t Leto - Año VI. No. 288 EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo U. T. 59 - 3667 Calle AÑASCO 2322 ^P^ejemanje strank vsak dan od 15,—18. Buenos Aires, 2. februarja 1935 Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.—; Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno TARIFA REDUCIDA o w 1 M M g M 3 FRANQUEO PAGADO O O Concesión 1551 */ DOVOLJ SAMO GOVORITI, TREBA JE DEJANJA! Ni dovolj samo pisati in govoriti, treba je ludi dejanskih dokazov. Naša naselbina ni kulturno in gospodarsko na višku kot bi morala kiti. Da je temu tako je treba iskati vzrokov najprej v nas samih, in si moramo vprašati, če •smo bili tako posameznik kot celota dovolj bor-beni za boljšo eksistenco našo. Mislimo, da ne! ^oglejmo samo nekaj dejstev! Naša naselbina v Južni Ameriki je povsem tt0va in obstoja komaj eno desetletje. Semkaj So se izselili najboljši fantje in možje ter deseta, slednja predvsem iz zasužnjenega Pri-llu,rja, kar potrjuje, da je zemlja res zasužnje-114 od fašizma, če so morale še ženske trumoma aPustiti rodno grudo, kar kronika nobenega ^gega naroda ne beleži. Prišli smo sem in se svobodno oddahnili, še Pieveč svobodno, kajti mnogi so izgubili orjen-t8eijo, ki ima za izseljenca svojevrsten pomen. Ustanovila so se razna društva, ki pa niso ^gla nuditi izseljencem tistega, kot bi bilo v resnici potrebno in koristno. Vse pre-se je oddaljevalo od skupnega kulturnega : 1,1 gospodarskega cilja. V vodstvih društev je in je še danes preveč fanatizma in ozko-f: "ttosti. Dosledno se je netilo strast, verskega |vcionalnega in splošno socialnega, da ne re-»0 komunističnega nasprotstva. In to tako Veud arno in neodgovorno, da nikakor ni 0 pričakovati večjega kulturnega in gospo-7*9kega napredka naselbine. ^ to anarhijo našega življa je posegel Slo-*etlski tednik takoj ko je postal last Prosvet- «ih ki je bilo takoj opaženo in je napravilo t °ook vtis, videvši v tem naklonjenost poro- ^ "apram Hauptmannu. Izprašana je bila na- Prva priča, žena Hauptmanna, ki je le polt- KROJAČI SE PRIPRAVLJAJO NA STAVKO Za ustaviti in onemogočiti pritisk delodajalcev in zahtevati polno izvršitev zakona št. 10.505, katerega kršijo skoraj vse hiše ki se bavijo z izdelavo in prodajo oblek, skličejo delavci te stroke za v soboto popoldne ob 2, v dvorani Garibaldi, Sarmiento 2419, veliko skupščino, h kateri so vabljeni vsi v tej stroki delujoči delavci, da se bo zavzelo stališče in eventuelno sklenilo stavko. RAZKRINKANI ATENTATORJI Sodna preiákava v zvezi z poskusnim atentatom na gledališče, o katerem smo že poročali, je dognala, da je glavni vodja teh zli-kovcev uradnik tukajšnjega Banco Germánico z imenom Wilke. Sicer je res, da ni posloval marveč da se je nahajal na 6 mesečnem dopustu, razumljivo plačanim. Toda ravno ta dopust je precej čuden, če se upošteva, da je služboval pri banki samo 6 mesecev. Tembolj meče v zadevo čudno luč, ker je dotičnik v poslopju banke imel svojo lastno službeno sobo. Vse stvari, bodo morale oblasti natančno pregledati, da se ugotovi položaj ki ga zavzema banka pri tej zadevi. Ker odkrito povedano imamo polno pravico doznati, ako ne razpolaga vodstvo banke z denarjem vlagateljev," da podpira take neču-vene in nečloveške nastope teh plačanih kršile! jev javnega reda in osebnih prostosti. ¿W Tembolj imamo pravico vse zvedeti, ker je marsikakšen stotisočak naših ljudi prišel v ono banko na našo spodbudo. Kakor smo že poročali glede prijetja onih nerazsodnih ljudi kateri so hoteli, nič manj kot polno gledališče, zažgati; so blasti v preiskavi, prišle do pravih voditeljev teh zlikov-cev. Poglavar te čete, ki je en oddelek neke tukajšnje nacistične organizacije je bil v zvezi z nekim pravim nacijem z imenom Wilke, bančnim uradnikom, ki pa je imel v tem času 6 mesečni dopust. Prišlo je na dan, da vsi nacistični pohodi zadnjega časa so bili vprizorjeni od te skupine, tako zažig tiskarne tukajšnjega antina-cijstičnega nemškega lista Argentinisches Ta-geblatt, bombni napadi na judovske temple, pretep judov na protestnem shodu, položitev bomb pri radikalnih in socijalističnih komitejih itd. Toda oni imenovani Wilke, ki je tudi zalagal z denarjem te zlikovce ni moral storiti iz svojega, z svojo borno plačo od 180 pesov mesečnih, za Wilkejem se morajo brezdvomno še kaki drugi bolj petični strički skrivati. REKORD VROČINE Že od ranega jutra se je v četrtek toplomer začel dvigati in je od 4.22 pop. dosegel rekordno višino 40.5 stopinj nad ničlo, kar se ni pomni že od leta 1856. V Cordobi so imeli pa celo 43"? c. Radi tako velike vročine beleži tukajšnja kronika 23 slučajev insolacije. Ljudstvo je iskalo hladu in sence na vse mogoče načine, porabilo se je v našem mestu 1.676 miljonov litrov vode, kar znači, da se je ljudstvo pridno kopalo. V bljižni Avellanedi je pa še celo vode za nekaj časa primanjkovalo. Uganka V Limi v Peru, sta roko v roki korakala dva pijančka eden argentinske narodnosti drugi uruguajske. Šla sta v prvi almacén, Argenti-nec je naglo spil 4 kopetine, Uruguajec pa samo dva, nato sta šla v drugi almacén. Tu je žopet Argentinec ruknil 4 kopetine, previdni Uruguajec pa samo enega. Ko so pa prišli v tretji almacén je Argentinec ostal brez denarja in se onemogel zvrnil, medtem ko je pa- VI LAHKO ŽIVITE BREZ SKRBI ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA Jevala Hauptmannovo izpoved. ^Unaj. Nekaj stotin nacijev je v centrumu ^ja uprizorilo manifestacijo zahtevajoč 1 fca Avstrijo plebiscit. Razdajali so njih 'ene križe in propagandne letake. Poli- V]lfj • Je več manifestantov aretirala. *ttoskva. Musajbecov, član centralnega iz-nega komiteja Sovietov je predlagal kon-> na naj se uvede tajno glasovanje, vsled Banco Holandés SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 ZAKAJ? ZATO KER, potom BANGO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH. VAŠ DRUGI DOM: BANCO HOLANDES Pridite osebno ali pa nam pišite — da se boste perpričali. Uradujemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30. Mestna Kronika KER GA JE ODPUSTIL IZ DELA Pred poslopjem "Yacht Club Argentino" se je odigrala v sredo krvava drama katere žr-iev je postal 53 letni Elener Kadas. Imenovali! je pred nekaj časom odpustil iz dela mornarja Yacht Kluba, B. Lončarja (Jugoslovana), ker ta nikakor ni mogel najti drugje dela se je v sredo podal k Kadasu in zahteval od nje-!-ra, da naj ga ponovno zaposli, tekom pogo-ra sta se začela prepirati in nazadnje še tepsti, Kadas, ki je uvidel, da bo odnesel slabejšo stran se je spustil v beg obrnivši svojemu nasprotniku hrbet, Razkačen kot je bil, je ta potegnil iz žepa revolver in sprožil štiri strele v njega. Kadas se je smrtno zadet zgrudil, a morilcu se ni zdelo še dovolj kar je napravil, zato je stekel proti na tleh ležečemu in mu zasadil parkrat v trebuh dolg nož, ki ga je imel skritega v nedrili. Na odmev strelov je prihitela policija in morilca brez, da bi se upiral, aretirala. POŽAR V TOVARNI TESTENIN V četrtek dopoldne je nenadoma začelo goreti v tovarni testenin, ki se nahaja v ulici Fi-gueroa in A. Lamas. Ogénj se je pojavil v eni izmed sušilnic in se naglo razširil na druge oddelke kar mu je zelo omogočala lahko gorljiva suha testenina. Poklicanim mestnim gasilcem se je po nekaj urnem delu posrečilo požar uničiti. Pogorelo je 20.000 verč testenine. Škodo cenijo na 17.000 pesov. NAPAD NA ŽENSKO Napad, ki sta ga napravila dva neznanca pred par dnevi na mlado žensko se jima gotovo ni kaj prida obnesel kajti imela je s seboj samo borih 5 pesov, katere