Notar v Škofji j^oki je izplačal Janezu Erženu iz Pungarta 3000 din dote. Eržen se je podal s kolesom v Kranj, kjer se mu je pridružil Vinko Škrabelj s Trate pri škofjeloškem kolodvoru. Možakarja sta popivala nekaj časa in sta se vračala v navdušenem stanju proti Škofji Loki. V Stražišču je zahteval Škrabelj od Eržena 50 din, katerih pa ni dobil in je hotel Eržen sam domov na kolesu. Pri Križnarjevem vrtu ;'e pridrvel nekdj na kolesu za njim ter ga je sunil, da je padel. Neznr napadalec je pobegnil na kolesu. Ko se je Eržen pobral, je ugotovil, da mu manjka delavska knjižica in ves denar, katerega je imel v njej. Oropani je koj sumil, da ga je napadel in mu ukradel denar Škrabelj, h kateremu se je podal drugo jutro po opisanem dogodku. Prijatelj Škrabelj pa je Eržena pošteno obdelal s polenom in ga je vrgel iz hiše. Izropani in prebatinani Eržen je javil zadevo orožnikom, ki so Škrablja aretirali in ga pripravili do počasnega priznanja. Pri
hišni preiskavi so našli orožniki Erženovo delavsko knjižico in 1000 din. Škrabelj je še priznal, da je dal 1000 din shraniti svoji sestri, nekaj drobiža pa je zakopal. Eržen je dobil vrnjenih 2085 din m mu še manjka 700 din.
Izpred sodišča
Obsojeni nasilneži. Pred mariborskim kazenskim senatom so se zagovarjali zadnje dni: 26 letni TVanc Banfič in njegov
23	letni brat Anton Banfič iz Raaovcev, in
24	letni delavec Ivan Pfeifer iz Drakšlja. Omenjena trojica je 12. decembra 1937 na Pfeiferjevem domu napadla in zvezala krošnjarja Ivana Hrovata. Vzeli so mu krošnjarsko robo, pa' tudi saharin in vžigalnike, katere je prodajal. Obtoženi so bili obsojeni radi prikrajšanja in odvzema svobode, in sicer: Franc Banfič na šest mesecev strogega zapora, Anton Banfič na sedem mesecev in Anton Pfeifer na štiri mesece strogega zapora.
Obsojeni mladi vlomilci in tatovi. Pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča se je vršila 20. aprila obravnava proti mladi vlomilski in tatinski družbi, ki je uganjala skrajno nepoštene posle krog Št. Pavla pri Preboldu. Javna razprava je bila razpisana proti 24 letnemu brezposelnemu brivskemu pomočniku Cvetku Ivanu, 201et-nemu delavcu G. Francu, 21 letnemu delavcu Rozmanu Josipu, 26 letnemu Čobalu Antonu in 33 letnemu Basletu Jožetu iz Št. Pavla. Sodišče je obsodilo Cvetka na 22 mesecev robi je, G. Franca na eno leto strogega zapora, RozmaAa na sedem mesecev strogega zapora, Čobala na deset dni zapora, Basleta pa na dva meseca in deset dni zapora, 600 din denarne kazni, pogojno za dobo treh let.
Obsojena četvorica tatov. Pred senatom okrožnega sodišča v Celju so se zagovarjali 22. aprila: 30letni trgovski pomočnik Valter Haberl s Sp. Hudinje, 25 letni šofer Ant-n Bianki iz Gaberja, 29 letni trgovski pomočnik Vinko Žuraj iz Žalca in
41 letni trgovec Franjo Starec iz Celja. Prva dva sta bila obtožena, da sta v času od 15. maja do 16. decembra 1937 v presledkih pokradla celjski tvrdki Rakuscb iz skladišča v Mestnem mlinu razne želez-nine za 60.000 din. Starec in Žuraj pa sta, prvi kot lastnik železninske trgovine in drugi kot njegov trgovski sotrudnik, obr-toma kupovala ukradene železne izdelke v vrednosti 49.236 din. Haberl je bil obsojen na štiri leta robije, Bianki na dve in pol leta, Žuraj in Starec pa vsak na 1200 din denarne kazni.
Slowcgfslta Krollmi
Sobota dobi okrožno sodišče 1. junija. Iz Beograda javljajo 20. aprila, da je stopil ta dan v veljavo zakon o osnovanju novih okrožnih sodižč in dobi Slovenija novo okrožno sodišče v Soboti. To sodišče bo začelo poslovati 1. junija. Vendar ostanejo vsi civilnopravni spori na ozemlju, ki se prideli novemu okrožnemu sodišču v Soboti, še nadalje pri okrožnem sodišču v Mariboru, dokler se ti spori ne končajo. Vse ostale civilnopravne stvari z navedenega področja pa mora mariborsko okrožno sodišče izročiti s 1. junijem novemu okrožnemu sodišču v Soboti. Kazenskopravne stvari s tega ozemlja ostanejo še nadalje pri mariborskem okrožnem sodišču, če je obtožnica že vložena. Če pa obtožnica še ni vložena, se izročijo ti kazenskopravni predmeti novemu okrožnemu sodišču v Soboti. Mariborsko državno tožilstvo bo prav tako izročilo s 1. junijem vse nekončane predmete novemu državnemu tožilstvu v Soboti. Sodni spisi pa ostanejo še nadalje okrožnem sodišču v Mariboru v tamkajšnjem arhivu in se bodo izročili novemu sodišču samo tedaj, če jih bo novo sodišče zahtevalo. Ustanovitev okrožnega sodišča v Soboti se bo odložila r. ~ poznejši čas samo tedaj, če bi se do 1. junija ne mogli najti v Soboti primerni prostori.
Huda prometna nesreča. Nedaleč od Sv. Križa pri čakovcu se je zgodila zadnje dni huda prometna nesreča, ki je zahtevala eno smrtno žrtev
puščavski---sad! Vidim---kako--
— vam---tekne. Palmo---ste---
obrali---do---zadnjega---datlja.
Palmovo---drevo---je---bilo
----vsajeno---pred---vami. Vzklilo
----je---pred---vašimi---
očmi---se---razraslo---do —
--stropa. Cvetelo---je---obrodilo
---obilen---sad---katerega —
--ste---vsega---potrgali---
in---do---zadnjega---povžili.
Dati jeva —--palma---je---dosegla
----svoj---namen---in---
naj---zgine---izpred---vaših
----oči!«
Egipčan se je pognal s stola ter priškrnil električno razsvetljavo. Na mizici je bil lonec brez palme, Te vsa dvorana je cmokala z usti ter jezikom, ker je pravkar poskušala v puščavi dozorele datlje... Čarodejne predstave je bilo konec. Gledalci so se globoko oddahnili ter se začudeno razgledali po razsvetljeni dvorani... Minulo je precej časa, preden je zaploskal prvi in za njim vsi drugi v priznanje. Videli in doživeli so čudež, ki je moral presenetiti Se tako nevernega Tomaža.
in"i.mmi«himmmi> i' m
Čez dva dni po opisani čarovniški predstavi se je oglasil pri fakirju štabni narednik Rupnik. Izvlekel je listnico in mu pokazal fotografije, v katere se je zagledal čarodej, se nasmehnil in menil pri-znalno:
»Ti si pa ptič! Pogruntal si coprnijo. Od danes sva prijatelja.«
Kaj je bilo v resnici na čudežu kraljevega fotografa? S svojim pogledom je hipnotiziral ali uspaval vso dvorano. S prav počasnim govorjenjem je prepričal gledalce, da vidijo, kako se prikaže palma iz lonca, raste, požene listje, cveti, obrodi sad in tega trgajo, ga devajo v usta in s slastjo požirajo.
Rupnik je bil edini od navzočih, ki je ostal bolj prikrito v kotu dvorane, odkoder je snemal z malim fotografičnim aparatom: vzklitje, rast, listje, cvetje in sad palme. Kaj so pokazali razviti fotografični posnetki? Lonec brez palme in čudodelnika, sedečega na stolu s prekrižanimi rokami in motrečega uspavano dvorano ... Fotografija ne more lagati. Čarodej je pošteno potegnil z uspavanjem ter usiljenim prepričanjem najvišje častnih, kateri so prisegali na verodostojnost njegovih čudes.
<Dalje prihodnjič)
ki doslej neznani plin, ki se je ob svetilkah vžgal in povzročil precejšnjo zmedo. Ko pa so videli, da ni nobene nevarnosti, da plin čisto krotko in mirno gori samo v debelosti pol metra, so začeli gasiti. Toda plin se je vedno znova vžigal. Da bi se ga dodobra znebili, so ga napeljali po posebnih ceveh iz rudnika na presto. Komaj pa je cev s plinom zagledala beli dan, se je plin kar sam od sebe zopet vžgal in s svojim lepim plamenom privabil množico radovednežev. Zapiski, ki poročajo o tem nenavadnem dogodku, pravijo, da je ognjeni zu-belj na koncu cevi gorel neprenehoma dve leti in devet mesecev. Tako se je plin razodel ljudem in jim pokazal svojo pomembnost.
tam redovnik že precej let. Naj mu ljubi Bog obilno poplača, kar je dobrega storil, mi mu bomo pa ohranili trajen spomini
št. Uj v Slov. goricah. Umrl je Franc D r a ž, posestnik v Zmrzleku. Rajni je bil zaveden slovenski mož iz odlične Draž-Nemčeve družine, že od rane mladosti je bil v vrstah naših narodnih in krščanskih bojevnikov in se je udeležil hudih borb pred svetovno vojno za naš št. Uj. Večkrat je z veseljem pripovedoval, kako je sodeloval pri agitaciji s Thalerjem, župnikom Keleminom, že-botom, kaplanom Golobom, kaplanom Roškarjem in drugimi, ki so vodili borbe za slovenski St. IIj. Marsikaterokrat je odkrito povedal: »Sedaj bi se marsikateri -ad trkal po svojih prsih, češ Slovenec sem, ali tedaj, ko smo šentiljski rojaki imeli borbe z nemštvom, tedaj pa teh «patriotov» nikjer ni bilo!« Blagi Nemčov Franc, počivaj v miru v slovenski zemlji, katero si tako ljubil in spoštoval !
Sv. Lenart v Slov. goricah. Dne 15. aprila je po kratki bolezni zatisnila 3voje trudne oči zvesta žena in dobra mati Jožefa Schonvetter, po-sestnica v Zamarkovi. Njen pogreb, ki se je vršil na velikonočno nedeljo popoldne, je pričal o splošnem spoštovanju, ki ga je rajna uživala. Na njeni zadnji poti jo je spremila tako velika množica ljudi, da je Lenarčani že dolgo ne pomnijo. Marsikomu te je zaiskrila solza v očesu, ko je videl, kako težka je bila ločitev možu in . otrokom. — Draga mamica, uživaj pri Bogu tisto srečo in veselje, ki gs. je v tej dolini solz ljudem tako malo usojenega! Možu in otrokom pa naše iskreno sožalje!
Sv. Jurij v S"-v. goricah. Po hudem trpljenju je umrl 20. aprila 78 letni Jože Korošec. Večkrat je prejel sv. zakramente. Svoje muke je do zadnjega nadvse vdano in potrpežljivo prenašal. Bil je zaveden naš mož, saj je bil 47 let naročnik »Slov. gospodarja«. Velika množica ga je spremljala na zadnji poti. Domači pevci so mu na domu in ob grobu zapeli žalostinke. žalujočim naše sožalje — rajnemu pa večni mir in pokoj!
Sv. Andraž v Halozah. Na veliko soboto zjutraj je zatisnila po mučni bolezni svoje trudne oči blaga žena, skrbna gospodinja in dobra mati Ana Mere iz Repiš. Bila je v družbi s svojim možem zel- skrbna gospodinja ter je s svojo delavnostjo, skrbnostjo in varčnostjo bila drugim za zgled. Vzredila je sedem otrok v pravem katoliškem duhu, od katerih je en sin v Ameriki. Kljub s'abemu vremenu se je udeležilo njenega pogreba veliko ljudi, žalujoči rodbini naše sožalje — dobri materi pa večni mir in pokoj!