sta si ako ni bilo vmes še kakega drugega posredovalca kateremu sta morala dati njegov delež, razdelila in dobila vsak po 2.50. Torej za tako malo de- metni Uruguajec počasi posrkal tri kopetin-čke. Kaj bi to bilo? Tekma žoge: Argentina—Uruguay: 0—3. Več premisleka narja, ker če bi imela samo 50 centavos bi dobila vsak po 25, sta dva zlikovca, ki jih policija pridno zasleduje, v torek ponoči napadla 27 letno Katalino Urquiza, ki se je, potem ko se je nekoliko preveč zakasnila pri svojih znancih, vračala malo po polnoči na svoj dom v ulico Miralla 1889, Kakih 70 metrov pred njenim domom se nahaja majhen mostič za pešce katerega je morala Katalina prekoračiti, ni pa Se dobro položila nogo nanj ko sta se prikazala iz teme kot dve prikazni, dva neznanca in ikočila nanjo ter ji ko sta ji prisolila pač krepkih zaušnic kot bi mignil iztrgala iz rok tor-hico v kateri je imela 5 pesov in z njo zopet izginila. Katalini, ki je bila do sedaj navajena poslušati od moških samo kake, njenemu spolu laskave opazke, se je prvi hip zdelo, da sanja, ker si je mislila, da je nemogoče, da njo, ki je tako simpatična, dva moška, ne rečem če bi bile ženske; napadeta, ji odvzameta se je morala prepričati da je temu res tako in denarno torbico in jo še pretepeta povrhu, žal se je kmalu nato podala na bližnjo komisari-jo in zadevo kot jo mi sporočamo javila oblastem. TRAGIČNA SMRT POD VLAKOM Radi neprevidnosti voznika, je ta in .še njegov spremljevalec na tragičen način prišel ob življenje. V torek malo po 12 uri je 53 Jetni J. Ruiz vodil po ulici Lascano s pohištvom docela naložen tovorni avto, katerega je spremljal 39 let stari A. Barros, na potu sta imela za prekoračiti železniško progo F.C.O., ker ni na do-tičnem mestu nobenih varnostnih signalov in zatvornic je Ruiz, ne da bi opazil da se od nasprotne strani precej naglo bliža električni vlak, hotel progo prekoračiti, šele ko je bil na sredi proge je opazil grozen položaj v katerem se nahaja a žal bilo je prepozno. Strojevodja, ki je avto opazil, je z vso silo vlak zavoril vendar ni bilo mogoče trčenja preprečiti in tako je lokomotiva z veliko močjo treščila v avto in ga z obema nesrečnežema vred vle-lda kakih 30 metrov s seboj. Nemudoma poklicana zdravniška pomoč je odpeljala oba moška v bolnišnico kjer sta po nekaj minutah na za-dobljenih poškodbah izdihnila. DOMAČE VESTI Srebrna poroka Preteklo soboto je bila v Villa Lugano Prl našem rojaku Petru Birsa izvanredna slavnost, praznovali smo petindvajset letnico poroke, ko sta si Peter in Marija roj. Kerešvan obljubila večno zvestobo. Slavnost je bila nadvse prisrčna v krog« najožjih prijateljev, da sta bila jubilanta kar ginjena od sreče in veselja. Šele zjutraj, ravno ko je solnce vzhajalo, smo se poslovili z njegovo najljubšo pesmico "Pomladni cvet ode-va svet". Slavljenca nista mogla zadrževati solz ganotja. Želeli smo jima, da bi učaka tudi zlato poroko v sreči in zadovoljstvu. Naj omenimo tudi, da imata naša vrla za' konca brhkega sina, ki ima 12 let in ki že sedaj obeta, da bo svojima staršema zanesljiv opora ko doraste in bosta potrebovala od mučnega in napornega življenja njegova pomoč. S trudom sta si postavila lastno hišico, ki jo krasi prekrasen vrtič poln lepega cvetja. Pozabiti pa tudi ne smemo, da sta naročnika ¡Slovenskega tednika. Polde Škrbec Zahvala Maks Bratina in njegova žena Štefanija roj-Hvala, se srčno zahvaljujeta vsem sorodnikom in prijateljem, ki so poskrbeli, da je svadb» potekla v najlepšem razpoloženju. Oprostijo naj vsi, če ni bilo vsega kot bi moralo biti, ker so - okoliščine brez doma take» da ni mogoče vsega kot bi človek želel. IŠČEM veščega igralca na harmoniko za ob sobotah in nedeljah zvečer. Zglasiti se: Balbastra vogal Pumacahua 150° (Parque Chacabuco). Lastnik restavracije Trst. DOMAČE VESTI Danes odpotuje v Cordobo v obisk k svojimi vaščani znani restavrater Franc KurinČ^ s svojo ženo in hčerko. Šel je nek naš starejši rojak v nedeljo popoldne po nekih ulicah v bližini trga Constitución. Pri zavitju v drugo ulico je zagledal pred seboj parček po oblačilu sodeč, delavskega stanu. Hitro mu je padlo v oči nelepo zadržanje moškega napram ženski. Držal jo je namreč za pas, kar bi ne bilo še tako hudo, toda roka mu ni stala v miru in mu je zlezla večkrat nižje. Imenovani naš rojak je hotel brž iti mimo in ko jih je že dotekel je v žalost slišal, da se parček pogovarja v slovenščini. Nepremišljenega mladeniča ni odvrnilo od svojega vedenja niti nebroj ocvirkov od strani mestnih pobalinov. Mislimo, da ni potrebno, da se komentira to preveliko gorečnost mladeniča, toda naj se nam le dovoli pripomniti, da ne smejo naši lojaki pozabiti, da niso na domačih livadah, če ne iz drugega razloga, da ne pridejo v konflikt z varnostno oblastjo, katera bi znala marsikatero sitnost napraviti. Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgovornega zdravnika zatecite sc na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606 -914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCI PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-listi za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 DRUŠTVENE VESTI NA ZNANJE Danes s zjutranjim vlakom odpotuje urednik Slovenskega tednika v Cordobo od koder se bo vrnil nazaj v Buenos Aires v sredo. Rad bi obiskal tudi druge slovenske naselje posebno Rosario, pa mu to pot ni mogoče finančni minister ne dopušča, da bi mu Wačali namestnika, list pa mora iziti. Vsekakor Pa ima urednik v kratkem namen obiskati tudi Hosario. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L Añasco 2322 Buenos Aires Iz Villa Devoto K0 smo pred dobrim mesecem pričeli s pevskimi vajami v Villa Devoto, sem takoj spoznal, da imajo fantje in možje resen namen podati dober pevski zbor. To moje mnenje me goljufalo. Že danes je zbor toliko izvežban, lahko nastopi. Da lahko beležimo ta uspeh je treba pripiso-vati dejstvu, da fantje in možje znajo vpošte-v*ti točnost in red kar je glavni predpogoj za Vsak napredek. Če se bo s tem nadaljevalo, bo zbor dosegel v enem letu toliko kot niti sam ni pričakoval, to je moja edina želja. Trebše ZA TISKOVNI SKLAD Maks Bratina.......$ 5. .Skrbeč Andrej......» 2. Odpre j..........»93. Skupaj $ 100,— Dr. i. H AHH ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok. Notranje bolezni — želodec in drobovje. Ponore j a — Mehur — Obisti. Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. ZDRAVLJENJE Z UITRAVIOLETNIMI ŽARKI Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER NIZKE CENE VABI vse cenjene rojake in prijatelje društva na veliko Domačo Zabavo ki se bo vršila v društvenih prostorih AÑASCO 2322, v nedeljo 3. februarja ob 5 uri popoldne do 11 h zvečer Svirala bo na novo obnovljena društvena godba. Za suha grla in prigrizek bo društvo bogato preskrbelo. K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR MALA POŠTA Vprašanje: Tekom pet let sem si napravil to^cej dobro eksistenco zunaj na kampi. Se-bi se rad oženil, tukajšnjih deklet sicer ne Manjka, pa bi se vseno raje poročil s Sloven-^ Seveda bi moral iti po njo v Buenos Aires, pa če bi mi Vi urednik posredovali. Odgovor: V vseh ozirih je bolje, da se poučite s Slovenko, četudi ni nikjer zapisane-8a da bi morali biti zakoni s tujko nesrečni posredovanja pa stavi uredništvo samo Zadevne oglase proti oplačilu. DOPISOVANJE Občutki izseljenca Danes, prav danes ko gledam pospravljanje pšenice v Južnem delu argentinske republike, mi uhajajo spomini nazaj v preteklost. Lokomotiva je zažvižgala in