Slivnica-Orehova vas. Umrl je v Orehovi vasi v osemdesetem letu starosti daleč znani, ugledni bivši veleposestnik in gostilničar L o b n i k Anton. Pokojni je bil eden najbolj značajnih in odločnih borcev za pravice Slovencev v stari Avstriji, neustrašen in neupogljiv značaj, v katerega so se srdito, a brezuspešno zaganjali nem-čurski janičarji, uverjeni, da z njim pade vsa slivniška slovenska trdnjava. »Slovenski gospodar« je nad 50 let neprenehoma prihajal v njegovo hišo in še prihaja, kakor cela vrsta drugih, nabožnih in poučnih, listov in časopisov. Mnogo časa in truda je žrtvoval za napredek in dobrobit
bivše občine Orehova vas, kjer je bil dolgo let prvi občinski svetovalec ter kot namestnik pok, državnega poslanca Pišeka vodil občinske posle. Kot prvi načelnik Posojilnice v Slivnici si je 3 svojim obširnim znanjem pridobil veliko zaslug, da se je povzdignila v razmeroma kratkem času do enega najboljših kmečkih denarnih zavodov. Za Izobraževalno društvo, čigar ustanovni član je bil, so on in njegova družina veliko žrtvovali. Kakor je sam bil dober in značajen Slovenec in kristjan, tako je s svojo blago, pred 20 leti umrlo ženo, vzgojil tudi svojih pet sinov in dve hčerki. Vsi skupaj in vsak zase delajo čast Lobnikovemu imenu in so ponos in čast občine in fare. Oče Lob-nik je bil splošno znan kot izreden živinorejec, zlasti je imel veselje s pitanjem volov ter je v tem oziru užival velik sloves pri mariborskih mesarjih. Ob prostem času je mnogo čital in pisal, posebno rad je zlagal pesmi, šaljive in priložnostne. Spomin je imel tako dober, da se je od svoje mladosti vseh važnejših dogodkov natančno spominjal in je bil nekaka živa kronika naše fare. Posebno značilen pa je bil njegov čut za resnico in pravico; vse je lažje pozabil, vsako žalitev in škodo, samo laž in nepoštenost je nadvse mrzil. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali bližnji in daljnji, ubogi in bogati, ter molili za pokoj njegovi blagi duši. Na grobu se je spominjal njegovih dobrih del v poslovilnem govoru g. duhovni svetnik in župnik Mihalič, domači pevci so pa na domu in ob grobu zapeli žalostinki v slovo. Naj dobri Bog očetu Lobniku vse tisočero poplača, otrokom in vnukom pa vliva tolažbo in upanje na svidenje brez ločitve!
Nova cerkev. Dne 10. aprila je izdihnil med pridigo v cerkvi v kapeli Srca Jezusovega skoro neopaženo svojo blago dušo Andrej P 1 e š n i k , zidar iz Polž. Naj počiva v miru!
Sv. Jurij ob ščavniei. Med odmevom velikonočne aleluje je stopla smrt v prvo hišo v fari. V župnišču je umrla 66 letna kuharica Marija Bibijanko, ki je v občudovanja vredni skromnosti, tihoti, dobrosrčnosti in skrbnosti 19 let gospodinjila našemu g. župniku. Zadnjega spremstva na pokopališče se je udeležilo osem gg. duh -nikov, dva bogoslovca, Marijina družba in izredno mnogo ljudi. Pevci so pred cerkvijo in ob grobu zapeli dve žalostinki. V slovo blago-pokojni je govoril p. Ladislav, ki je bil tolikokrat gost v našem župnišču. Plemeniti rajni večni mir in pokoj!
Središče ob Dravi. V sredo, 20. aprila, popoldne smo pokopali na farnem pokopališču v ormoški bolnšnici umrlega Mateja Kosi, posestnika iz Obreža. Pokojnik je bil vzoren kmet, požrtvovalen delavec na polju gasilstva, večleten občinski odbornik ter zvest podpornik katoliških organizacij. Kako ga je cenilo tukajšnje prebivalstvo, je pokazal pogreb, ki je bil dolg nad pol kilometra. Večna luč naj mu sveti! — žalujočim na še sožalje!
Razbor pri Zidanem mostu. Na velikonočn.
ponedeljek smo položili k večnemu počitku mladega, vzornega moža in kmeta iz Lise Martina Vadnerja. Rajnega bo pogrešala vsa župnija. Dragi Martin, počivaj v miru — žalujočim naše sožalje!
in dva hudo ranjena. Tovorni avto, na katerem so se vračali sejmarji s sejma v Koprivnici v Tur-¡nišče, je srečal na cestnem ovinku kmečki voz, ki je vozil po napačni strani. Ignac Pergar (njegova mati je lastnica vozila), ki je šofiral avto, je hotel za vsako ceno zavreti v zadnjem trenutku, da bi preprečil trčenje. Avtomobil je pri prenagli zavori pognalo v obcestni jarek, kjer se je preobrnil. Sejmarica Ana Zver iz Lipe je dobila pri padcu tako hude notranje poškodbe, da so jo prepeljali umirajočo v bolnišnico v Čakovec. Fr. Matjašec in Avguštinu Jagorevec se je razlila vsled udarca ob trda tla kri v možganih in so ju oddali v nezavestnem in brezupnem stanju v bolnišnico. Barbara Skledar si je zlomila ključnico. Drugi potniki so bili lažje poškodovani in so se razšli vsak na svoj dom v domačo oskrbo.
Sobota. Martinišču. Pomanjkanje prostora nas je prisililo, da začnemo s pripravami za zidavo nove kapelice. Ker prostore, kjer je sedaj kapelica, nujno rabimo, da lahko sprejmemo več gojencev in da tudi lahko zbiramo ob nedeljah in praznikih okoliško mladino, da jo odtegnemo cesti in drugim slabim vplivom. V ta namen smo se tudi obrnili na dobra srca preko Mure, in ne zaman. Prav lepo so se odzvali naši prošnji, in na tem mestu se vsem darovalcem prav lepo zahvaljujemo. Ljubi Bog naj vsem tisočero povrne! če bi kdo hotel poslati kak dar v ta namen, naj kupi na pošti ček in napiše čekovno številko 13.682 in zadaj »za kapelico«. Naši gojenci molijo vsak dan za svoje dobrotnike. Bog plačaj ysem! Vodstvo zavoda,
Tujina je res nevarna. Kakor smo že parkrat pisali, nekateri naši delavci v tujini zelo slabo živijo. Zgodil se je tudi primer, da je prišel mož žene, ki je v Nemčji, in prosil, da se naj napiše delodajalcu v Nemčijo pismo s prošnjo, naj da ustreliti njegovo ženo, ki je lansko leto prišla po šestih mesecih domov brez pare in tudi letos tako izgleda, ker se ji ne ljubi delati, pač pa uganja druge stvari. Takim ljudem se bo moral na vsak način drugo leto preprečiti odhod v tujino, da dobri delavci ne zgubijo ugleda. — Zelo je mrzlo v Nemčiji; veliko delavcev je že obolelo, ker so vzeli s seboj le letno obleko, ali pa drugačne sploh imeli niso. Molimo za te naše siromake v tujini, da se vrnejo v jeseni zdravi in srečni domov! — Veseli nas, da je v zadnji številki tudi »Murska krajina« pisala o naših delavcih. Piše, da so dobili obvestilo, da se nekateri naši delavci zelo grdo obnašajo in propadajo ter delajo sramoto vsem drugim. Le tako naprej!
Topla proška bo v nedeljo, 1. maja, pri Sv. Se-ceščanu, to je veliko goričansko proščenje. Pridite od blizu in daleč!
Sv. Sebeščan. Naš občinski tajnik je odšel na enomesečni tajniški tečaj v Ljubljano. Nadomešča ga župan.
■OSaB^^HlHHBHBHBHBHI^HaBg
I Naši rajni |
Turiška vas pri Slovenjem Gradcu. Spremili smo ob ogromni udeležbi našega prijatelja M. Goršeka, p. d. Mikelna, na njegovi zadnji poti. Rajni je bil prijazen in radodaren do vseh ljudi. Koliko je brezposelnih pri njem prenočevalo in koliko jih je nasitil in napojil, to vemo vsi, in koliko je dobrega storil in zlasti še za cerkev in druge koristne ustanove! Tudi pri ustanovitvi požarne brambe je bil rajni mnogo pomogel. Na mrtvaškem odru so ga stražili gasilci in tudi nosili so ga. Načelnik gasilcev se je v ganljivih besedah poslovil od rajnega. Rajni je bil tudi tako srečen, da je bil pred vojno z romarji v Sveti deželi in je tam obiskal brata, ki je
Kam niča pri Mariboru. Prosvetno društvo vpri-zori v nedeljo, 1. maja, ob treh popoldne v cerkveni dvorani za zaključek letošnje sezone Bele vrtnice«, sliko iz življenja v štirih dejanjih. Prijatelji, na svidenje!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Prosvetno društvo »Zarja« bo priredilo na binkoštni ponedeljek, dne 6. j- nija, veliko loterijo z okrog 300 dobitki prak-
tične vrednosti. Na to že sedaj opozarjamo vs od blizu, in daleč, da si preskrbe srečke.
Kapela pri Radencih. Dekliški krožek Bralnega društva bo ponovil 1. majnika ob štirih popoldne v dvorani gospe Pergerjeve v Sv. Juriju ob ščavnici krasno in ganljivo petdejansko igro »Lurška pastirica«. Vsi prijazno vabljeni, da se te lepe igre v obilnem številu udeležite!
tomer na hrano. Oni trije kresovi pa so stali vsakega teh treh posestnikov šest sto dinarjev. Vsi trije kmetje so izjavili, da se strinjajo s ceno ter so to potrdili na posebni listini. — Na veliko soboto so goreli kresovi v proslavo velikonočnega praznika. V Grabah je bil en kres precej velik. Pogorela je Hotzlova viničarija. Ker so ljudje mislili, da je to samo velik kres, niso šli gasit. — Nekaj dni po veliki noči je v Podgorju gorel kres, na čast mogočnemu možu onstran Mure. Kakor pripovedujejo, tudi ta ni poceni. — V Plitvici se je obesila gospa Flegar. že več dni je bila vsa zmedena, ker je bil mož v Radgoni onstran Mure v bolnišnici, ona pa ni smela k njemu, ter radi smrti otrokove.
Svetinje. Poročalo se je, da je bilo vlomljeno tudi v cerkev pri Svetinjah. To pa ni resnica, ampak je res, da so prijeti roparji imeli le namen, na veliko soboto cerkev izropati. Gospod dekan nam cerkvene reči čuvajo na varnem in smo farani za velikonočne praznike videli- svojo monštranco varno v rokah g. dekana.
Razkrižje pri Ljutomeru. Krajevna Kmečka zveza bo imela redni občni zbor v nedeljo, dne 1. maja. Ob tej priliki bo pevski zbor zapel himno Kmečke zveze.
Ormož. Krajevna kmečka zveza ima redni letni občni zbor v nedeljo, 1. maja, po rani sv. maši, v kletarsk' dvorani. Vse člane vabimo, da po svoji dolžnosti, ki jo imajo do lastne stanovske organizacije, pridejo polnoštevilno na občni zbor. Vabimo pa tudi vse kmečke ljudi, može, žene in mladino, da se udeležijo občnega zbora. Na občnem zboru bo obširno poročal in govoril zastopnik glavnega odbora KZ o dosedanjem delu, o nalogah *n delu, ki si ga je stavila KZ v svoj program, o bolniškem in starostnem zavarovanju vsega kmečkega ljudstva, ki ga bo izvedla naša organizacija, itd., o vprašanjih, ki so bistvene važnosti za socialno ureditev kmečkega vprašanja in za katerega rešitev je potrebno skupno, enotno delo vseh. Pridite vsi, ki delate in čutite z nami, vsi, ki se niste izneverili kmečkemu mišljenju 'cmečki skupnosti, da s tem pokažemo pripravljenost, žrtvovati vsak svoj delež za našo skupno fVvar, da sami sebi pokažemo, da smo odločni in vztrajni, da ne klonemo in se kot en mož borimo za svoie pravice.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 8. maja se vrši na pobudo odbora Kmečke hranilnice in posojilnice veliko zadružno predavanje, na katerem bo govoril zadružni voditelj g. Gabrovšek, glavni
Zmagoslavni steber v Berlinu hod« prestavili s Kraljevega trga v živalski vrt.
V tovarni Dayton v Ohio v Združenih državah Severne Amerike so zgradili največje bojno letalo,
Sv. Jurij ob juž. žel. Letos obhajamo 30 letnico smrti pionirjev slovenske glasb* dr. Benjamina in dr. Gustava Ipavca. Na čast slavnima šentjurskima rojakoma priredi pevski zbor Prosvetnega društva v soboto in v nedeljo, 14. in 15. maja, »koncert Ipavčevih pesmi«. Prijatelje lepe pesmi in prijatelje Ipavcev že sedaj opozarjamo in vabimo na ta koncert.
Sv. Vid pri Planin». Na velikonočni ponedeljek so nam naši igralci pripravili sijajno zabavo v dvorani. Igrali so igra »Pogodba« in jo res častno vprizorili. Posebna hvala gre režiserju, našemu g. župniku. — Ustanovili smo že tudi fantovski odsek in nabavili klub težkim razmeram pet fantovskih krojev. — Potem smo lani popravili,
■lili		1
	4. maja "TjSi]	=
=	ob 20. uri v dvorani „Union"	g
a	v Mariboru	==
■	K O N CERT	
■	llillllllll	i
oziroma preslikali našo tolikanj zapuščeno farno cerkev. Danes je res krasna! Letos pa se pripravljamo, da prenovimo tako zapuščeno in vendar tako znano cerkvico sv. Križa.
Dopisi
Pobrežje pri Mariboru. V nedeljo, 1. maja, priredi pobreška šola znamenito mladinsko igro »Po-štelski zaklad«, ki izide te dni v Tiskarni sv. Cirila. Kdor ljubi petje in mladinsko rajanje, prelepe pravljice in pripovedke s Poštele na Pohorju, naj pride v nedeljo v Renčeljnovo dvorano, kjer bo »Poštelski zaklad« prvič izvajan! Igra je izvirno domače delo. Spisal jo je hočki rojak učitelj Franjo Ciček, pevske točke pa je uglasbil Vinko Zivko.
V Jarenini je preminul v starosti 85 let Ignacij Zupanič.
Selnica ob Dravi. V nedeljo, 1. maja, bo ob 8 zjutraj v šoli ustanovni občni zbor Krajevne kmečke zveze. Za govornika je naprošen g. profesor vinarske in sadajrske šole Eiselt. Vljudno vabimo vs gospodarje in gospodinje, da se zborovanja udeležijo polnoštevilno!
Sv. Jurij v Slov. goricah. Mrzlo vreme nam prinaša dan za dnem slano, pa nele po dolinah, tudi hribih čutimo mraz, ki je posebno usoden bil 22. aprila, ker je prejšnji dan močno snežilo. Pozebli so nam vinogradi, delno tudi po najvišjih legah, kakor tudi orehi in drugo zgodnje sadje. Ubogi vinogradniki in sadjarji! Gotovo je bil mraz tudi po drugih krajih Slovenije, radi česar s strahom gledamo v bodočnost. Davke in drugo kar teži posameznika, vse mora biti plačano, - kje se bo jemalo, če nam uime zmanjšujejo dohodke? Doklade smo v naši občini za to leto pod sedanjim občinskim gospodarstvom nekoliko znižali, a kaj to pomaga, ko se druge samoupravne doklade zvišujejo. Ubogi kmet! Morda nam sv. Jurij, naš farni patron, ki smo ga »>rav slovesno obhajali, prinaša toplejše vreme?
Veržej. Tretjo nedeljo majnika obhajajo salezi-janci petdesetletnico smrti sv. Janeza Baska, ustanovnika salezijanske družbe, in petindvajsetletni«) salezijanskega zavoda v Veržeju. Na predvečer bo procesija z lučkami, nato gledališka predstava Dne 15. maja bo ob desetih govor s slovesno sv. mašo na dvorišču, ob pol treh popoldne pa istotam govor in blagoslov z Najsvetejšim, nato akademija. Isti dan obhaja zavod praznik hišne patrone, Marije, Matere dobrega svčta. Vabljeni v kar največjem številu!
Apače. Po naši kotlini in hribih zadnje čase precej pogosto gledamo kresove. Gorijo v najrazličnejše namene. Na večer pred cvetno nedeljo so zakurili v Segovcih in Lutvercih tri kresove mogočnemu sosedu na čast. Trije kmetje Se-govčani, ki jim je bilo tisti večer v Apaški kotlini preterrno, so naslednjega dne odšli, spremljani od varnostnega spremstva, za dober teden v Lju-
Avenol, glavni tajnik Zveze narodov.
drugem dopisu v »Domovini« z dne 14. aprila ravno isti dopisnik vprašuje, kaj je z elektrifikacijo naše občine, ko pa je akcija za elektrifikacijo ravno v dopisnikovi vasi naletela na najhujši odpor. Elektrika bo res v doglednem času zasvetila pri nas, želimo pa, da bi zasvetila tudi v glavi dopisnika »Domovine«, da bi spoznal, da je občinski odbor najmanj kriv. Dopisnik govori tudi o kmečkih žuljih, s katerimi so se zgradile nove stopnice proti cerkvi. Za vsak žulj, katerega nam pokaže dopisnik, toda le na svojih rokah, ne na jeziku, mu zagotovimo lepo nagradoJ
Sv. Andraž v Halozah. Minulih 14 dni smo imeli parkrat hud mraz, kateri je povzročil mnogo škode po naših lepih vinogradih, kakor tudi na vsem drugem drevju, katero je bilo v najlepšem cvetju. Na velikonočni ponedeljek je zapadel nad 10 cm visok sneg in uničil tisto, kar je od prejšnjega mraza preostalo. Ubogi Haložani gledajo z žalostnim in potrtim srcem v leto, katero se začenja z nesrečo.
Buče. Na velikonočni ponedeljek sta se poročila v prijazni cerkvici sv. Filipa v Selah pri Olimju Miloš Sinkovič in Fanika Reberšak iz Buč. Bila sta vneta člana Prosvetnega društva. Nevesta članica Marijine družbe, ženin Apostol-stva mož. Oba dolgoletna zvesta cerkvena pevca.
Rdeči španski begunec poljubi francoski obmejni kamen iz hvaležnosti, ker mu je uspel pobeg.
Zmagoviti tank Francove armade po predoru nacionalistov, do morja.
H. Morgenthau ml., novi finančni minister Združenih držav Severne Amerike.
ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani. Predavanje bo takoj po rani sv. maši ob sedmih v Prosvetnem domu. Ta dan ste vljudno vabljeni vsi, stari in mladi. Dvorana mora biti tokrat nabito polna!
Mala Nedelja. Pohvaliti moramo naše fante, ki so se na veliko soboto tako junaško odrezali. Prvič so nastopili pri procesiji v velikem številu. Slišati je bilo, da je nekdo rekel, češ, »koraka vsi ne držijo«. To kajpada ni res, resnica pa je, da naši fantje ne preplešejo po cele noči, kakor gotove vrste mladina. Fantje, prvič ste se pokazali junaško, sedaj pogumno naprej! — Če pogledamo našo potrto JNS, vidimo, da se je kolo njihove sreče ustavilo, da so vrženi v jarek, kjer grgrajo kalno vodo. Kričijo na vse grlo: Ko smo v občini gospodarili mi, so lopate pele na cesti, občinsko hišo smo kupili (pa ne plačali). Zdaj pa ni več tako; kam je vse to šlo! — V naši »purgi« včasih vozniki vzdihujejo: Kakšno blato imamo! Drugi jim odgovarjajo: Takšne imamo na občini, ki tega nič ne popravljajo! Toda nikdo se ne spomni, da so te ceste drugi gospodje 20 let v rokah imeli in jih niso popravili. Sedanja občinska uprava pa bi to morala storiti v enem letu! Naša občinska uprava je torej to blato »herbala« ter ga je letos že precej odpravila. Popravljena je namreč cesta Mala Nedelja-Kuršinei, torej bo sedaj tega »herbanega* blata že manj! Pripravljamo se za zidavo nove župnijske dvorane, ki mora na vsak način biti letos pod streho. Ma-lonedeljčani, na delo za novo dvorano! — Pozna zima nam ne bo prinesla nič dobrega. Vinogradi in sadno drevje je že močno prizadeto. Bog ne daj za naprej kaj hujšega!
Mala Nedelja. Ne pečali bi se z zadnjim shodom in občnim zborom naših JNSarjev, ko bi se
v »Domovini« toliko ne bahali, kako je bilo imenitno. Nam pa je znano, da je bilo zelo klavrno, nobenega ploskanja, nobenega navdušenja. Kako bi tudi bilo, ko pa se je pred prešteto 56 poslušalci samo prazna slama mlatila. Pričakovali smo, da se bo povedalo, kaj je z obljubljeno cesto preko Cezanjevec, kdaj dobimo telefon in elektriko ter avto-zvezo k Mali Nedelji, kdaj bo vlada padla itd. Namesto vsega tega pa samo Cencek, Stankec, pa župnik in zopet župnik. Nismo vedeli, da se okoli teh treh suče vsa velika politika JNS. Takšni mahljaji pa ne vlečejo več, ker surovost ni politično delo. Ko pa pridejo bodoče volitve, se bo zapelo: »Vigred se ne vrne«, in naša politinča »veličina« bo končnoveljavno položena v davno zaslužen političen grob.
Velike. Nedelja. Dobro znani dopisnik »Domovine« si je zadnji čas nadel nalogo, da se nekoliko pobriga za občinsko gospodarstvo. Na prvi dopip nismo odgovorili, ker smo bili mnenja, da se širša javnost sploh za tako čvekanje ne briga, a mi domači občani pa najbolj vemo, koliko je bilo resnic-* v dotičnem dopisu. Ne vemo, ali je dopisnik tako slabo poučen, ali pa je sploh zmožen take laži, kar pa o njem sicer ne bi mislili, ko trdi o občinskem proračunu, da je zvišan na 105%, ko pa smo vendar imeli priliko celih 14 dni, ko je bil proračun razgrnjen, ugotoviti, da znaša P' ošnji proračun samo 70% in, kakor nam je tudi znano, je isti od banovine že potrjen. V
Cerkev božjega groba v Jeruzalemu je bila toliko poškodovana od potresa, da so jo radi nevarnosti porušenJa zaprli.
Slinavka in parkljevka je na Angleškem močno razširjena. Na sliki vidimo policista, ki pozi vije mesarja, da si razkuži obuvalo.
Le redko jc cerkvica sv. Filipa deležna tako lepega in toplega slavja. Njuni tovariši in tovari-šice so prihiteli, dasi v slabem vremenu, v lepem številu iz domače f&re, da za njuno srečo skupno poprosijo Boga ter jima zappjo v čast božjo. No-¡voporočencema želimo na njunem življenjskem potu Obilo sreče in božjega blagoslova!
Sv. Jurij ob juž. žel. Kakor za božič, so bili tudi za velikonočne praznike na -občini ®bdarova-Iii naši reveži. Posebna zahvala za to delo gre gospej Viljemim Smola, ki s požrtvovalnostjo zbira darove; tokrat je nabrala v denarju in blagu v vrednosti 1500 din. Občinski odbor Rdečega križa je v ta namen daroval čisti dobiček od igre »Cvrček«. Naj bi ta akcija našla mnogo posnemovalcev!