odbrzeli smo po nepregledni ravnini med zrelim žitnim poljem po katerem se je tu pa tam pokazala rujavo zelena lisa. Tu je namreč kosilni stroj že dovršil svoje delo. Razni stroji so hiteli mimo nas kot bi hoteli eden drugega prehiteti. Voz v katerem sem sedel jaz, je bil vkljub zgodnjim uram polno nabit raznih potnikov. Nihče se ni zanimal zame, zato sem lahko nemoteno razmišljal o moji usodi. Z očmi sem blodil po širnem kampu tja in sem ter sem iskal nečesa, kar še sam nisem vedel kaj. Morda bi bile tudi oči rade tam kjer sem bil z mislimi. Nehote so mi hitele misli nazaj tja daleč v meni tako drage kraje, kjer ni še slišati bob-nečih mlatilnih in kosilnih strojev. Kjer še mesto ropota strojev razlegajo čez polja lepe pesmice žanjic, ki si v potu svojega obraza služijo vsakdanji kruhek. Kjer si mladi goloroki fantje v zgodnjih jutranjih urah razigra-vajo kipečega veselja ter prepevajo čez polje: Ko se je storil svit pa smo šli kosit; vsak svoje dekle gre budit. O blaženi časi kje ste? Ali se boste še ke-daj vrnili? Ozke stezice so se vile med zelenimi travniki, poleg žuborečih potočkov v katerem so se ogledovale lepe rožice potočnice, mimo katerih sem stopal poln sreče in zadovoljnosti, a še srečnejši bi bil, če bi bil takrat vedel, kako le- pa je mati domovina in kako kruta je mačeha tujina. Bil bi še en čas srečen vsaj v mislih, da bi me ne bil ta vražji sprevodnik dregnil pod rebra, zahtevajoč vozni listek, kar je pomenilo, da sem na postaji kjer je treba izstopiti. Trenutek nato se je res vlak ustavil; evo na mestu sem... Videl sem zopet samo valovje zrelega žita in čul ropot strojev, in slika iz srečnih dni je izginila.. . Anton Podlogar. Restaurant "O S O R I O" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno za svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL Utrinki iz nase nove domovine Prostoslav Savinjski: KRALJ ARGENTINSKIH SLIKARJEV Kdo bi verjel, da bi bila v razvoju slikarska umetnost v tako mladi, v tako redko obljudeni deželi kot je Argentina, ki se dozdevno peha saino za mamonom?! In vendar ima Argentina slikarje, kojili dela dičijo slavne evropske muzeje, dela, ki so bila kupljena v Evropi za takšno ceno, da je Argentinci niso zmogli ali pa niso hoteli plačati. Imena argentinskih slikarjev kot Fader, Qui-ros in Quinquela Martin so znana celemu kulturnemu svetu. Najodličnejši živeči zastopnik argentinske slikarske umetnosti je brez dvoma Quinquela Martin. Pa tudi najbolj simpatičen, ker se ni pogospodil vzlic slavi in denarju ter ostal proletarec kot je bil rojen. Najbolj proletarski del Buenos Airesa: Boca, je njegova zibelka in njegovo torišče. Tam kjer rečica Riachuelo tvori ono tipično kljuko, kjer se ob ulici Pedro Mendoza dvigajo oni mogočni nebotični železni kavlji tam si je ustvaril svojo pravcato umetniško palačo. Niti ficka noče za sebe od mnogega denarja, ki ga je zaslužil s svojim čopičem. Svojo umetniško galerijo je še za življenja podaril argentinskemu narodu, da naj iz njegove ustanove postane nekaka ljudska slikarska šola, ki bo brezplačno vežbala nadebudne fante in mladenke. Quinquela je v svoji mogočni tvorbi ves proletarec: poveličuje s svojim mojsterskim čopičem samo delavca. Njegovi motivi so vzeti izključno iz delavskega dejanja in nelianja na Boki. Biti na Boki ter ne obiskati Quinquelovega umetniškega svetišča je biti v Rimu pa ne videti papeža. Umetnik dovršuje ogromne stenske slike svojega svetišča. Ena, 8 metrov dolga pa je že dogotovljena. Dal ji je naslov: "Ljubezen do dela". Predstavlja najokrutnejše delo, ki si ga je na svetu moči zamisliti: nalcla-dalce premoga na ladji. Drugi znameniti motivi že dovršeni so: delo potapljalcev na dnu morja, slovo ladje na jadra, boj voznikov s podivjanimi konji itd. ** * Umetnik mi je zaupal velezanimivo zadevo: potvorbo njegovih umetnin. Stvar se je dogodila takole: bivšemu predsedniku arg. vrhovnega 'sodišča je 1. 1933 poklonil neki prijatelj sliko, ki je nosila podpis Quinquela Martin. Motiv slike je predstavljal slikovit kot iz Boke. Sodni predsednik, ne da bi dvomil o pristnosti slike jo je povesil v svoji sprejemnici, ponosno jo kazajoč vsakemu obiskovalcu. Slika, ki je bila kupljena na remati za neznatnih 250 pesov je bila počaščena s prelestnim okvirjem. mu predsedniku na obisk oseba, ki je zadvó- Ali po preteku enega leta je prišla k sodne-mila o pristnosti te slike, povdarjajoč, da je videla original v nekem belgijskem muzeju. Sodni predsednik zaprosi prisotnost slikarje-vo in le-ta je na mah ugotovil, da se gre za falzifikacijo. V svoji razdraženosti je slikar potvorbi zadal močen udarec, ki je preluknjal gornji del "umotvorbe". Spričo umetnikovega dejanja sem se spomnil one veličastne geste slavnega italijanskega kiparja in slikarja Michelangelo, ki je svojemu Mojzesu, dovršivši ga, zabrusil v obraz: "Mojzes parla!" (Mojzes govori.) Potvorjena slika je bila prenešena na sodišče. Sodišče je pač ugotovilo kdo je nesel sliko na remate. Dotična oseba se je izrazila, da je sliko kupila za 200 pesov, in da jo je nesla na remate kot se nese kakšen tintnik ali prstan to je z najčistejšim namenom prodaje. Naprtili so prodajalcu hišno preiskavo, ali ker niso ničesar našli so ga oprostili obtožbe. Pravega ponarejevalca pa še do danes niso našli. Baje se ponarejajo Quinquelove slike kot za stavo. V mestno zastavljalnico je baje bilo oddano več potvorb del tega glasovitega umetnika. ** * V Evropi je potvorba slik prav stara stvar. Do današnjega dne središče in torišče potvorb. Najbrže radi tega, ker je v Parizu nakopičenih največ slavnih slik. Ni bilo glasovitega slikarja, ki bi ga doslej v Parizu ne bili ponaredili in sicer s takšno dovršenostjo, da je bilo le težko razlikovati original od potvorbe. V Parizu se je potvarjanje slik povzpelo v pravcato industrijo. Nadarjeni slikarji, ki pa niso imeli sreče, da bi bili dosegli slavo in denar, se raje posvetijo potvarjanju ker to nese mnogo več kakor pa originalno delovanje. V teh nepriznanih slikarjih se včasih odigrava strahotna tragedija faliranega umetnika, ki hoče in mora živeti. Medtem ko tak umetnik za svoje tvorbe komaj najde kupca, dobi od preprodajalcev za posrečene potvorbe na tiso- Veliki zavod "RAMOS MEJIA" ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije In bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regenoracija po prof. Cicarolliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUcA: Kašelj, šibka pljuča,, ŽELODEC: upadel, raširjeni, kislino, tožka prebava, bruhanje, rane. čEEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 če dolarjev. Takšne slike potem navadno romajo v galerije severoameriških miljonarjev-Mnogi severoameriški bogataši imajo svoj "hobby" (manijo) v nabavljanju slavnih slik ter trošijo za takšne stvari miljone dolarjev. Nič ne pomagajo pri tej stvari umetniške komisije, ki naj bi dale svoj pravorek glede originalnosti slik. Dela slavnih evropskih moj-strov kot Goya, Van Dyck, Fra Angélico, Ru" bens, Murillo, Makart so bila tako sijajno P0' tvorjena, da so jih celó umetniške komisij® proglasile za — originalne! Spominjam se kako so pred leti ukradli iz pariškega muzeja "Louvre" slavno Leonardo da Vinci-jevo sliko La Gioconda. Nadomestili so jo s potvorbo, kojo so obiskovalci občudovali kot bi bila prava. Medtem pa je originé potoval po Italiji. Sam Leonardo da Vinci ako bi bil vstal iz groba, bi bil občudoval one .do* vršene poteze, ki jih je nanizal njegov nebeški čopič. Kopijo so bili napravili z najbolj mojstrsko dovršenostjo. Celó razpokline barve, ki so se izražale na originalu so bile dovršeno prenesene na falzifikat. Izkazalo se je za potrebno sliko proučiti z mikroskopičnimi aparati ter kemičnimi analizami. Ko se je vrnila iz Itali" je v Pariz večno se smehljajoča originalna Gioconda je stražništvo v muzeju moralo na* peti vrvi takšen je bil naval občudujočega občinstva. Eden naj glasovitejših francoskih slikarjev je bil Corot. Ko je 1. 