Nova cerkev- Ustanovila se je vodovodna zadruga, ki namerava napeljati .zdravo vodo od Poznjakovega studenca za vso vas. Pozeba nam je napravila že veliko škode v vinogradih in sadovnjakih. Gospodarji so v skrbeh radi pomanjkanja krme. — Dela pri regulaciji Hudmje so po zaslugi banske uprave in delovnega odbora že lepo napredovala. Kmalu bo tekla od Samčevega mlina do mostu voda skoraj naravnost in bo za vselej odrezana velika vijugasta klobasa, kjer je poprej voda delala vedno največ poplav in škode. — Samo par vaščanov ima še kak slab 'časopis. Menda so tako ponižni, da mislijo, da beljših niso vredni. Fteč se spozna po petju, vrednost človeka
Slabo obrajtan »Slov. gospodar« — tako je napisal v svoji 91. številki »Večernik«. Neki prijatelj tega mojega neprijatelja pa je hotel to trditev tudi dokazati in je šel v torek zvečer pred ¡pošto, ko so vozili tja »Slov. gospodarja«. Čakal je, da bodo sedaj s parizarjem pripeljali tudi »Večernika«, ki je tako obrajtan. No, pa ga je eden prinesel v taški. Zdaj pa menda tudi trditve »Večernika« ne bodo več obrajtane.
Obrajtan Peter Rešetar. Po enkrat na teden ee oglasim, pa me JNS časopisje skozi ves teden od vseh strani obdeluje. Vprašam »Večernika«, če se smem jaz pobahati, da sem obrajtan?
Pri velikonočni procesiji. Kako so gotovi krogi pri velikonočni procesiji navzoči! »Jutro« piše, ,da se je marala procesija vršiti kar v cerkvi. Dejansko pa je bila zunaj cerkve. Njega pač ni bilo poleg. Nekateri pobalini iz socialističnih vrst pa so si drznili celo javno smešiti procesijo. Sedaj so ti dečki kaznovani. Nekaznovani pa so ostali oni, ki so jih naučili, in to so ljudje, ki so plačani iz javnega denarja. Dobrota je sirota, tega se bo morala zavedati tudi državna oblast in bo morala popustiti na dobroti, ki jo izkazuje takim prekucuhom.
Pivopivci. Kdo bi si mislil! »Kmetski list« ima debelo natiskano, da naj vendar pijemo Bok-pivo! Bodite pivopivci! — To je za naprej program »Kmetskega lista«. Ali je Pucelj postal tudi pi-vovarnar? Pa še to. da bi pili Bok! Bok imenu-
Novice iz drugih držav
Hitlerjeva pot v Rim. Hitler bo odpotoval iz Nemčije v Rim dne 3. maja. Spremljalo ga bo v 12 jeklenih vagonih več ministrov in štab višjih ¡nemških častnikov.
Smrt bivšega predsednika čehoslovaške vlade. V Pragi je umrl František TJ držal, bivši predsednik čehoslovaške vlade. Rajni je bil Tojen leta 1866 in si je stekel velike zasluge za modro vodstvo državnega gospodarstva v dobi najhujše gospodarske krize.
po naročenem časopisu, če bi slabih časopisov ne bilo, bi jih taki ljudje sami -ustanovili. Tako ne delajo ne svojemu prepričanju in ne listom ■časti*! Dofori kristjani imajo krščanske •časopise! »Boljši« ljudje, ki imajo slabe časopise, so vsi po vrsti slabi kristjani, ki le ttrintam pokukajo radi lepšega tudi mak) v cerkev.
Loka :i Zidanem mostu. Prelepa loška si dolina, še lepša je pa loška vas — tako je nekdaj pel njen rojak »pesnik« Kocijan o svoji rojstni vasi, ki je znana širši javnosti kvečjemu po »Umetniški propagandi«, ki pa v resnici nima svojega sedeža v Loki. Koliko bolj bo veljal omenjeni slavospev lepoti loške vasi danes, ko jo gledamo v popolnoma moderni obleki. Pred enim letom in pol je dobila naša vas elektriko, sedaj pa v kratkem času pričakujemo dograditev vodovoda Pa Loka tako napreduje, je predvsem r:aSluga sedanjegr agilnega občinskega odbora z županom Korenom in prvim odbornikom Tavčarjem na čelu. Jasno spoznavamo: krmilo občine vodijo možje dejanj, ne pa možje obilnih besed in obljub kot nekdaj. — Tudi v prosvetnem oziru je opaziti nekoliko ~eč .gibanja. Dne 22. maja bo pri nas prosvetni tabor. Opozarjamo vsa bližnja prosvetna društva in vse odseke na ta tabor in jih vabimo, da pribite v lepo loško dolino in v še teptšo ter	''-3ko vas. Podroben spored!
tabora bomc pravočasno javili.
jemo slovenski kozel, zato hi moral list priporočati Kozel-pivo'!
Jubilej! Peti maj se bliža! Vsi, ki ste ta dan šli »svobodno« na volitve, spomnite se tega dneva in uživite se zopet nazaj v tiste »svobodne« čase! JNS časopisi bodo izšli v slavnostnih številkah.
Je še prostora. Anglija je naročila v Ameriki tisoč letal. Francija je naročila dva tisoč letal. Nemčija ima gotovih osem tisoč letal. Rusija ima deset tisoč letal. — Le naprej, gospodje, v zraku je še dovc'i prostora, samo to še napravite, če se boste v zraku pobijali, da boste gori «ostali, ne pa na nas mirne Zemljane doli jadali!
V zrak:! Mnogim je bila uganka, zakaj je šlo Društvo narodov v zrak. Povsem je razumljivo, če kdo ve, da bo prihodnja vojna v zraku in da bo tamkaj treba napraviti odbor za nevmeša-vanje!
Španske vojne bo konec. Fcanko je prišel do morja. Vojne bo kmalu konec. Ker pa hočejo vročekrvni komunisti vedno imeti nekje žerjavico pripravljeno, da bi jo o primernem času lahko razpihali v svetovni požar, se bo gotovo začela vojna nekje drugod. Ali pa jim bo sapa pošla in jo bodo raje odkurili iz Evrope?
Ne vtikaj v Kitaj! Japonci so prišli do spoznanja, da so predaleč nesli mir v Kitajsko, kakor sami imenujejo svojo vojno. Kaj, če jih bodo sedaj Kitajci naučili kitajsko: Ne vtikaj v Kitaj!
Novi poveljnik japonskih armad na Kitajskem. Radi skrajno nevarnega položaja, v katerega so zašle japonske armade na Kitajskem, je bil odstavljen dosedanji vrhovni poveljnik japonskih vojnih sin na kitajskih bojiiščih general Terauči. Za njegovega naslednika je bil imenovan general Mošioku.
Domače novice
Sprememba sporeda birmovanja v lavantinski
škofiji. Zaradi škofovskih konferenc v Zagrebu se že napovedani red birmovanja spremeni v to-
liko, da bo isto v dekani ji Jarenina: v soboto, 30. aprila, pri Sv. Jakobu v Slov. goricah; v nedeljo, L maja, v Jarenim; v četrtek, 19. maja, v Št. Hju v Slov. goricah; v torek, 31. maja, pri Sp. Sv. Kungoti; v sredo, 1. junija, pri Sv. Juriju ob Pesnici; v četrtek, 2. junija, v Svežini. — V dekaniji Videm: v nedeljo, 8. maja, v Brežicah; v ponedeljek, 9. maja, na Vidmu. — Drugo ostane, kakor je bilo v prvotnem sporedu določeno.
Obsojena morilca. Mariborski kazenski senat je obravnaval 25. aprila dvojni umor pri Sv. Bol-fenku nad Mariborom, katerega sta zagrešila 19. februarja 26 letni brezposelni trgovski pomočnik I. Bevardi iz Sp. Radvanja, in delavec I. šajtegel. Smrtni žrtvi tolovajskega napada sta postala 27 letni stavbeni tehnik Stanko Dolničar iz št. Vida nad Ljubljano, ki je vodil gradbena dela pri mariborski tovarni Doctor in drug, in 22 letna magistratna uradnica Milka Gorup iz Maribora. Morilca sta bila radi mladoletnosti obsojena vsak na dvajset let robije.
Dve hudi ]>oškodbi v livarni. V livarni Peng v Mariboru je nadzoroval 25. aprila stiskanje tekoče medenine inžener Ortner. Pri stroju samem je bil zaposlen delavec Ivan Sinkovič. Tekoča kovina je nenadoma izbruhnila iz stroja in je brizgnila imenovanima v obraz in v oči. Hudo ponesrečena so prepeljali v bolnišnico.
Prijeta vlomilska družba. Orožniki so razkrinkali in zaprli v Studencih pri Mariboru vlomilsko družb-, ki je zagrešila v mariborski okolici 24 tatvin in vlomov.
Smrtna nesreča v Hudičevem grabnu. V Hudičevem grabnu pri Celju je smrtno ponesrečil zadnjo nedeljo 26 letni trgovski pomočnik in planinec Jožef Ferk.
Družinska žaloigra. V Tomačevem pri Ljubljani je 56 letni posestnik in zidarski delavec Franc Končan s sekiro smrtnonevarno pobil svojo ženo Ivano, tobačno delavko, in nato je skušal samega sebe obesiti. Ko so Končanu preprečili samomor in so s smrtjo borečo se ženo prepeljali v bolnišnico, je zločinec izjavil, da ni bil pri pameti v trenutku krvavega dejanja. Pred časom je že bil na umobolniškem oddelku.
Vinarska podružnica v Mariboru bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo, 1. maja, ob desetih dopoldne na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Po občnem zboru bo tudi kratko predavanje o zatiranju bolezni in škodljivcev vinske trte.
Dopisi
Sladka gora pri Šmarju. Visok obislj smo imeli letos na veliko soboto, ko se je pripeljal notranji minister g. dr. Anton Korošec na Sladko goro. Po daljši dobi je zopet obiskal syoje prvo dušnopastirsko mesto, kjer je bil od avgusta 1896 do februarja 1897. G. minister je najprej pomolil pred božjim grobom, nato si je ogledal znamenito cerkev, kaplanijo in obujal spomine, kako je bilo tu pred 41 leti. Ljudstvo se je ravno razšlo po prvi velikonočni daritvi, vseeno pa se je novica o tem obisku prav hitro raznesla povsod in marsikdo se je še spomnil tega in onega dogodka izza časa njegovega dušnopastirskega delovanja na Sladki gori. Veselje nad tem obiskom je bila splošno. G. minister je ob tej priliki z velikodušnim darom pripomogel tukajšnjemu Prosvetnemu društvu nabaviti skioptikon.
Sladka gora. Za veliko noč se je vrnil iz Rusije po 23 letih Debenak Jožef e Požanske vasi pri Sladki gori. Leta 1915 je "bil ujet blizu Pše-misla.
Šmartno pri rjovenjem Gradcu. Naša gasilska četa je letos pokrenila akcijo za nabavo motorne brizgalne. Članstvo je pridno na delu. ¡Po vaji zadnjo nedeljo ¡je bil še sestanek, ki ga je vodil tov. Kr.pač. Pri tej priliki je bila naša <četa deležna posebnega poeaščenja. Vrhovna ¡topniška inšpekcija je sa vojaške vrline in zasluge odlikovala s kolajno in diplomo našega novega tovariša Karla <Gril. (Odlikovanju mu je pripel ma prsa naš novi župan in naš dolgoletni tovariš Martin Kresnik. Ponosni smo, da imamo v svoji sredini tako vrle fante m može!
Peter Heietar reset^r!
Zaupanje v denarne zavode — dober znak za našo trgovino
S pomladjo je prišlo novo življenje v naše kmefr-. denarne zavode — v naše posojilnice. Pomoč banske uprave in krediti, ki so jih dobile iul	AiuccKin posojil, so omogo-
čili, da zamorejo posojilnice v vedno večji meri zadovoljevati zahtevam vlagateljev. Posojilnice Zadružne zveze so že do sedaj izplačale vlagateljem 43 milijonov dinarjev starih vlog. Gotovo bo ta pritok denarja vplival tudi na razvoj kmečke trgovine. Koliko imamo na deželi trgovcev z živino in poljskimi pridelki, ki niso mogli zaradi pomanjkanja denarja poslovati. Koliko pa je bilo tudi posestnikov, ki so imeli v posojilnicah lepe vsote, doma pa niti božjaka, pa so morali takrat, ko je pritisnila potreba — bodisi da je bilo treba plačati davke, ali je prišla bolezen v hišo, ali ob drugih prilikah — prodajati živino, sadje, vino in druge pridelke po vsaki ceni, samo da so prišli dd denarja. Sedaj pa bo tak posestnik svoja živino čuval, dokler ne bo ugodna cena, ko bo pa rabil denar, pa bo stopil v posojilnico. Tako vidimo, da je povrnitev zaupanja v nase domače denarne zavode ogromnega pomena za vse naše gospodarstvo, tudi za našo kmečko trgovino.
Živina
Na zadnjih sejmih so bile dosežene sledeče cene:
"Maribor: debeli voli 4.25—5.25 din, poldebeli 3.75—4.25, plemenski 4.50—5.75, biki za klanje 3.50—4.50, klavne krave debele 4—4.80, plemenske 4—5, klobasarice 2.50—3.10, molzne 4—5, breje 3.50—4, mlada živina 4.25—5.25, teleta 5 do 7 din.
Ljubljana: voli 3.75—5.;5, krave 2.25—5.25, teleta 7—8 din.
Kranj: voli 6.25, ) in 5 din, telice 6.25, 6 in 5.25 din, krave 5, 4.50 in 4 din, teleta 7—8 in 6.50 din.
Lendava: biki 5—6 din, telice 4.50—5 din, krave 2—3.75 din.
Kamnik: voli 4—5.75, krave 3—4.50, junci in telice 4—5 din, teleta 5—6 din.
Lemberg: voli 4—4.75 in 3—3.50 din, telice 4 do 4.50 in 3—3.50 din, krave 3.50—4, 3—3.50 in 2—2.50 din, teleta 5—6, 4—5 din.
Zagorje ob Savi: voli 4.50—5 din, krave za pleme 5 din, za meso 3 din, klavne telice 5 din, teleta 6 din.
Tnrnišee pri Lendavi: biki 4.50—5.25 din, telice 4.50—5.75 din, krave Z—3 din, klobasarice 1.50—2.50 din, teleta 5—6 din.
Trgovina je fcila na zadnjih sejmih slaba, kljub temu, da je bil dogon zelo velik. Prodalo se- je jedva 20-—30 odstotkov prignane živine.
Svinje in ovce
Na mariborskem svinjskem sejmu so se prodajali mladi prašiči 5—6 tednov stari po 75—100 din, 7—9 tednov po 110—130 din, 3—4 mesece po 150—210 din, 5—7 mesecev po 300—390 din, 8—10 meseecv po 420—490 din, eno leto stari po 710—820 din; 1 kg žive teže 6.50—7.75, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25 din. — Na ptujskem sejmu so bili pršutarji 7—-7.50 din, debele svinje 7.75—8 din, plemenske svinje 6—7 din; mladi prasci 80—120 din komad. — V Ljubljani se prodajajo mladi pujski po 1201—200 din komad, v Kranju pršutarji 8—9.50, špeharji po 10 din, mladi puj3ki 7—9 tednov stari, po 150— 200 din. — V Kamniku so breje svinje po 800—1300 din komad, mladi pujski 10 tednov stari po 250 do 380 din, v Zagorju 8 tednov stari pujski po 120 do 150 din, v Prekmurju pa so pršutarji po 6 do 7 din.
Ovce se prodajajo po 3—3.25 din za 1 kg žive teže, jagnjiči so po 35—55 din komad, kozliči pa po 30—45' din komad.
Volna, sirove kože, med
Neoprana ovčja volna je po 22—26 din, oprana po 32—36 din za 1 kg. — Sirove goveje kože se prodajajo po 11—15 din, telečje kože po 12 do 16 din, svinjske Rože po 8—11 din za 1 kg. — Cisti med se prodaja po 20—24 din 1 kg.
Živinska krma
Seno se prodaja sedaj po 50—75 din za 100 kg, slama po 25—50 din. Razlika v ceni je v posameznih krajih znatna, kakor je pač krajevna potreba po živinski krmi večja ali manjša. Za izvoz se krma ne kupuje.
Denar
Banke plačujejo za tuje valute (bankovce) i 1 ameriški dolar 47 din, 1 kanadski dolar 46.50 din, 1 švicarski frank 10.90 din, 1 francoski frank 1.45 din, 1 češka krona 1.50 din, 1 italijanska lira 2.15 din, 1 angleški funt 235 din.
Razgovori z našW naročniki
Vprašanja in odgovori
Znižanje davka, ker je gozd posekan. T. Re-bernišek. Kupili ste tri orale golo posekanega gozda, ki je bil prej v prvem bonitetnem razredu. Davčna uprava zahteva od Vas kar naprej plačilo istega davka, kakor ga je zahtevala pred posekanjem. Vprašate, kako bi dosegli znižanje davka, zlasti, ker bo del kupljene parcele ostal mlad gozd, del pa boste pustili za pašnik ali krčenje. — Od gozdnih parcel se plačuje najnižji davek, ker je katastralni čisti donos najmanjši. Ako boste prijavili spremembo gozdne parcele v pašnik, boste morali plačati višji davek, in sicer približno dvojni. Radi okolnosti, da je gozd sedaj posekan, ne boste mogli doseči znižanja davka, ker se je že pri svoječasni določitvi čistega donosa upoštevalo, da je gozd enkrat mlad, drugič pa starejši, odnosno da se po gotovi dobi poseka in nanovo nasadi.
Izterjava posojila 400 din ter obresti. A. L. Rebernišek. Leta 1930 ste posodili 400 din bratrancu za tri do štiri mesece brezobrestno. Vsa leta ga terjate na povračilo posojila, a brezuspešno. Vprašate, ali pritiče bratrancu zaščita, zlasti, ker ima večje posestvo nego Vi, in ali smete tirjati obresti od te terjatve ter od kdaj naprej. — Zaščita le za tiste dolgove kmetov ne velja, ki skupno ne presegajo zneska 250 din. Za dolg 400 din torej bi bratranec lahko dosegel zaščito, vendar bi pa moral plačati ta dolg v dveh enakih letnih obrokih. Ako se nahaja bratranec v boljšem gmotnem položaju nego Vi, zaščita zanj ne velja. Ob sporu mora o stvari odločati pristojno sodišče. Obresti smete tirjati od tistega dne naprej, ko bi moral po dogovoru bratranec posojilo vrniti, in sicer Vam pritičejo zakonite,
t. j. 5% obresti. Posamezne obrestne terjatve sicer zastarajo v treh letih, vendar se zastaranje prekine, ako dolžnik obljubi plačati jih. Ako bo dosegel bratranec zaščito, se bo obrestna terjatev zmanjšala, in sicer Vam bi v tem primeru pritikale od 24. novembra 1933 do 26. septembra 1936 le 1% obresti, od 26. septembra 1936 naprej pa 3%.	,
Izsiljena izročitev posestva — prikrajšanje sester. M. T. K. Vaš brat je »s silo prisilil« mater, da mu je izročila posestvo, vredno 120.000 do 150.000 din, za 43.000 din, pri čemur je trem hčerkam (sestram) določila le po 12.000 din. Hčerke bi posestvo prevzele za 88.000 din. — Fizične sile brat najbrž ni uporabil. Morda je materi grozil s kakim zlom. V primeru, ako bi bil brat izsilil izročitev posestva z utemeljenim strahom, bi mati pogodbo lahko izpodbijala. Ali je bil strah utemeljen, se mora presojati po velikosti in verjetnosti nevarnosti ter po telesni in duševni kakovosti ogrožene osebe. — Pogodbo bi mati lahko izpodbijala tudi, ako dokaže, da se je nahajala v zmoti o pravi vrednosti posestva, tako da ga je bistveno podcenjevala. — Okol-nost, da bi sestre prevzele posestvo za 88.000 din, sama zase še ne zadošča za razveljavljenje z bratom sklenjene izročilne pogodbe. — Ako bi prišlo do sodne cenitve, so sorodniki lahko navzoči. Cenilca sme stranka odkloniti, ako je podan sum prizadetosti, odnosno pristranosti. Sodišče bo najbrž samo tako uvidevno, da ne bo pritegnilo cenilca, ki je sorodnik ene izmed strank. — Ako po gorenjem ni podan razlog za izpodbijanje izročilne pogodbe (uveljaviti bi se ga moralo s tožbo v treh letih po sklenitvi), tedaj preostane prizadetim sestram le to, da predlagajo sodno cenitev izročenega posestva, da si s tem zavaru-
jejo dokaz, da so bile prikrajšane v svojem nuj-nem dednem deležu. Dopolnitev nujnega deleža bodo pa mogle uveljavljati zoper brata-prevzem-nika šele po smrti matere-izročiteljice. Kako se izračuna nujni delež, smo že večkrat obrazložili. Od vrednosti posestva bo odšteti vrednost pre-vžitka; le od čistega cstanka se izračuna dedne deleže.
Solastnik posestva noče pristati na delitev. J.
C. v B. Na dražbi ste kupili polovico posestva; lastnica druge polovice noče pristati na delitev v naravi, niti prodati svoje polovice. — Ako se izvensodno ne morete sporazumeti s solastnico (pri tem se lahko dogovorita, naj odloči žreb ali razsodnik), boste morali zoper solastnico naperiti delitveno tožbo. Ako delitev v naravi ni mogoča, ali vsaj ne brez znatnega zmanjšanja vrednosti, zahtevajte tako avano civilno delitev. Po pravomočnosti zadevne sodbe se bo posestvo (obe polovici!) prodalo na sodni dražbi, izkupiček pa razdelil. Razdružitvi se mora solastnica upirati le z ugovorom, da je sedaj neugoden čas za prodaje potom sodnih dražb:
Prehod zaščite od prodajalca na kupca? Isti. Vprašate, ali bi Vam bilo mogoče doseči tiste ugodnosti kmetske zaščite, katere je užival lastnik posestva, ki ste ga kupili na javni dražbi. — Čeprav se bavite le s kmetijstvom, Vam žal ne pritičejo nikake ugodnosti, v kolikor gre za plačilo najvišjega ponudka ter vknjiženih dolgov.
Podiranje dreves na sosedov svet. J. Ceh. Sosed nima pravice, da drevesa v svojem gozdu tako podira, da padajo na Vaše zemljišče ter pri tem še škodo delajo, zlasti še, ko bf lahko padala na njegovem. Enako ne sme pustiti ležati borov in vejevja na Vasem svetu. Ako na Vaš opomin ne reagira, ga dajte povabiti k sodišču, da sodnik poskusi z lepega zadevo urediti. Zadnje bi pač bila tožba na odstranitev borov in vejevja ter pračilo primerne odškodnine.
Rentnina. N. Plohi. Na posestvu je vknjižena zastavna pravica za terjatev nedoletnih otrok. Obresti zadevne glavnice ste nalagali v denarni zavod. Davčna uprava Vam predpisuje rentnino. Vprašujete, ali morate plačati rentnino od terjatve al: od obresti v denarnem zavodu. — Davku na rente je zavezan vsak dohodek iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, ki ni zavezan nobenemu drugemu davku na dohodek ali davku na dobiček ter se ne smatra za dohodek iz službenega razmerja in tudi ni oproščen plačevanja navedenega davka. Radi tega je treba rentnino plačevati od obresti od hranilnih vlog v kakršnikoli obliki, pa tudi od obresti od vseh drugih posojil in terjatev s kakršnimkoli nazivom ali v kakršnikoli obliki. Davek se pobira od samega davčnega zavezanca, odnosno od dolžnika, ko se izplačujejo obresti.
Obvezna prijava dvokolesa neglede na uporabo, I. Bratanič. Kupili ste letos dvokolo, ki je bilo doslej neuporabno in ga je prejšnji lastnik že leta 1933 pri občini odjavil. Vzlic temu zahteva okrajno glavarstvo, da plačate takse za vsa leta nazaj, češ, da sicer dvokolesa ne bo registriralo, — Zakon res določa, da je treba vsako leto v januarju prijaviti vsako vozilo, neglede na to, ali se uporablja in ali je sploh uporabno ali ne; plačati je tudi prijavno takso. Ako je dvokolo res neuporabno, ali pa se ne uporablja, tedaj se mora to posebej javiti registrski oblasti; le ako se je to oblasti javilo, potem odpade potreba, dvokolo še nadalje prijavljati vsako leto, in sicer dotlej, dokler se ga zopet ne stavi v promet. Sedaj stane prijava in odjava le 5 din, ako se jo zakasni, pa 2.50 din več. — Ako je bilo Vaše kolo res leta 1933 odjavljeno (pa čeprav le na občini, ki je najbrž opustila odjavo poslati okrajnemu glavarstvu), tedaj niste dolžni za leta 1934 do 1937 plačati nikakih taks, še manj kazni. Ako bi se vzlic temu od Vas terjalo plačilo teh taks, se lahko pritožite na bansko upravo v Ljubljani. Pritožbo je taksirati s 30 din; ako ji bo ugodeno, morete zaprositi za vrnitev plačane pritožbene takse. — Okrajno glavarstvo je res upravičeno terjati plačilo eventuelnih zaostalih taks od sedanjega lastnika dvokolesa, čeprav jih je ostal dolžan prejšnji. Seve ima sedanji lastnik pravico zahtevati od prejšnjega, da mu vrne zadevne izdatke.