1924 obiskal neko slikarsko razstavo, so ga mnogi poveličevali, on pa jim je odgovoril, da bi moralo biti njegovo življenje trikrat tako dolgo kot je bilo, da bi bil moral stvoriti vse one slike, ki se pripisujejo njegovemu čopiču. Najinteresantneje v slučaju Corota je to, da ga je ponarejal njegov lastni nečak. Torej nekakšen družinsk1 dihur. Pariška sodišča so se obširno bavila s tem slučajem. Pred par leti se je pri nekem pariškem sta-rinarju pojavila slika "Dobri Samaritanec", ^ so jo pripisovali slavnemu flamskemu slikarju Rembrandt-u Starinar ni za njo zahteval manj kot četrt miljona frankov. Ali dogodil" se je, da je neki francoski inženir z imenoH1 Laurie znašel neko novo metodo zvano "foto-mikrografija" in potom te iznajdbe je dokazal» da zadevna slika ne more pohajati od Re®' brandt-ovega čopiča. Kar se tiče najmlajših potvorb, je ona ita' lijanskega meniha-slikarja Fra Angélico. §1° se je za Vnebovzetje Marije. Ali stvar je bil® proizvedena — ali bolje rečeno napoprana v — Parizu. Slika je romala iz Pariza v Špan1' jo v glasoviti madridski muzej "El Prado • Zbrala se je umetniška komisija ter podvrgl® tjelo vsem mogočim preizkušnjam. Pravorek izvedencev je bil, da je delo avtentično. Komisija se je čutila biti v navzočnosti sla* voslavnega Fra Angélica ter je delo na vse pre* tege hvalila. Vsi so pripoznali način, črteči mistično izražanje asketičnega meniha Fr® Angélica, ki je pričaral na platno vso ekstazo srednjega veka. Ali dopolnilna komisija je zabranila razp0' stavo v dvorani madridskega muzeja. Izkazal" se je, da je ta Fra Angélico 14. stoletja bil slikan v Parizu pred komaj tremi leti v polneBl dvajsetem stoletju! Konec. ladinski oddelek Mirko Kunčič: Franjo Serajnik: Prve snežnike Muca Muca naša bela glej, tam v kotu ždi, prede vsa vesela, zraven sladko spi. Mleko liže rada, kot ves mačji rod, njena ta navada znana je povsod. V noči črni hodi v klet na mišji ples. Pač ni karsibodi mucek moj, zares! Ptičke zaležuje prav kot lovski tat, dolgo v noč rad čuje preden leže spat. Čuvaj jo sovraži, se za njo podi, ker ga vedno draži muca s krempeljčki. Brčice si viha, liže si rokav, Srčnomilo vzdiha svoj "mijav, mijav." tro je šel po črepinjo, jo napolnil z vlažno prstjo in vanjo vsadil čebulico. Vsak dan je bil klobuček malo večji in bolj zelen. A nekega jutra se je razdelil v šest sočnih, mečastih listov, iz njihove srede pa je kukal debel, rumenkasto zelen palček. Jakec kaj takega še nikoli ni videl in je bil zelo radoveden, kaj pride zdaj. Pridno je zalival in že nestrpno pričakoval vsako jutro trenutka, ko je smel vstati, da je pogledal, kaj se je novega zgodilo. Tudi palček je rasel in se razvijal. Očividno se mu ni preveč mudilo. Toda iznenada se je razdelil v veliko nežnih popkov. Počasi so nastali iz njih snežno beli zvončki, ki so bili videti kakor da so iz voska — in so žirili nežen, sladek vinski vonj, ki je napolni vso sobo. "Moja cvetlična princesa živi!" je vriskal Jakec, in tudi njegova mati se je veselila, ko je zagledala krasni čudež. Morda mika tudi vas, da bi poskusili takole cvetlično princeso vzbuditi k življenju? Gotovo vam kdo rad podari čebulico hiacinte iz lanskega leta, ali jo je pa mati kje spravila. Tudi kupite jo lahko. Pa saj ni treba, da je hia-cinta bela, tudi modre, rožne in rumene so čudovito lepe. Le potrpežljivi morate biti in jo lepo negovati. Potem se vam mala cvetlična princesa zahvali z vonjem in z lepoto. Prva snežnika, tako hladna in bela kakor cerkveni vosek, padla skoz okno ko MRTEV METULJ je delici bolni na nosek. Druga snežinka, tako trudna in tiha kakor vzdih vrbe žaljuke, padla ko CVET DIVJE ROŽE na grob je bedne, pozabljene tujke. Tretja snežinka ko SMRTNI POLJUB je ptička na kljunček zdrsela: žalostno v grlu mu pesem poslednja zmrznila je, onemela. Kam pa četrta snežnika je padla? Slepemu dečku v oči: kakor IZJOKANA SOLZA po licu tiho mu, tiho polzi... Zavod sv. Cirila in Metoda sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: ASILO LIPA, VILLA MADERO C.O.B.A. (Bs. Aires) o D o IOE SCESOrEHOKaCE 30E30C ÜOE30E ZA DARILA NAJBOLJŠA IZBERA CVETLIČNA PRINCEZA Ko je bil Ivan lansko leto bolan, mu je stric Prinesel cvetočo hiacinto. Sladko je dišala kraj Njegove postelje in kar razkošno jo je gledati. Ali ko je odcvetela, so jo vrgli v smetarnico in je prišla z veliko drugimi rečmi na smetišče 2Unaj mesta. % Tam so se igrali siromašni otroci s črepinja-, toi, se obmetavali s koščki kocka in počenjali še vsakovrstne norčije. Iznenada je pa Jaka opa-zil na tleh drobno čebulico. Pobral jo je in vtaknil v žep. Tema je bila, ko je prišel domov in mati ga íe zmerjala, ker je bil tako dolgo zdoma. V siromašni izbi je bilo hladno in Jakec je moral sPet gladen v posteljo. "Niti malo veselja ne Privoščijo človeku", je zagodrnjal, preden ga je °bjel spanec. Ponoči se mu je pa sanjalo, da se čebulica v žePu čudno giblje. Na sebi je imela zelen koničast klobuček in je z tenkim glasom govorila: J^ober dan, Jakec, ne bodi žalosten! Tudi jaz samo siromašnain majhna, v oguljen pla-*Ček odeta. Toda če mi daš malo vode ali prsti, napravim veliko veselje. Zakaj jaz sem cve-Uična princesa! Skrivaj nosim v sebi belo cvetno oblekco polno vonja in lepote. Le k živ-ljenju me moraš zbuditi, drugače shiram." Ko se je Jakec naslednjega jutra zbudil, je ^koj poiskal čebulico. Kako je pa bil presenečen, ko je na njej rse zagledal nežno zelen, komaj centimeter visok koničast klobuček. Hi- o D o Joyería FEDER ustanovljena leta 1907 AV. SAN MARTIN 2591 U. T. 59, Paternal 0442 Zraven Banco Popular Argentino O D o I o D o o D o o 0 o 0 M 01 Dragocenosti Ure Briljanti Fantazije Srebrnine Direkten uvoz Lastna hiša Fabrikacija Najboljša Perfektno Popravljanje NOVOPOROČENOI: Hočemo sodelovati pri sreči. Ni večjega veselja na svetu, kot biti povzročitelji nekoliko sreče v hiši drugega. POROČNI PRSTANI 18 KARATNO ZLATO OD $ 12 DALJE OBIŠČITE NAS S PREDSTAVO TEGA OGLASA NAPRAVIMO 10% POPUSTA ENO DARILO BO MŠE VREDNOST $ 500.00 ZASTONJ, ZAHTEVAJTE JIH lOOOESi'^-JOC 07zs :0E30C Dekliška Greda J. K.: ZVESTOBA DO GROBA Tedaj pa se je začulo oddaleč glasno govorjenje prihajajočih ljudi. Hlapec je razločno slišal tujo govorico in takoj spoznal, da prihajajo fašisti. Ostal je na mestu kot prej in čakal naj se zgodi kar hoče. Ko so fašisti vzrli kočijo, so takoj sneli z ramen karabinke in se pripravili za napad. Bližali so se previdno. Fašisti so bili samo še kakih trideset korakov oddaljeni in so se pomikali bližje in bližje kot ogabna črna pošast ki sluti v bližini obilen plen, ko je Rezika počasi obračala glavo v smer odkoder ji jo pretila nova nevarnost. Hlapec je hotel krikniti od groze a mu je glas v grlu zamrl od strahu. Take še ni videl Rezike. Oči so se ji bolj in bolj širile iz katerih je žarel čuden lesk kakoršnega on še ni videl pri nobenem človeku. Okrog, še pred nekaj urami lepih usten, so ji prihajale bele pene. Počasi je ustala in je čakala kot divja zver, ki se pripravlja za naskok. V beli roki je tiščala samokres, ki ga je mrtvemu Rihardu odvzela. Hlapec