Posojil ne posredujemo. Jožef Gregorič. Na Vašo prošnjo, naj Vam oskrbimo posojilo proti največ 6% obrestim, Vam sporočamo, da se s takimi posredovanji žal ne moremo pečati. Ako imate res neobremenjeno zemljišče in ste pripravljeni posojilo vrniti v dveh letih, Vam ne bo težko dobiti posojilo pri kakem mariborskem denarnem zavodu, le obresti boste morali plačati nekaj višje nego 6%.
Posekan je vej, segajoč ih iz sosednega gozda v njivo. Matija S. V kolikor ste posekali in si prilastili veje, ki so segale iz sosednega gozda v Vašo njivo, Vam sosed ničesar ne more, čeprav ga niste vprašali za dovoljenje. Ne sme, se pa posekati vrha ali tistega dela debla dreves, ki visi preko meje. V takem primeru (ako visi del debla preko meje), morate z negatorijsko tožbo tožiti lastnika sosednega zemljišča, da odstrani drevo, v kolikor sega v Vaš zračni pro stor. Ako ste posekali kak vrh, prosite soseda, naj Vam oprosti Vaše neznanje zakonov in tožbo opusti.
Terjatev zoper zaščitenega dolžnika,namenjena za dedščino. Zaščita ostane. S. V. K. D. Leta 1931. ste si izposodili od posestnika 6000 din. Posestnik je umrl in svojo terjatev zoper Vas določil svojim otrokom za dedščino. Vdova je sicer napravila z Vami pred občino obračun, noče Vam pa priznati zaščito, češ, da gre za dedščino. ■ Vdova nima prav. Vi dolgujete iz naslova posojila in je za vprašanje zaščite brez pomena, kako je upnik s svojo terjatvijo zoper Vas razpolagal. Opozarjamo Vas pa, da morate od vsakih 100 din znižanega dolga plačati 9.80 din, da znaša torej posamezna anuiteta 303 din 12 par, da sta — iako Vam je upnica izročila novo zadolžnico — že dve anuiteti zapadli v plačilo in da sme upnica zahtevati plačilo vsega znižanega dolga, ako hi Vi po njenem pismenem opominu in določitvi dodatnega 15 dnevnega roka ne plačali zapadlih anuitet (606 din 25 p).
Zbris zastavne pravice za znižani del zaščitenega dolga? Isti. želite doseči, da bi se z Vaših nepremičnin zbrisala zastavna pravica, v kolikor je bil zavarovani dolg znižan po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. — Počakati boste morali, da Vam upnica izroči novo zadolžnico ali da izide sodna odločba o znižanju zavarovanega dolga. S to odločbo ali novo zadolžnico predlagajte na kak uradni dan pri zemljiškoknjižnem sodišču zbris zastavne pravice za znižani del dolga. Ni povsem sigurno, ali bo sodišče predlogu ugodilo, vsekakor pa je vredno izzvati zadevno odločbo. iSeve, ako bi dobili zbrisno dovoljenje od upnice za znižani del terjatve, potem bi bila stvar bolj enostavna. Vsekakor bi morali oskrbeti na novi zadolžnici sodno overovitev upnikovega podpisa.
Spor radi meje. Star naročnik. Ako se izvensodno ne morete sporazumeti z mejašem glede meje, tedaj predlagajte ureditev meje po sodišču. Ako prometna vrednost mejnega prostora ne presega 500 din in boste dokazali Vašo močnejšo pravico (to ne bo težko, ako ste Vi in Vaši predniki hasnovali res že čez 30 let gozd v mejah, ki jih Vi zatrjujete in jih celo tudi mapa tako kaže), bo sodnik določil mejo dokončno v nespornem postopku, pri čemur je nezadovoljnemu do-
voljen le rekurz na okrožno sodišče. Kdor si v opisanem nespornem postopku najame zastopnika, ga mora sam plačati! V ostalem trpita stroške postopka (sodne komisije, eventuelno geómetra in prič) stranki po meri svojih meja. — Ako bi se močnejša pravica ne dala dokazati, bi sodišče ugotovilo meje po zadnji mirni posesti, če bi se tudi zadnja mirna posest ne dala ugotoviti, se sporni mejni prostor razdeli po pravični oceni sodišča. — Ako je mejni prostor vreden več kot 500 din, je vsaki stranki na prosto dano, da najkasneje v treh mesecih od dne pravo-močnosti odločbe, izdane v nespornem postopku o ureditvi meja, uveljavi svojo močnejšo pravico s pravdo. — Radi motenja posesti Vas mejaš ne more več tožiti, ker je že preteklo 30 dni, odkar ste drevesa na meji podrli. Ako bi Vas tožil na odškodnino, predlagajte prekinitev pravde, dokler se ne določi meja v nespornem postopku.
Sosed orje »zaokroženo« ter sega v tuj gozd, š. A. K. Lastnik njive, ki meji na Vaš gozd, orje »zaokroženo«, sega pri tem v Vaš svet in uživa nasip, ki se je od, njive nasipal na Vaš svet. Vprašate, ali mu smete odvzeti svet, v kolikor kažeta mejnika, ki stojita na vsakem koncu njive, da je Vaš, ako gre meja po ravni ali zračni črti. — Ako si ni mejaš že priposestvoval pravice zaokroženega oranja ter uživanja nasipa (s tridesetletnim javnim, mirnim izvrševanjem brez prošnje), predlagajte ureditev meje (po stavitev tretjega mejnika sredi njive ali mejne črte) v nespornem postopku, če pa smatrate, da je meja z obema že stoječima mejnikoma dovolj določna, bi morali s tako zvano negatorijsko tožbo tožiti mejaša na opustitev bodočih takih posegov v Vašo last. Poskusite najprej poravnavo, eventuelno na uradni dan pred sodnikom.
Advokat zahteva predujm aa stroške. J. Ke-rec. Nek lesni trgovec Vam ni izplačal Vašega zaslužka in ko ste ga prosili za plačilo, Vas je celo žalil. Izročili ste vso zadevo odvetniku, ki Vam je sedaj pisal, naj mu v določenem roku nakažete predujm za njegove stroške, Vi pa nimate denarja. — Odvetnik je vsekakor upravičen pri prevzemu pravdne zadeve zahtevati predujm, ker Vas ni dolžan brezplačno zastopati, razen, ako Vam je priznana pravica revnih in je za pravdo predpisano zastopanje po odvetniku. Okol-nost, da je nasprotnik dolžan — ako propade — plačati tudi stroške in nagrado Vašega odvetnika, na opisanem ničesar be spreminja. Tožbo na plačilo zaslužka in radi žaljenja časti zamorete vložiti in voditi sam in Vam ni treba odvetnika, zlasti ako ne zmorete niti predujma. Opozarjamo Vas pa, da se mora radi žaljenja časti tožiti v treh mesecih. Ako imate ubožno spričevalo, Vam ni treba plačati nikakih taks in sodnih stroškov.
skrit. Redko je kdo zašel v to samoto. Votlino so čuvali kot skrivnost, zato so nalašč govorili, da se skrivajo v njej roparji in rokovnjači. Če je prišel mimo pastir s svojimi ovcami, se je v strahu prekrižal in zmolil očenaš.
Našim malčkom
Matjažek
Junaškega Slovenca povest v slikah
Ko so vaščani zaslišali svareče glasove, so popustili vse in zbežali. Orač je pustil plug sredi brazde in tekel domov rešit,
Votlina jim je postala varno zatočišče. Matere, dekleta in starčki so posedli okrog ognja, možje in fantje pa so se z gorjača-mi postavili na stražo. Otroci so pazili na živino, donašali suhljad in iskali jagode. Edino ti so bili veseli in brezskrbni, kajti silne nevarnosti se niso zavedali. Najhuje pa je jokala Matjažkova mati. Moža so ji odvedli daleč, odkoder se ne vrne več, sinčka so pa zaprli v grajsko temnico.
(Dalje prihodnjič)
Tat je pobegnil v gozil in se skril. — Kje jc?
Najlepši prostor
Tonček je prišel v goste k teti. Preden ga je posadila za mizo, ga je vprašala, kje bi rad sedel.
»Za potico!« se je odrezal Tonček.
Skrivalnica
Takoj nato je z grajskega stolpa zapela trobenta in naznanila vsem, ki so jo čuli, naj se reši, kdor se more, ker bo Turek vsak čas v deželi. Grozen je bil njen glas in jok mu je odgovoril.
kar se je rešiti dalo, ženske so popustile srpe in motike in odhitele domov. Povezali so cule, odvezali živino in solznih oči zbežali v gore.
V silni pečini je namreč zijala prostorna votlina. Dostop je bil izredno težaven in

Grobišč« svetnikov in kraljev
V Reimsu na Francoskem so popravili med svetovno vojno močno poškodovano katedralo ali škofovsko cerkev ter so jo tudi slovesno posvetili. Ta katedrala je med najlepšimi stavbenimi umetninami gotskega sloga na svetu. V njej so nekdaj kronali francoske kralje. V njej pa so tudi grobovi številnih svetnikov, med katerimi omenjamo sv. Gomberta, sv. Berto, sv. Rigobert, sv. Brunon, sv. Albert Louvainski ter sv. Klotilda, žena fran-
V	skega kralja Klodvi-ka. Tukaj so shranjeni ostanki duhovnega ustanovitelja mesta Reimsa sv. Remigija kakor tudi posmrtni ostanki francoskega kralja sv. Lu-dovika ter sv. Terezije.
V	prostoru za krščeva-nje imajo še shranjen krstni kamen, v katerem je bil krščen frankovski kralj Klodvik. Pred velikim oltarjem, ki je izbrana umetnina, so bili maziljeni za kralje štirje potomci Karla Velikega, za njimi pa še 30 francoskih kraljev, razen Henrika IV. in pa Ludovika XVIII. Reims je rojstno mesto katoliške Francije, katerega je kasneje posvetila še francoska narodna junakinja Ivana d'Arc, ali devica Orleanska.
Nogomet nekdaj
Kako so nekoč igrali nogomet, nas poučuje poročilo iz leta 1793. Anglija je domovina nogometa in razumljivo je, da je bila ta tekma v tej deželi. Nogometna kluba iz Sheffielda in Nortda sta na Božič v omenjenem letu igrala tekmo. Vsako moštvo je imelo po šest igralcev. Gledalce je spremljala godba na igrišče. Ta običaj vidimo tudi pri nas na deželi, da godba spremlja igralce in gledalce na igrišče. Tak primer se je dogodil pred nekaj leti v Beli krajini. Borba se je razvila v pravo bitko, katere se je udeležilo na obeh straneh nekaj nad sto ljudi. Poročilo pravi, da je bilo mnogo ranjencev, smrtnega primera pa nobenega, Omenja tudi, da Je trajala tekma tri dni.
Habakuk 16
Reimmichlova povest podomačena — Z dovoljenjem založbe
Potuho mladima zaljubljencema je dajala Cenca Kožuh, kuharica pri Senčniku, ki sta si z Ančko bili dobri; nosila je njuna pisma od enega do drugega. Pozneje ji je to bilo žal, da se je zaradi tega vse življenje kesala. Ančka, ki je bila čisto slepa od ljubezni, je vzela Ornika, čeprav ji je oče do zadnjega branil in ji tudi ni namenil nikake dote.
Ali uboga Ančka si je učakala prav malo sreče. Čeprav je gozdar svojo ženo imel rad, je slej ko prej večji del časa presedel v gostilni, ženo pa je puščal samo doma.
Deset mesecev potem je že prišla strašna nesreča. Ornik je ustrelil tovariša Trebnika, ker je bil prepričan, da je ta kriv, ker je izgubil ne le novo, lepše mesto v Orešju, ampak službo sploh. Po tej nesreči je nekaj časa taval okrog, potem so ga prijeli, obsodili na smrt in pomilostili na doživljenjsko ječo.
Pri glavni razpravi je Trebnikova vdova povedala, da je morilec tudi nanjo streljal in da se je rešila Ie s tem, ko se je zraven svojega ubitega moža vrgla na tla in napravila, kakor da je mrtva. Čeprav je obtoženec to zanikal, so sodniki vendarle verjeli vdovi.
Tudi Ano, morilčevo ženo, so poklicali k razpravi ; ali ta jim je- omedlela, da so jo morah iz dvorane odnesti. Tri tedne potem, ko so ji moža obsodili, je ležala na svojem stanovanju.
Oče je ni hotel vzeti pod streho, zdaj še tem manj, ker je menil, da mu je ta usiljeni zet-morilec že hčer dovolj osramotil, kaj bi še njegov pošteni in častitljivi dom! Poslal ji je hranilno knjižico s tisoč kronami in ji naročil, naj se ne prikaže več domov in naj od doma nič več ne pričakuje.
Usoda nesrečne žene je bila obupna. Stanovanje so ji odpovedali. Ali bilo jo je tako sram, da si niti ni upala iz hiše; vsakega znanca se je prestrašila in je vztrepetala pred njim — povrh pa se ji je bližala še huda ura, ko bi se ji moral roditi otrok.
Tedaj ji je pomagala Cenca, kuharica, ki ji je ostala v vseh teh bridkostih zvesta prijateljica.
Prav na kraju Barbarskega grabna, dobro uro za Šmarjeto, je bila samotna koča. Tam je prebivala stara Fefa, Cencina mati. Prav za prav je kaj malo prebivala tu, kajti bila je skoraj vse leto na dnini, zdaj pri tem kmetu zdaj pri drugem, tako da je bila bajta večji del leta prazna.
Tu sem gor k materi je spravila Cenca nesrečno prijateljico in je sklenila, da ostane tudi sama tu, dokler ne pride Ančka zopet k sebi.
Nesrečni ženi je samota dobro dela. Ali planinski zrak ni prijal njenemu bolnemu srcu. Večkrat je bolestno hlastnila po sapi, včasih jo je kar hudo prijelo. Kljub temu ni hotela za nič na svetu kam drugam. Hudo ji je bilo le zaradi tega, ker nikoli ni prišla v cerkev; bilo je predaleč in prestrmo. O veliki noči ji je prinesel gospod župnik sveto obhajilo. Razen njega ni vedel nihče, kdo prebiva v Fefini bajti.
Čez pol leta, o samem Kresu, se je Ančki rodil zdrav, krepek fantič, ne da bi kdo vedel za to — razen Cence in Fefe, ki je mimogrede spet enkrat bila doma.
Ali za nesrečno ženo je prišlo novo trpljenje. Čeprav je otroka ljubila, kakor le mati more ljubiti, se ga vendar ni mogla prav veseliti. Prehudo ji je bilo, da bi ji fanta zapisali na ime očeta, ki je sede1 v ječi. Srce ji je krvavelo od sočutja z otrokom, ki se ga bo vse življenje držal madež, da je morilčev sin.
Tako jo je prevzela ta bridkoba, da je minulo več tednov in še vedno ni hotela dati otroka, da ga ji nesejo v cerkev in krstijo.
Tedaj je stara Fefa svetovala, naj bi otroka nesli h kakemu oddaljenemu kmetu in ga skrivaj položili pred kak dober, krščanski dom, zraven pa
listek, da otrok še ni krščen. Čez nekaj časa bi lahko katera spet šla ¿o otroka, češ da bi ga, siroto, iz krščanske ljubezni rada vzela za svojega.
Čudno, ali nesrečni ženi je prišla ta Fefina misel kakor odrešitev, čeprav ji je bilo hudo, da se bo morala od otroka za nekaj časa ločiti. Posula ga je s poljubi in solzami, Cenca pa ga je ponoči nesla čez hribe v Podkraj, kjer ga je položila pred Mrdav-sovo domačijo.
Ubogi Ani pa je bilo tako hudo po otroku in vse to žalostno, kar je zadnje leto doživela, jo je tako potrlo, da je jela bolj in bolj hirati, srce ji je čisto oslabelo in že po dveh mesecih, ko jo je gospod župnik še prej sprevidel, je umrla.
Pred smrtjo je izročila Cenci hranilno knjižico, ki jo je dobila od očeta, in ji naročila, naj povrne stroške družini, ki bo vzredila otroka, kar pa še ostane, naj obrne za otroka. Pet sto kron je bilo treba tako že prej iz hranilnice vzeti, da je poplačala moževe dolgove.
Po Anini smrti ni nihče več mislil na to, da bi vzel Mrdavsovim oLoka, ki je bil krščen na ime Habakuk; saj je bil v dobrih rokah.
Trinajst let po teh dogodkih je umrl Habakukov
oče v ječi, ker so se mu pljuča vnela.
★
Ko je Cenca končala, je Habakuk sedel tiho, kakor da je okamenel. Le zdaj pa zdaj so mu lica vztrepetala. Šele po dolgem je vzdignil glavo in zamolklo vprašal:
»Ali je res vse to, kar ste mi povedali?«
»Tako res, da lahko prisežem na živega Boga —• na svoje zveličanje,« se je rotila žena.
»Kdo drugi še ve za to skrivnost?«
»Edino moja mati so še vedeli za to, pa so davno že v grobu ... Pred petindvajsetimi leti sem to pri Sv. Križu pri spovedi povedala; potem sem gospodu tudi po spovedi še vse do kraja razložila. Ali ta mora molčati, če mu ne dovolim, da govori. Po njem sem tudi tisti denar poslala zate, ker sem menila, da med vojsko denar ni varen v hranilnici.; Če mi ne verjameš, pojdiva h gospodu in ga vpraša jva, če je res! Ali hočeš?«
»Ne, ne! Prepričan sem, da je vse res. Zdaj mi je vse jasno ... Da, zdaj vem vse.«
Nekaj časa sta oba molčala. Potem je rekla Cenca:
»Že prej sem bila večkrat na tem, da ti vse od-krijem, posebno tedaj, ko si začel študirati. Ali pre-udarjala sem sem in tja in sem sklenila, da ti ničesar ne povem — vse življenje... Zdaj, ko se hočeš tako oženiti, nisem več mogla molčati.«
»Bolje bi bilo, ko bi mi ne bili ničesar povedali.«
»Hvaležen bi mi moral biti, da sem ti oči odprla in te obvarovala pred nesrečno ženitvijo.«
»Do ženitve pride — tu ni kaj izpreminjati.«
»Kaj ? Kaj ? ... Ali svoji ... Trebnikovi gospodični moraš povedati čisto resnico, moraš ji povedati, kdo je tvoj oče.«
»Tega ji ni treba vedeti; nikoli naj tega ne izve!«
»To ni pošteno, to je goljufija, če dekletu take reči ne odkriješ, preden se zvežeš z njo.«
Habakuk je zardel in povesil glavo. Po kratkem molku je revsknil:
»Kaj sem jaz kriv? Na noben način ni to zadržek za zakon.«
»Kaj? Poskusi, povej Trebnici resnico — rečem ti, da še slišati ne bo hotela kaj o poroki! Kaj pa še celo njeni sorodniki, če še ima katere!«
»Mati ji še živi in ujec.«
»Ah, mati! Zdaj pa nekoliko preudari! Tvoj oče ji je moža ubil — ona celo misli, da je tudi njo hotel. Nikdar ne bo pustila, da ji hčerka vzame ubi-jalčevega sina. Če pa si ne data dopovedati in če vama ne ubranimo, bosta nesrečna, kakor je bila nesrečna tvoja mati.«
Učitelj je zlezel na kup in si je z rokami podprl glavo. Težko je dihal. Ves se je tresel.
(Dalje sledi)
Veliko izbiro za damske in moške obleke, plašče, kostume, kakor tudi za birmance dobite po tovarniških: cenah samo v
MARIBOR, ULICA X. OKTOBRA. Krojaške potrebščine I	760
CESKEMMAGAZINU
CIRILOV A KNJIGARNA V MARIBORU priporoča nove knjige:
»Naš dom« 1938, 1. štev. 8 din, celoletna naročnina 20 din.
Turnšek, Leto božjih skrivnosti, oris li-turgičnega leta po misalu, broš. 25 din, vez. 30 din.
Seigerschmied: Po Mariji k Jezusu. Šmar-nice za leto 1938, 18 din.
Brenčič Marija: Spev tihe doline, broš. 4 din.
Cajnkar: Potopljeni svet, drama v štirih dejanjih, broš. 22 din, vez. 34 din.
Materinski dan, najbolj priporočljivi pripomoček za materinsko proslavo (dramatične in glasbene točke), broš. 20 din.
Grofov jagar, povest iz domačih hribov, Cirilova knjižnica, 129. zvezek, broš. 18 din, vez. 28 din.
Rene Bazin: Žito poganja, roman, Cirilova knjižnica, 127. zvezek, broš. 18 din, vez. 28 din.
jpierre Mauriac: Številka 136 ..., povest, Cirilova knjižnica, 128. zvezek, broš. 12 din, ri 18 din.
Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov z vsemi spremembami, dopolnitvami in avtentičnimi tolmačenji, 12 din, za naročnike »Slov. gospodarja« 6 din.
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Sprejmem takoj krojaškega pomočnika, dobra moč! Krojaštvo Sv. Kunigunda na Pohorju, Zreče.	741
Hlapec, trezen in pošten, za vsa dela ia Sečnjo s konjem, se sprejme. Grahor Viktor, trgovina, Fala pri Mariboru.	733
Sodarskega pomočnika sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Repič Fran, sodar, Ljubljana, Trnovo. Nastop takoj.	748
Sprejmem najemnika (ofer). Naslov v upravi lista.	753
Viničarja, izurjenega tudi vseh del pripravljanja trt, sprejme za vinograd v Bučah kot drugo moč Anton Cvenkel, Sv. Peter, Savinjska dolina. Ponudbam naj se priložijo izpričevala. 746
Dekle za vse, ki zna tudi kuhati, sprejme Wars-berg, Šmartno ob Paki.	745
žensko, vajeno vrtnih del, iščem. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in starosti poslati na: Valerija Cvenkel, Sv. Peter, Savinjska dolina.