je čutil tajne sile, ki se počasi bližajo, da se bodo strahovito udarile. Tenente, ki je korakal na čelu svoje čete je kmalu spoznal položaj. Videl je že oddaleč mrtvega moškega in poleg njega žensko, ki je takoj sklepal da sta Rihard in njegova mati. Od podeštata je zvedel, da je bila Rezika slepo zaljubljena v Riharda. In ko so zjutraj naredili preiskavo pri Rihardovi materi, je ni bilo vdove nikjer. Občinski sluga je povedal, da je videl zjutraj navsezgodaj odpotovati Reziko in da je bila z njo tudi Rihardova mati. Fašisti so šli takoj na Rezikin dom in so takoj videli, da je vse tako kot je občinski sluga videl. Šli so za sledjo, in tenentetu je bilo sedaj takoj vse jasno. Ukazal je rezko svoji četi naj ostane na mestu, sam pa je stopil par korakov naprej ter odločno pozival Reziko naj odloži orožjS sicer jo bo k temu prisilil. Rezika ni niti trenila z očesom, samo život se ji je krčil in je zgledalo, da bo zdaj pa zdaj napadla. Fašistom in še posebno tenentetu je impo-nirala lepa mladenka, ki je tako neustrašeno jim stala nasproti in je bila pripravljena se meriti z njim na življenje in smrt. "No", si je mislil tenente "eno žensko bom tudi sam ukrotil. Bilo bi nečastno, da bi jo brutalno napadli." Tenente tudi ni bil strahopetec, saj je imel na svojih "junaških" prsih več odlikovanj, zato je hotel Reziko sam ukrotiti. "Morda me bo potem celo vzljubila", si je mislil. "Per la Madonna", jo je sam prisebi občudoval, saj je vredna ljubezni sina krepostnih rimljanov, četudi je dekle barbarskega naroda. "Zadnjikrat vas poživljam lepa signorina, udajte se sicer vaji dam takoj aretirati," je ukazovalno zavpil tenente in pri tem potegnil svoj brovning izza pasu. Hotel se je približati Reziki. V tem trenutku pa je Rezika pritisnila na petelina in se divje zasmejala. Instinktivno je v protibran sprožil tudi tenente zaveda- joč se, da ima predseboj nevarnega sovražnika, četudi je to mlada ženska , Bilo je prepozno. Kroglja ni zadela pač pa je tenente divje zakrilil z rokami in se krvaveč zgrudil na zemljo. To seje zgodilo tako naglo in nepričakovano, da so fašisti kar okameneli. Videli so kako njih vodja koplje z nogami in težko hro-pe, medtem pa se jim je zazdelo, da se bo grozna ženska vrgla nanje. "Mama mia, aiuta" je zaklical nekdo in pokazal pete in za njim so se spustili še drugi. Rezika je ostala zopet sama s svojim hlapcem in ženim mrličem več. Morda ni niti slutila, da je usmrtila ravno tistega tenenteta, ki je ubil njenega Riharda pri Hudi luknji na zborovanju. Hlapcu se je zdelo, da postaja Rezika zopet človek. Pokleknila je poleg mrtvega zaročenca ter mu je pričela tilio šepetati, da ga je maščevala in gorje tistemu, ki bi se ga upal otdekniti, in je pričela krčevito ihteti. "France!" je zaklicala Rezika hlapcu, ko se je nekoliko umirila. Obrni konje in pomagaj mi, da naloživa Riharda in njegovo mater ter se odpeljeva takoj v vas. Poskrbeti bo treba vse potrebno za pogreb. France je bil vesel, ko je videl, da je njegova gospodinja zopet pri pameti. Naglo je obrnil konje in pomagal Reziki naložiti v kočijo mrliča. To delo je bilo zelo naporno kajti Rezika mu skoro nič ni mogla pomagati ker je bila že zelo izčrpana in jo je morala le še neka nadnaravna sila držati pokoncu. Ker Rezika ni nič rekla kaj pa s tenentetom, ga je hlapec kar pustil tam kjer je obležal. Počasi in previdno je hlapec srečno pripeljal na glavno cesto. Ko so ljudje opazili Reziki-no kočijo na glavni cesti, se ji ni upal nihče približati. Vedeli so vsi, kaj se je zgodilo v gozdu, da je lastnoročno usmrtila tenenteta in da je vsa četa fašistov prednjo pobegnila, ker da je zblaznela. Ljudje so bili prepričani, da je Rezika res zblaznela in se jim to v pričo vsega, kar jo je o o o ICEXOI aox 10 6 o ÍS o DR, S. SCHAVEIZON Vodja klinike v bolnišnici Muñiz VEjSERIČNE BOLEZNI moderno in hitro zdravljenje. NOTRANJE BOLEZNI srce, ijljuča, želodec, oblati, reumatisem, kri itd. GOSPE: Rezervirani prostiri. OČI - UHO - NOS - GRLO - Ž/JtKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA SPECIALISTI za vs*Jko bolezen. NI KLINIKA Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9. D o 0 o oaaoerrsr^snossoi---^.uioznoer D o H tako nenadoma zadelo, ni zdelo nič čudnega-Smililila se jim je uboga mladenka in so s strahom opazovali, kaj bo pa zdaj. Nekaterim se je čudno zdelo, da je hlapec še živ in zdrav. Oddelek karabinjerjev z brigadirjem na čelu je bil ravno na potu, da aretira na vsak način zblaznelo Reziko, ko so opazili, da prihaja po beli cesti njena kočija. Brigadir se ni mogel odločiti ali bi jo aretiral takoj sredi ceste, ali bi jo pustil naj mirno nadaljuje svojo pot-Odločil se je za slednjo ter se umaknil s svojim oddelkom kraj ceste. Rezika je opazila karabinjerje, ker je bila na„to pripravljena, da ji bodo skušali ovirati pot, ona pa se je zatrdno odločila, da se bo branila do smrti. Hlapec je s strahom opazil, da postaja zopet lcot-je bila v gozdu. Ukazala mu je naj požene v nagel dir in karabinjerji so opazili, kako se je zalesketalo orožje v Reziki-ni roki. Umaknili so se hitro na polje. Kočija je pridrvela z razpenjenimi konji v blaznem diru na dvorišče Rezikine domačije. Nobenega človeka ni bilo opaziti nikjer. Hisa je bila kot izumrla. Domači so se vsi poskrili-Rezika tudi ni nikogar pogrešala. Ukazala je hlapcu naj potegne posteljo iz sosednje sobe v veliko izbo in v nekaj trenutkih je mrliča enega za drugim nesel na posteljo. Ko je Rezika videla da hlapec čaka njenega nadaljnega ukaza, mu je rekla s hvaležnim pogledom, ki se je Francetu v dno duše utisnil, da lahko odide. Ko je hlapec stopil na dvorišče je opazil, da je hiša krog in krog obkoljena od karabinjerjev in fašistov. Njega so mirno pustili, da je spravil konje v hlev jih napojil in zdrgnil s slamo. Uteči jim tako in tako ni mogel. Iz hiše ni bilo slišati nobenega znamenja življenja. Brigadir je stopil k hlapcu, da bi poizvedel kaj natančnega o Reziki, če je res zblaznela in kako da je on mogel vzdržati poleg nje. Hlapec ni hotel dati brigadirju nobenega odgovora, in ko je videl, da ne opravi pri njem ničesar se je oddaljil, češ, bomo že še govorili. Karabinjerji in fašisti so' mirno čakali, da jih zagrne plašč teme, potem pa so se hoteli za vsako ceno polastiti R«zike in mrtvega Billarda. In res. Komaj je nastopila noč so karabinje-ri na čelu s brigadirjem in podestatom dobro oboroženi hoteli vstopiti v hišo, pa so naleteli ria vrata trdno zaklenjena. Podestá je pozival Reziko naj odklene, da se ji ne bo nič zalega storilo. Nič odgovora. Stopil je na klop pred hišo in hotel pogledati skozi okno. V tem pa je počil od znotraj strel in razbito steklo se mu je zapičilo v obraz, da je bil v hipu ves krvav. Kri mu je zalivala oči, vendar je bil še toliko pri zavesti, da se je po vseh štirih, plazil proč in dva izmed fašistov sta ga s težavo privlekla do-" m o v. Brigadir je tuhtal in tuhtal kako bi pobesnelo žensko dobili v svoje roke, ki se je trdno zabarikadirala v svoji hiši in zgleda, da se bo branila do skrajnosti. Ivarabinjeri so se .posmehovali fašistom, ki so pobegnili pred eno žensko, sedaj pa so tudi sami čutili neko'grozo pred to hišo in njeno zblaznelo gospodarico. (Konec prihodnjič) Justina Jerain: Pri oknu PRIMORSKE VESTI Na visokem oknu dekle sloni, na tihem si briše solzne oči. Gleda na luno, ki preko mesta blišči .in kliče v daljavo, moj dom kje si ti! Kako ,ie srečna bila nekdaj, ko z okna je zrla v domači gaj. Rudeč in cvetoč je bil nje obraz in pela je pesmice lepe na glas. Sedaj pa ko sužnja je v mrzli tujini vse misli in želje so ji v domovini. Izgubilo nje lice cvetoči je kras, utihnil v grlu ji zvonki je glas. Med sivim zidovjem ji poteka mladost in kot ptička v kletki želi si prostost. Tako ji dnevi in leta tekó v upih, da večno tako pač ne bo! Anica Jeram: V senci V šenčici hladni trudna počivam, Mimoidočim obraz si zakrivam. Se misli mi mračne v glavi vrsté, čez morje široko domov ini hité! Okrog srca ovija bridkost se ledena, ne otaja toplota jo solnčna nobena! Nikjer ne najde srce si počitka, domqv bi hitela, če bila bi ptička. Sprašujem valove, ki mimo hité, kedaj se bodo vresničile moje želje! Valček Šumlja, se luna smehlja, a nič ne pové, kar vprašuje srcé! »t ! n I0E30I Dr. SAUL WAISBEIN Ed ravnik boln. Alvear Otroške in notranje bolezni. Pregled od 3—6. XOE 301 Dra. BERTA WAI-NER de WAISBEIN Pregled od 3—8. ZOBOZDRAVNICA S*». AVDA. SAN MARTIN 2261 U. T. 59, Paternal 1632 ZOPET ŽRTEV FAŠISTIČNE STRAHOVLADE 17-letni dijak Erečko Likar ustreljen od fašistov — Mati konfinirana, a sin umorjen na pragu hiše! Idrija, decembra 1934. Mirna gorska vasica v ojsko nad Idrijo je na božične praznike bila pozorišče groznega političnega umora. Isa Božič, ki je praznik miru in sprave, so iasisti ubili na pragu njegove hiše 17-letnega ferečka Likarja, gojenca petega razreda ško-iijske gimnazije v Gorici, ki je prišel za praznike v svojo rojstno hišo. Kdor je poznal prijazno vasico Vojsko, ki leži nad 100U metrov visoko in kamor so pred vojno tako radi hiteli Idrijčani in tudi iz bolj oddaljenih krajev prijatelji prirode in planin, je ne bi danes več spoznal, kjer je bil prej patriarhalni mir, ki ga je prijetno prekinjala samo naša lepa pesem, vlada danes strah in groza. V vasi, ki šteje komaj 92 hiš, ki pa so daleč na okoli raztresene, ima že od okupacije leta 1918 dalje sedež- močna karabinjerska postaja, ki šteje stalno osem mož. Kakor ne bi to zadostovalo, se je pred dvema letoma nastanila v vasi še fašistična milica z devetimi miličniki. V zadnjem času pa ima stalno bivališče v Vojskem tudi močna patrulja finančne straže, dasi je Vojsko razmeroma daleč od meje in visoko na hribu. Domačini iz doline, zlasti iz Idrije, pa sploh ne smejo na oVjsko, kajti ves hrib je postal v zadnjem času grozna trdnjava. Povsod so kaverne, predori, vojaške ceste. Nikjer se ne smeš ustavljati, kajti sicer ti preti kazen in zapor. Edina gostilna v vasi, kjer so se ustavljali lahko tujci tudi čez noč, je bila stara Likar-jeva gostilna, ki jo je po moževi smrti leta 1926 vodila Štefanija Likar, ki šteje danes 40 let. Po moževi smrti se je v drugič poročila z nekim Kacinom, (Op. ur. Nje drugi mož se ni pisal Kacin, pač pa je bilo njeno dekliško ime Štefanija Kacin.) ki pa je pred dvema letoma tragično preminul pod vinskimi sodi na poti iz Gorice. Iz prvega zakona je imela Likarje-va 4 otroke: sedaj 23-letno Valerijo, 20-letno Zofijo, 19-letno Julko in 17-letnega Srečka, iz drugega pa malo Marijo, ki je sedaj v tretjem letu. Pri njih je med drugimi tudi vedno prenočeval trgovski zastopnik Srečko Bajt iz Idrije, kadar se je oglasil po svojih poslih na Vojskem. Ko so letos spomladi varnostne oblasti začele preganjati, Bajta, so tudi Likarjevi prepovedali, da bi mu dala v svoji hiši prenočišča. Pred pol leta je bil Srečko Bajt konfini-ran in odgnan na otok Ponza. Likarjeva je imela od tistega časa v^dno sitnosti z oblastmi. 4 novembra pa so se pripeljali na Vojsko komisar in veliko številko agentov iz Gorice. 12 karabinjerjev je obkolilo Likarjevo hišo, kjer se je vršila preiskava, ki je trajala do pozne večerne ure. Nihče ni smel med tem v hišo, nihče, ki je bil zunaj (med temi niti najstarejša hči) ni smel v hišo. Štefanijo Likarjevo so agentje peljali s seboj v Idrijo, da jo zaslišijo. Ker ni bilo matere drugi dan domov, so se ustrašile njene hčei'ke za njeno usodo, posebno mala Marija je bridko jokala, odkar so ji hudi možje odpeljali mater. Šle so v Idrijo povpraševat pri sorodnikih, ali se ni morda mati pri njih ustavila. Nikjer niso o njej nič vedeli. Pri poliscijskem komisarijatu so jim pa povedali, da so jo gnali uklenjeno v Gorico. Hitele so v Gorico, toda matere niso smele videti. Oez teden dni pa so pfejele vest, da so mater konfinirali. X0E30E Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Načelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih cenuli. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob ne deljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO 28 S UIP A C H A Resnično je bila izgnana za dobo petih let na otoke. Gostilniške prostore so zapečatili, tako da so smeli njeni otroci ostati le v treh sobah lastne hiše. Dejansko so bili vsi pod strogim policijskim nadzorstvom. Dejstvo je, da niso smele hčerke zvečer po mraku iz hiše in da je bila liiša stalno zastražena. Za praznike se je pripeljal na dom, kjer je vladala žalost in jok, 17-letni sin, ki pohaja peti razred škofijske gimnazije v Gorici. Tudi on je imel v zadnjem času sitnosti s svojimi predstojniki, ki so ga po nalogu proslulega sedanjega goriškega nadškofa Margottija s silo hoteli obleči v črno fašistično srajco. 27 decembra zvečer pa se je odigrala grozna tragedija. Ko je mladi Srečko Likar stal na pragu svoje hiše, je bil zadet od fašističnega svinca. Finančna stražnika, ki sta stala pred hišo, sta končala mlado življenje nadebudnega fanta. O groznem zločinu ni bilo nikjer poročila, celo v domači vasi vlada, grozoten molk. V MATERIJI JE UBIT FRANC FABJANČIČ Ubil ga je fašistični terorist Babuder Hladnokrvno in nekaznovano ubijanje naših ljudi Materija, 1. januarja 1935. Pred tednom dni se je dogodila v naši mirni vasi krvava tragedija, ki je globoko odjeknila po celem našem zasužnjenem okraju. Narod je ves zbegañ in preplašen; skoraj brez besedi iz strahu pred novimi žrtvami. Prosluli Josip Babuder iz Materije št. 12, star 30 let, ki opravlja že več let' službo občinskega sluge in priganjača črnosrajčnikov, je hladnokrvno izpalil na svojega sovaščana Franca Fabjančiča, strega 32 let, družinskega očeta 4 otrok, 3 strele iz revolverja in ga na mestu umoril. Tako je zločinski Babuder, ki je kakor rečeno najzvestejši oproda črnosrajčnikov in že več let vnet preganjač našega življa izstrebil iz naše srede poštenega družinskega očeta in sina najpoštenejše kmečke družine, kakor tudi zvestega sina našega naroda. Pokojnik namreč ni opustil nobene prilike, da ne bi zbral okoli sebe svoje sovrstnike in ž njimi zapel našo domačo pesem. Morilec, Babuder ni mogel pozabiti, da je pokojni vzgajal svoje otro- lce v materinem jeziku in neprikrito vedno in povsod grajal odpadništvo in izdajstvo morilca. S svojim življenjem je plačal svojo poštenost in narodno zavednost. •Morilec seveda se mirno sprehaja še nadalje po naših vaseh in celo baha s svojim dejanjem. Sodnija je uvedla preiskavo, toda morilec kljub temu pričakuje nagrawo, katera mu kakor izgfeda ne boi zostala, ker umoril je le poštenega in zvestega sinu jugoslovenskega naroda. ŠE ENA FAŠISTIČNA ŽRTEV Knežak. Nekako pred letom dni je bil aretiran neki naš mladenič z priimkom Cernetič ter so ga odgnali v ječo za 8 mesecev brez da bi mu mogli dokazati kako krivdo. Ko je černetič odšel v ječo je bil popolnoma zdrav in lep mladenič, vrnil pa se je ves polomljen in jetičen kar je posledica podzemeljske ječe. Bil je zaprt v Trstu pri "Jezuitih". Kakor hitro je prišel domov se je vlegel in se še ni dvignil, Fant je zelo dober in med vsemi zelo spoštovan. Težko nam je, da bo tudi ta mladenič moral najbrže v prerani grob. Fašisti se še niso napili dovolj naše krvi. Zagorje na Pivki. Zadnje čase se je v naših krajih ojačil fašistični teror. Človek skoro ne sme niti spregovoriti v svojem jeziku. V preteklem mesecu je bilo pri nas aretiranih 12 mladeničev samo zato, ker so prepevali slovenske pesmi. Odvedeni so bili v Trst kjer so še danes. Župnik nam je sporočil s prižnice, da nam ne bo več pridigal v slovenskem jeziku temveč v italijanskem, ker je dobil tako ukaz od nadškofa Margottija iz Gorice. Brezovica. Zaradi požiga fašistične šole v Krvavem potoku so bili aretirani ter odvedeni v zapore učiteljica in nje mož ter trgovec iz Kazine Dušan šiškovič. Ker jim le niso mogli ničesar dokazati so bili slednjič izpuščeni na svobodo. Reka. Kot smo že poročali, so bili za božične praznike aretirani štirje mladi študentje ko so se vračali iz Reke v Trnovo na počitnice. Aretirani so bili: brata Rebec, Butinar in še en mladenič, ki pa ne vemo njegovega imena. Praznike so praznovali ubogi mladeniči v ječi. Ker pa jim niso mogli ničesar protidržav- nega dokazati so jih slednjič izpustili na svobodo, a so jim ostali, menda za spomin, vidni Enaki pretepanja. Povod da so jih aretirali ni bilo nič drugega, kot da so v vlaku medsebojno govorili slovensko. Reka. V zadnji številki smo poročali o izg0' nu župnika v Trnovem. K temu še dodamo, cla župnik ni hotel vzgajati mladino v fašističnem duhu in da je po cerkvenih in božjih p°-stavah, da se sme pridigati ljudstvu v tistem jeziku, ki ga ono govori, tako tudi delal. Oblasti pa so mu še naprtile, da je imel v zvoniku bombe in letake. Aretirale so ga takoj ter mu dali četrt ure, da poveže svojo culo. Odpeljali ko ga z avtomobilom v Trst in takoj z vlakom do Brennerja. Kontovel. Tržaška kvestura je izrekla strogo policijsko nadzorstvo nad župnikom KriZ-manom Nazarijo. Nabrežina. Fašisti so pripravili za mladino, da bi jo lažje dobili na limanice, več telovadnega orodja. Neke noči pa je vse. skupaj nekdo uničil. (Vzemimo kot poroča tržaški "Piccolo"). Predsednik komiteta je takoj vso stvar javil karabinjerjem in ti so aretirali Ivana Pahor, Ivanov star 47 let, Angela Štefani, (je gotovo pokvarjeno ime) pok. Franca, stara 31 let. Petra Pecrorari (?) Antonov star 16 let. Viktorja Godina, starega 14 let in Gaeta-na Mascareli (?) starega 40 let. Vsi razen Go-dine so priznali, da so naredili ogenj in se —" greli. Sodišče jih je obsodilo: Pahorja, Štefanija in Mascarelija na 8 mes. ječe in na 800 lir globe vsakega. Pecorari in Godina sta oproščena. Pola. Mussolini je podaril Istri 300 q. pšenice, da si ljudje utešijo glad. Corriere Istria-no se je razjokal nad dobroto Mussolinija, ki gotovo si misli: "onde rendere piú leggera e piú serena la sorte". Mi bi namesto "sorte" rekli "morte". ŠTEVILO POLITIČNIH KAZNJENCEV Vseli političnih kaznjencev, ne vštevši, Kitajsko, Mandžurijo in Rusijo, jih je 14.077 i» imajo skupno 27.578 let ječe, 89 dosmrtno ječ° in 94 na smrt. Koliko teh odpade na Italijo- Gorico. Poznani italijanski književni tednik "L'Italia letteraria" je pirnesel na uvodnem mestu članek o slikarju Špacapanu. Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2379 Bs. Aires Telefon: 59 - 0522 t Dr MILOSLAVICH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do H ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 Naši javnosti/ l^eda med našimi akademiki je vedno huj-sa in v teh težkih dneh je prikipela do vrhun-Ca- Številni akademiki so danes brez zadostne °bleke, v nezakurjenih sobali jim je oi^emogo-(;°uo študiranje in mnogi poznajo le po en °brok hrane dnevno. vVkademiku je radi njegove akademske samozavesti težko pokazati Kv°je pomanjkanje in če hoče dobiti skorjo kruha, je skoro vedno prisiljen ponižati se. Zal o so vsi akademiki ljubljanske univerze s'ožno organizirali Akcijo za pomoč revnim akademikom, ki stoji pod pokroviteljstvom iek'(>rja g. dr. Ramovša in tako jamči, da bo Podprla akademike le z obzirom na njihove potrebe. Zato se obračamo na vse intelektualce, gospodarske institucije, industrijce, trgovce in pridobitnike v Sloveniji, da priskočijo lla pomoč. Razposlali bomo položnice; one, ki raje darovali v blagu, pa prosimo, da ga odpošljejo na naslov: Akcija za pomoč revnim "kademikom, Ljubljana, univerza. Pomoč nam •te dobrodošla v kakršnikoli obliki; dalje pro-s«ao posameznike v Ljubljani, da bi bili prijavljeni sprejeti kakega akademika na predano, četudi le po en dan v tednu. One, ki bi 'las mogoče pomotoma prezrli, si dovoljujemo r Westiti, da jih bosta posetila po dva naša zaupnika po 15. januarju. Vsa akademska mladina bo znala dobroto c'eniti; zavedala se bo, da v življenju ni osam-'•'eno. ampak da jo naša javnost ščiti in ji sto-s pomočjo ob strani. Akcija* za pomoč revnim akademikom ljubljanske univerze. Leto 1935 AVSTRIJSKI FAŠIZEM IN SLOVENSKA MANJŠINA tepe besede vicekancelarja St^rhemberga O priliki svojega potovanja po Koroškem je leekancplar Starliemberg govoril med drugim Velikovcu, kjer je dejal tudi tole: "Obmejno nemštvo stoji in pade z Avstri-Samo avstrijska zavest zamore to deželo 'rariiti in ohraniti. S tem pa nikakor ne na-Povemo boja jezikovnim manjšinam, če zastokamo svoje nemštvo, ne napovedujemo boja 110 slovanskemu sosedu in tudi ne slovanskim ki živijo v naši državi. S ponosom ^'emo Avstrijci zasledovati cilj, da bo manj-zaščita v naši državi vzorna in se ne 0 čutila nobena manjšina zapostavljena. S ^°iosom pa hočemo zasledovati tudi drugi cilj, namreč ohranimo vse, kar je nemškega, varujemo in pospešujemo nemštvo do m tej. Sir raine doslednosti. To povem zato, ker vlada V krogih izobraženstva obmejnega ozemlja če- Posnemamo iz enega tukajšnjih večernih listov, poročilo od nekega znanega pariškega astrologa — moderni prerok — o napovedi bodočih dogodijajev v letu 1935. Kakor več ali manj znano njih leto ne začenja z januarjem marveč z marcom. Dosedanje napovedi tega modernega čarovnika so se popolnoma uresničile, vse večje spremembe, kakor atentati, politični pokolji, velikanske goljufije, ki jih je prerokoval so se tudi izvršile, vsled tega smatramo za zanimivo poročati o prerokbi za. leto 1935. Možakar, ki mora biti obenem znameniti zvezdo,sloveč, vidi v letu 1935 vsespolšno zboljšanje. Sicer bo kriza še tam do junija meseca pritiskala, potom pa bo nastal preobrat v dobro, brezposelnost bo znatno pojenjala in blagostanje se bo povrnilo. Na političnem pozori-šču se bodo prijateljske vezi med Francijo in Ttalijo še bolj utrdile, z Nemčijo in Francijo se bodo odnošaji tudi znatno zboljšali, sedanja vlada na francoskem ho vladala skoraj do konca leta, ne fašizma in ne komunizma se ni bati Franciji Mussoliniju in Hitlerju se ni bati za njih življenje, le zadnjemu se bo pripetil incident, ki pa ne bo imel večjih posledic. Nevarnosti vojsk ni nobene za enkrat, predvideva. pa za sigurno da izbruhne vojska v letu 1944. SHOD ČARODEJEV V septembru se je v Dessau vršil shod čarodejev z vsega sveta. 150 udeležnikov je bilo. Niso bili to poklicni čarodeji, nego le ljubitelji, ki so po poklicu trgovci, tehniki, zdravniki, pravpiki, uradniki in znanstveniki. Prav čudovto je. kaj vse znajo ti ljudje. Po vseh kotih, pri vseh mizah so sedeli in čarali. Preizkušali so nove zvijače, kazali nove ročne umetnosti. delali zapletene vozlje, čarali z robci, go-tali biljardne kroglje in tako naprej. Da na svetu cenijo ta sport, so pokazali številni brzojavni pozdravi uglednih osebnosti. Na shodu se ■ vsekozi prevladovalo razburljivo ozračje, iz kasto povfcem napačno pojmovanje nacionalne dolžnosti. Avstrija bo slejkoprej vodila vse-nemško politiko. Pošteni Nemci smo in zato dolžni, da doprinesemo svojemu nacionalnemu čutu tudi žrtve ter mu služimo". Po nedavni izjavi kancelarja Schuschnigga za manjšine sedaj torej tudi slična izjava vodje eimatschutza Starhemberga. Lepe besede... O dejanjih bi naši Korošci imeli kaj povedati. .. terega se je čul vesel smeh, ko se je posrečila pokazana ročna umetnost. Udeležnici so imeli popoldne in zvečer javne predstave. Neverjetne ročne spretnosti so kazali. Tako je nekdo zavil gorečo svečo v papir, pihnil in naredil, da je na videz izginila v zraku. "Prazen ho-kus-pokus!" se je slišalo. Tedaj je pa vzel iz zraka robec. "Vara!" so se oglasili glasovi iz občinstva. "Sveča je v robcu!" Čarodej je razprostrl robec, stopil med občinstvo in izvlekel svečo iz telovnika tistega, ki je prej zaklieal, da je vse skupaj hokus-pokus. Najlepši pa je bil konec shoda. Kakih deset najbolj neugna-nih je pilo v majhni krčmi do 4. zjutraj, ko se je pokazalo oko postave v podobi dveh stražnikov, da bi jih postavila na cesto. "Oprostite, gospod nadzornik, jajce imate pod čepico!" "Ej, gospod nadzornik, v suknjiču imate igralne karte!" "In sedem zelenih robcev pod pazduho !" Tako se je vsipalo od vseh strani nad stražnika. Bila sta v največji zadregi, naposled pa sta vendarle obvladala neugnano ča-rovniško družbo. Dva sta se dala celo prostovoljno vkleniti in odvesti. Toda nista še prišla do vrat, že sta bila spet prosta spon in sta iz-nova čarala. TRIJE INŽENJER.TI GRADE V SAHARI SEDEM SVETILNIKOV V enem delu puste Sahare, ki se imenuje Puščava strahu, so zaposljeni trije francoski inženjerji z gradnjo prvega izmed sedmih svetilnikov, ki bodo v bodoče kazali pot skozi neskončno puščavo avtomobilistom, letalcem in karavanam. Svetilniki bodo po 35 m visoki stolpi iz jekla in betona, katerim ne bodo mogle do živega niti roparske tolpe, lci cesto zablo-diio v puščavo. Luči v svetilnikih, vidne 100 m daleč naokrog, bodo svetile dve leti brez vsakega polnjenja ali reguliranja, ker bo gorela v njih neka posebna zmes. Mnogi ljudje in živali se bodo lahko v bodoče zahvalili svetilnikom za svojo rešitev pred smrtjo od vročine in žeje. To, kar je napravil inženjer Delaplace s svojima pomočnikoma, je ogromno delo v pravem pomenu besede. Tnžerjerji imajo samo dva avtomobila. ki z njima dovažajo jeklo, cement in gorivo na velike razdalje. Neprestano morajo izpopolnjevati zaloge živil, orodja in lesa, zlasti si pa morajo preskrbovati. vodo v neprestani nevarnosti, da jih napadejo arabski razbojniki. "Naša naloga ni lahka", je pravil nedavno inženjer Delaplace nekemu novinarju, ki ga je prignala k njemu radovednost. "Sami si kuhamo, sami smo si inženjerji, zidarji, šoferji, lovci in celo zdravniki. Trpeti moramo žejo, strašno vročino podnevi in hud mraz ponoči. Oči nas vedno peko, ustnice imamo razpo-kane in jezike otekle. To ni šala, toda naš trud bo poplačan z uspehom. eqlíS- ohacionaT r/j A ¿/NSTITUTOJ^-^ Blenorrag SIFILIS YDEMAt VENEREAS INSTITUTO MAS ANTIGUO ATENDIDO POR MÉDICOS PLAZA CONSTITUCION J= t- INSTITUTO brasil DE -1 O 12 DE 15 A 21 SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE PREVOZNO PODJETJE RAFAEL TURK OSORIO 5085 esq. WARNES 2200 U. T. 59-2505 in 59-3667 ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL STTD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES Calle AÑASCO 2322 j Año VI, NÚm. 288 j BUENOS AIRES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin KAKO SO OBOGATELI — VERIŽULKI? Senatni odbor se še zmeraj zabava s tem, da preiskuje, na kakšen način so med vojno obo-nes senatni odbor ugotovil, da je neki indu-gateli različjii dobavitelji orožja. Tako je da-strijec v Tennessyju začel svojo obrt. 1. 1914 r kapitalom 5000 dolarjev. Ob zaključku vojne je njegovo premoženje narastlo na 200 milijonov dolarjev. Senatni odbor je sklenil, da bo sedaj začel preiskovati delovanje banke Morgan, ki je dolži, da je bila ona tista, ki je financirala vso svetovno vojno. TETOVIRANE USTNICE Neki sloviti pariški kosmetik se je vrnil z dolgega potovanja domov z "odrešilno" novico. Ženske si v bodoče ne bodo več barvale ustnic, temveč si jih bodo enostavno — tetovirale. Stvar bo sicer "malo bolela", kakor priznava kosmetik sam, ker je treba ustnice pač žga-ti, a zato bo imelo prednost : da bodo imele ustnice tisto obliko, ki jo bo moda proglasila za najlepšo, in da bo enkratna, ustnice ohranijo potem namreč za stalno svojo obliko. Marsikomu bi se zdelo čudno, da bi veliale za civilizirane Evropke 20. stoletja navade, kakršne vladajo drucače samo za redke diviaki-n.ie, ki stoje na civilizacijski stonnii kamene dobe, in eventualno še za — zločinke. Toda dejstvo je, da je kosraetikova ideja "vžgala", prve Parižanke s tetoviranimi ustnicami so se že pojavile na ulici in zbudile seveda senzacijo, baje je nova moda prodrla tudi že v London in drugod. A kakor je bilo pričakovati, ni ostalo samo pri ustnicah. Čemu bi se ne prenesla tetoviranja tudi na ostale dele telesa. In res se je grofica Vandinova pri zadnji premieri v Parizu pojavila z vtetovirano kačo na desnem, razgaljenem ramenu, žena industrialca Banqueta pa nosi na levi nogi vtetovirano — veri pro. Kakšne možnosti se še prožijo! Kosme-tiku seveda najboljše, kajti njegovi honorarji so — izredni, že zato, ker je mož ta čas v Parizu še edini, ki se "razume na svoj posel". Pa tudi tisti, ki se izogibajo prifrknjenih žensk, bodo imeli lepo priliko, saj jih bodo spoznali poznamenjih, vžganih jim v obraz in drugod. ■ "».«.i-.-sfapsiii * Diplomirana babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Raur.on v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa. Calle CABRERA n311 U. T. Palermo, 2383 HUMOR Iz šole za hrano?" vpraša učitelj. "Kdo ve, katera žival človeku najbolj služi "Kokoš, gospod učitelj", odgovori Jernačev Matija. "Zakaj ?" "Ker je lahko jemo pred njenim rojstvom in po njeni smrti!" Slovenska gostilna pri Veselem Štajercu Naznanjam vsem cenjenim rojakom v slovenski naselbini da razpolagam z novim igriščem na kroglje in keglje pod streho. Krasen plesni salon kjer vsako nedeljo svira dobra slovenska godba. Prvovrstna domača kuhinja in pijača po zmernih cenah. Za obilen obisk se najtopleje priporoča lastnik Štefan Celeč MAN. ESTEVEZ 499 AVELLANEDA m * Vsem Slovencem naznanjava, da sva odprla lastno prodajalno, oglja, drv, krompirja itd. Točna postrežba na dom. Se priporočava cenj. rojakom in rojakinjam. Lastnika J. Trampuž in J. Brišček Ulica NOVARO 5201 — Villa Devoto GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dospejo: Februarja: 2—Ppssa Giovanna (iz Genove 12.1-) 3—Augustus (iz Genove 20.1.) 3—C. S. Tomé (iz Genove 19.1.) C—Monte Pascual (iz Hamburga 12.1.) Odplovejo: Februarja: 7—Augustus (v Genovo 23. 2.) VREDNOST DENARJA Nakup: Prodaja: 100 dolarjev 398.60 402.70 100 ital. lir 33.70 34.10 .100 dinarjev 8.20 8.90 100 frankov 26.30 27.— 100 čeških kron 16'.— 17.— 1 funt šterling 19.45 19.75 IOT— loaocHrs: aot =3O0O Ó g na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, o V dar dobite lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. g F. Quiroga 1275 DOCK SUD o Atelje MARKO RADALJ ■:;„"," .....t. ———"uvr^oo v ! ZÜBOZDRAViTICJ* Dra. Samoiiovic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 I o V dabofcudM ccm Lió mefofeb materiaA fiSurvoA: lÍLpjjlcrftnx>' y hMabdJUtiWíbr eópjecíodjiafafarrúLuxb.