747
Posestnica sprejme takoj treznega gospodarja. Naslov v upravi.	737
Strežnik za mlado živino, ki zna tudi dobro mol-sti, se sprejme. Oskrbništvo Rogoza, Hoče, dr. Scherbaum.	739
Nadšvicar-nadmlekar za 30 krav (montafonske) se sprejme takoj. V poštev pridejo samo taki prosilci, ki imajo večletno prakso in razumejo odteletenje in vzgajanje ter so zanesljivi mlekarji. Ponudbe na: Dr. Fritz Scherbaum, Maribor, Trubarjeva ulica 5. 752	Cepljeno trsje, prvovrstne korenjake dobite še v Trsnici Ivan Gradišnik, šmarjeta, p. Celje. 667
	Ostanki! Opozarjam na natančni popis paketov v listu št. 14, ako še niste naročili, pišite takoj, da se o ugodnosti nakupa prepričate. Raz-pošiljalnica »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg, Dvorakova št. 1. 653
Pošteno in snažno dekle, vajeno vseh poljskih in hišnih del ter molže krav, se takoj sprejme. Mesečna plača 150 din. Klemen Franjo, Rečica nad Laškim. 1 765	
	Cepljene trte na običajnih podlagah iz vrst trs-nega izbora nudi I. Trsničarska, zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik! 179
Sprejme se takoj kmečka dekla, stara 20—24 let, ki je pametna in poštena ter pridna, ubogih staršev in zna vsa kmečka dela ter tudi nekoliko hišna. Služba dobra, plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slov. gospodarja«. 762	
	Posteljne odeje, močno prešite (domač izdelek), z belo vato od 70 din naprej, zglavniki od 30 din naprej, tuhue, izgotovljeno posteljno perilo (kapne od 68 din naprej), koče, slamarice, madrace, posteljno platno, iuleti, klote in svilo za odeje, zavese, perje in puh po najnižjih cenah. A. Stnhec, specialna trgovina in izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 5. 685
Hlapec h goveji živini in pridna, poštena dekla se sprejmeta. Ponudbe pod »Posestnik«, Ljutomer, poštno ležeče. 764	
POSESTVA:	
	MOSTIN mostna esenca za izdelovanje zdrave in jako dobre domače pijače. Steklenica za 150 litrov 20 din. Razpošiljamo tudi po pošti. Drogerija Kane, Maribor. 493
Lepa domačija a v Makolah: tri zgradbe, dva vinograda, - sadonosnika, dva gozda in okrog sedem oralov zemlje. Izve se pri občini Cirkovce, srez Ptuj. 732	
	Kupim dobro in lepo kislo zelje po najvišjih cenah. Lovrec, Maribor, vrsta olja. 754
Dve lepi posestvi, dve kravi in en par volov proda Frančiška šilec v Selcih, Sv. Lenart v Slovenskih goricah. 734	
	Hranilnica in posojilnica v Selnici ob Dravi ima svoj letni občni zbor za leto 1938 dne 8. maja ob osmih v posojilničnih prostorih z navadnim dnevnim redom. 758
Posestvo s stanovanjsko hišo ter gospodarskim poslopjem se proda. Maribor, Koroška c. 116. 756	
	Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Vitanju, r. z. z n. z., se bo vršil dne 8. maja 1938 ob deveti uri dopoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti. Ob nezadostnem številu zbranih članov se vrši pol ure pozneje občni zbor ob vsaki udeležbi. 761
RAZNO:	
Kmetski sin, star 33 let, z gotovino in v dobri službi v tujini, išče1 Slovenko, posestnico ali dekle, ki bi pomagala do nakupa istega radi ženitve. šivilje niso izključene. Dopisi na oglasni oddelek »Slov. gospodarja« pod značko »Domovina mili kraj 766«.	
	Kmetijsko društvo v Rečici ob Savinji ima svoj letni občni zbor v nedeljo, dne 1. maja 1938. Vsi člani se vabijo, da slišijo, kako zadruga deluje. 738
Otroke od 4 do 14 let: odda vsled pomanjkanja zaslužka Repina Ivan, oče dvanajsterih otrok, Maribor, Taborska ulica 6. 759	
Lepo vinsko trsje in korenjake še dobite po nizki ceni v trsnici Ceh, Sv. Bolfank v Slovenskih goricah. 763	Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sv. Štefanu, ki bo dne 15. maja ob treh popoldne v posojilnični sobi v Sv. Štefanu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Računski zaključek za leto 1937. 3. Delna volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti in nasveti. 743
Zamenjam. Za 4 kg dobrega in lepega kislega zelja dobite 11 najfinejšega bučnega olja. Lo-vrec, Maribor, vrsta olja. 755	
Za birmo pletene jopice, rute, nogavice iz lastne pletarne, venčke vam nudi najcenejše »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24. 749	Vabilo na 35. redni občni zbor Kletarske zadruge, r. z. z o. z., Maribor, ki se vrši v sredo, dne 4. maja 1938 ob 9. uri v zadružnih prostorih, Aleksandrova cesta 14. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in predložitev letnega računa za leto 1937. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Z zadružnim pozdravom: Nikola pl. Jurkovič m. p., t. č. predsednik. 750
Lep, bel semenski krompir dobite poceni pri Kmetijski družbi v Celju. 736	
Moštna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11. 595	
	Ure za birmo IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIM dobite najceneje pri R II H P Č F R P H 1Q
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, stiro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 461	
Orehe, jajca, čajno maslo in sir trapist kupuje stalno Trgovina Produkt, Zagreb, Domagoje-va 6. 751	11—urar in optik, 700 X£Qy*Žir%2P H Maribor. Vetriniskn. 2«.
TOVARNIŠK* OSTANKI
dolgi komadi, brez napak, pripravni za obleke, predpasnike in perilo, so zopet v zalogi. Da omogočimo ugoden nakup tudi oddaljenim kupcem, razpošiljamo iste po pošti v sledečih zavitkih: Zavitek št. 1: 16 m močnega kretona za otroške obleke, lepega in močnega druka za predpasnike, trpežnega cefirja za perilo in pralnega delena za ženske obleke. — Zavitek št. 2.: 4 m posebno močnega pravobarvnega pralnega blaga za žensko obleko in 9—10 m močnega kretona, trpežnega cefirja za perilo in pralnega delena za ženske obleke. — Zavitek št. 3.: 4 m finega volnenega blaga za žensko obleko v najnovejšem vzorcu in lepi modni barvi ter 2 m pralne svile za bluzo in en par svilenih ali dva para navadnih ženskih nogavic. — Zavitek št. 4.: ena moška srajca, ene moške spodnje hlače, ena lepa kravata, dva para trpežnih moških nogavic, dva para ženskih svilenih nogavic, dva para ženskih navadnih nogavic, šest zelo trpežnih žepnik robcev in en naglavni robec. — Zavitek št. 5.: 3.10 m športnega štofa za moško obleko ali ženski kostim in eno lepo kravato ali en par svilenih nogavic. — Vsak navedeni zavitek lahko dobite za izredno nizko ceno 130 din, po poštnem povzetju, poštnine prosto. Pri naročilu več zavitkov naenkrat Vam nudimo še 5% popusta. — VIKTOR MAVRIC, manufaktura, Maribor, Kralja Petra trg 4.	477
Vam pomaga, da zopet dosežete ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev rastlin.
Ne bodite sovražnik semi sebi!
Obolenje pri IZMENJAVI in BOLEČINI pri MESEČNEM PERILU (menstruaciji) Vam olajša Hersan čaj.
Ovira Vas DEBELOST?
če želite biti VITKI, morate uporabljati Hersan čaj.
Zakaj trpite bolečine pri REVMATIZ-MU In KOSTOBOLJU, če to ni potrebno, kajti Hersan čaj Vam olajša bolečine.
Hersan čaj pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMOROIDIH.
A11 resnično ne veste, da je Hersan čaj pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in OBISTI dobro sredstvo?
Hersan čaj se dobiva SAMO V ORIGINALNEM ZAVITKU v vsaki lekarni!
R. S. br. 19834'33
RAZNO
2500 din potrebujete, da
zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. — Dopise: »Anos«, Maribor, Orožnova 6. Priložite znamko! 731
Mostin za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po 20 dinarjev. Drogerija I-Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19. 548
Vsakovrstno zlato in srebro kupujem po najvišji ceni. K. Ackermann, Ptuj.	328
Svile, volne, klobuki, čepice, kravate, srajce, kamgami, hlačevina, še vi joti, svilene rute, svile za predpasnike najceneje edino pri Lah Ivanu, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, podružnica Osluševci.
Kreppapir en g ros za
trgovce najugodneje v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila Maribor in Ptuj.
Botri!	Botrice!
Najprimernejša birmanska darila vam nudi najceneje T. Fehrenbacha nasl.
J. VIDOVIČ,
urar in optik,
Maribor, Gosposka 26
mmm
Trgovci — scimarii!
molitvenike, rožne vence, križe, svečnike, slike itd. po zelo znižanih cenam vam nudi
TISKARNA SV. CIRILA, Maribor, Kralja Petra trg 6.
Zahtevajte cenik!
Klobuke
najnovejše fasone, moške a din 42'-, 45'-i.t.d. otroške od din 24'- naprej.
Obleke
moške in otroške, perilo, kravate, nogavice i.t.d. kuoite najugod-419 neje pri
]AKOB LAH
Maribor, Glavni trg 2
Dralbcni oftlic.
IV I 662/38—2
Dne 13. junija 1938 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Rače vi. št. 82 cenilna vrednost: din 53.861.45 vrednost pritiklin: — najmanjši ponudek: din 35.907.62 vadij: din 5.386.—
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradri: deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 12. aprila 1938.
v novi palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in
hiš nad 4000 članov-posestnikov % vsem svojim premoženjem
D
%'()*!)&&)'#"!!!!U!"  !"  ""  !""! "! "  ! !>""" U !"!  ""  "" !!!"! ! """7 )"UP7"         ! "!!"!! &#"!"!!" !  
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
ZAVARUJE
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.
Za sv. birmo—spominki!
Botrice in botri, napravite veselje svojim varovancem za sv. birmo in jim kupite lep m o 1 i t v e n i k in rožni venec!
Cena molitvenikov
Angelček: rdeča obreza 5 din*, zlata 8 din, vatirano 11 din, usnje 20 din, beli koščeni 10 din*, 13 din, rjavi koščeni 10 in
13	din, beli biserni 23 din
Sveta pomlad: rdeča obreza 6 din, zlata 10 din*, vatirano 12 din, usnje 27 din, beli koščeni 12, 16* in 20 din, rjavi koščeni 12,16* in 20 din, beli biserni 27 din življenje mojega življenja: rdeča obreza 8 din*, zlata 13 din*, vatirano 20 din, usnje 30 din, beli koščeni 16, 20 in 27 ¿in, rjavi koščeni 16*, 20* in 27 din, beli biserni 32 din Roža Marija: rdeča obreza 10 din, zlata
14	din, vatirano 20 din, usnje 30 din, beli koščeni 16, 20 in 27 din, rjavi koščeni 16, 20 in 27 din
Pri Jezusu: rdeča obreza 9 in 10 din, zlata
14 din, bela 26 din, usnje 44 din Ključek nebeški: rdeča obreza 9 din*, zlata 12 din* Za Jezusom: vatirano 18 din Rajski glasovi: rdeča obreza 10 din, zlata
14 din, vatirano 20 din Večno življenje: rdeča obreza 20 din, zlata
26 in 36 din, usnje 56 din Moj tovariš: rdeča obreza 16 din, zlata 20 din
Prijatelj: rdeča obreza 16 din, zlata 20 din
Prijatelj otroški: broš. 2 din, rdeča obreza
5.50 in 7 din Cerkvena ljudska pesmarica: broš. 3 din Venec sv. pesmi: broš. 6 din, rdeča obreza 8 in 15 din
Z * zaznamovani molitveniki imajo napis: »Spomin na sv. birmo.«
Cena rožnih vencev
Atlas beli: 2.50, 3.— 3.50, 4.—, 4.50, 5.—
in 5.50 din Atlas roza: 2.50, 3.— in 4.— din Rokailes beli: 2.50, 3.— in 4.— din Rokailes modri: 3.— in 4.— din Rokailes oranžni: 3.— in 4.— din Opal beli: 3.—, 3.50, 4.—, 5.— in 6.— din Opal modri: 4.— din Biserni imitirani: 4.—, 5.—, 6.50, 8.—,
12.— in 14.— din Marmor: 5.— in 6.— din Leseni črni: 4.—, 5.—, 5.50, 6.— in 7.— din Leseni rjavi: 5.—, 6.— in 7.— din črni fini (Kokos): 13.—, 14.—, 16.—, 26.—
in 28.— din Biserni beli: 15.—, 20.—, 23.—, 26.—,
30.—, 32.—, 36.— in 40.— din Rožni venci v alpaca škatlicah: 20.—,
23.—, 30.— in 38.— din Samo alpaca škatlice: 7.—, 9.— in 11.— dinarjev
Kupujte v prodajalnah
TIskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju!
Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov,
3% obveznice, bone, delnice itd.
Valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 56
Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40
Prodaja srečk drž. razredne loterije
Ugodna prilika I
Češke Giorgete po 24 din dobite pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska ulica 15. 563
Vse vrste štampiljk
za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj.
Denar naložit€£ "«l1»"»'« irt "«Jvarnefe pri
SpoflnlcštaiersM ljudski posoflliilcl
Gosposha ulica 23 f PlUIlilOril Iliica 10. ohloftra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
fpSUT" Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri.
Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru — Izdajateli:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru