Inserati so sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če so tiska dvakrat, 15 če so tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Itokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dieija na mestnem trgu h. štov. 9, II. nadstropje.
VredniStvoje na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji.
Po poŠti prejemali veijil Za celo leto . . 15 gl. — Za pol leta . . 8 „ —
kr
Za četrt leta Za en mesec
1
40
V administraciji velja
. Vi gl.' . 6 „
Za eelo leto Za pol leta Za četrt leta Za en mesec
kr
50 30 10
Političen list za slovenski narod.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
Izhaja vsak dan, izvzeraši nedelje in praznike, ob l/a6 popoldne.
Vabilo na naročbo.
Vljudno vabimo vse p. i. dosedanje naročnike, kterim s tem mesecoin naročba poteče, da jo blagovoljno o pravem času ponove, da zamoremo list vsakemu redno pošiljati, in da nam pridobe še novih naročnikov.
„Slovenec" pri opravništvu prejemali velja:
Za celo leto .... 13 gld. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ ,, en mesec .... 1 „ 10 „
Po pošti prejeman pa vel j 4: Za celo leto .... 15 gld. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ en mesec .... 1 „ 40 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. več na leto.
VredniStvo in založništvo.
Deželni /bor kranjski.
Šesta seja 2 9. septembra. Deželni glavar grof Thurn naznani, da mu je od deželne vlade došlo vabilo k slovesni sv. maši na dan cesarjevega godu (4. oktobra). Potem naznani, da se bodo po vladni naredbi po Kranjskem razen deželnega gozdarja nastavili še 4 gozdarji in 10 logarjev, zboru pa se poda v obravnavo postava o pogozdovanji Krasa, ki je izdelana na podlagi pozvedeb po okrajnem glavarstvu postojnskem v soglasji z vsemi občinami tega okraja. Zbornica sprejme to naznanilo z radovoljnim odobrenjem.
Dr. Vošnjak in tovariši so v današnji seji stavili sledeči predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu zboru se naroča: 1. Da poizveduje po vzrokih, vsled kterih kmečki stan čem dalje tem huje materijalno
peša in propada, in v ta namen: a) si preskrbi potrebno izkaze o zadolženji kmečkih posestev, o številu eksekutivnib dražb na kmetih in zarad česar so se vršile, o znesku občinskih, okrajnih in drugih priklad, o visokosti obresti itd.; h) sklicuje enketo iz zastopnikov deželnega zbora, c. k. kmetijsko družbe in iz zvedenih zaupnih mož iz kmetov, h kteri enketi naj povabi tudi c. k. deželno vlado, da delegira svoje zastopnike.
2. Da na podlagi dobljenih statističnih podatkov in enketnih sklepov deželnemu zboru v prihodnji sesiji predlaga svoje nasvete, kako bi se dalo zboljšati materijalno stanje kmečkega stanu.
Profesor Šuklje in tovariši pa so stavili predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnji sesiji daželnoga zbora stavlja nasvet o vstanovi poljedelske oziroma vinorejske šole na Dolenjskem.
Deželni predsednik baron Winkler naznani zbornici, da je ministerstvo uslišalo prošnjo Eadoljičanov in dovolilo postajo (Haltstelle) za osebe pod mestom, ktera se ima napraviti ob tamošnji čuvajnici. To naznanilo zbornica sprejme z veselim odobrenjem, dr. Poklukar pa kot poslanec okraja in mesta Radoljice izreče za to dovoljenje vladi najtoplejšo zahvalo.
Dr. Zarnik vtemeljuje svoj predlog o popravi ljubljanskega volilnega štatuta na kratko s tem, da je bil sostavljen ta štatut pod Bachovo vlado, kakor tudi po drugih mestih, da so ga pa drugje, n. pr. v Gradci, Mariboru, Lvovu itd. že popravili. Tudi za ljubljansko mesto je bil po naročilu deželnega odbora 1. 1871 nov štatut že izdelan po dr. Costi, kakoršen je zdaj podan zbornici, potem v zboru sklenjen, pa ne potrjen. Da je poprava tega štatuta potrebna, je toraj jasno. — Za pretres načrta nasvetuje volitev
odseka 7 udov, ki naj se voli pozneje. Zbornica temu pritrdi.
Na to vtemeljuje poslanec gosp. Klun svoj predlog o dajanji ženitovanjskih oglasnic v daljem govoru, ki je bil sprejet z glasno pohvalo. (Priobčujemo ga na drugem mestu.)
Poslanec gosp. Murnik poroča v imenu linančnega odseka o proračunih bolnišnega, blazničnega, najdenišničnega in porodišničnega zaklada za 1. 1884. Pri proračunu blazničnega zaklada omeni dr. Blei\veis, da bi bila postrežba in hrana v blaznici (norišnici) ceneja in boljša, ako bi se odvzela redu usmiljenih sester in bi jo vodstvo, oziroma dežela, prevzelo samo v svojo režijo, ter stavi predloga: 1. V deželni blaznici se s 1. nov. 1. 1884 pričenši hrana in oskrbovanje sprejme v lastno režijo; 2. finančnemu odseku se poda ta predlog v pretres in poročanje. Predloga se sprejmeta.
Poslanec Deu poroča o računu zemljiščno-odveznega zaklada za 1. 1882, pa o računu in proračunu deželno-kulturnega zaklada, kar se vse po odsekovih predlogih sprejme.
Prof. Šuklje poroča na kratkem o deželni šeststoletnici, sklicevaje se na letno poročilo deželnega odbora o tem in predlaga, naj se to poročilo blagovoljno na znanje vzame ter slavnostnemu odboru izreče zahvala dežele za njegov trud in delovanje, kar se tudi zgodi. — Za njim poroča dr. Dolenec prav kratko o nekterih paragrafih letnega poročila deželnega odbora, ki se potrdijo.
Poslanec gosp. Klun poroča o ukrepih deželnega odbora v šolskih zadevah, ki so omenjeni v letnem odborovem poročilu od št. 30 do 40 in stavi več predlogov, kterim se pritrdi. Gosp. Murnik graja pri tej priliki naučno ministerstvo, ker za Kranjsko premalo stori, posebno glede obrtnijskih šol.
Potem se rešijo posamezne prošnje namreč: Mat. Hitiju, učitelju na Poljanah, se do-
Jana Matejka
.,Sobieski precl Dunajem".
(Konce.)
Zraven te idealne podobe vidimo na levo opazovalca kraljevega zastavonosca na konji. Pokrivalo mu je prav v okusu 17. stoletja z vihrajočimi peresi, ščit ozališan z dragocenimi kamni; pravi ideal je viteza, kojega sveta naloga je zvesto stati na strani svojemu kralju. Ob enem nam predočuje vso čast in mogočnost poljskih polkov, ki se v gostih trumah kažejo v zatišji.
Oseba, ki sedi nekoliko nižje, je „ober-stalhneister" Marko M a t c z y n s k i, prava mar-cijalska podoba, sredi konjskih repov, sabelj in različnega orožja oster meč opazujoč, hoteč kaj izvrstnega izbrati za svojega kralja.
Vrsto poljskih vojvod sklepajo zgoraj Nikolaj Sieniawski, poljske vojne levega krila načelnik, z zapovedovalno palico v roki na belci, zraven njega Stanislaj Jablonovvski, zapovedujoč desnemu krilu poljske vojske. Zraven njega vidi se še glava Atanarija Miacrjonskega, Volhinijskega vojvode, ki je podil po zmagi se svojimi lahko oboroženimi jezdci Turke spod Dunaja.
Za kraljevim zastavonoscem je zgoraj na desno podoba polnega obraza, z vihrajočimi peresi na klobuku: Jurij III. volilni knez Saksonski, kterega sin je pozneje zasedel poljski prestol. Na konji nemške ra^e, v dolgi pisani obleki, gleda zamišljen na kralja, pod kterim se je nedavno zmagovito bojeval.
Zraven volilnega kneza Saksonskega proti sredi podobe vidiš volilnega kneza Emanuela Bavarskega, ki se je pozneje poročil se Sobieskega hčerjo Kunigundo. Radovedno ogle-
duje podobo Matere Božje, ktero v rokah nosi, po navadi italijskih mnihov na oslu ješ, ka-pucin Marko de Aviano. To je oni slavni mnih, kterega je bil poslal papež Inocencij XI. do cesarja Leopolda I. osrčevat ga in nagovarjat njegovo vojsko k vstrajnosti. Ravno pred bitvo maševal je Marko de Aviano v cerkvici na Golovci in konec maše, pri kteri je stregel sam Jan Sobieski, zaklical je kapucin mesto: „Ite missa ost" proti kralju: »Vinces Joannes", (zmagal boš Jan)!
Podoba M. R. v rokah kapucinovih, ktero so našli, ko so stavili šotore, in ki je s pre-čudnim napisom vse iznenadila, zapušča nam o slavnem mnihu še veliko globokejši vtis, kakor njegova oseba in povikšuje neizmerno v e r-ski značaj vse slike.
Zraven kapucina v obližji kanonika Den-hofa stoji mlad do m i 11 i kan, čigar obraz kažo veliko ginjenost. Pri vozu prav ob robu
voli za prihodnje leto podpore 60 gld., leso-rezni šoli v Kočevji 100 gld.; Ivleininayr & Bambergovi tiskarni za izdavanje slovenskih učnih knjig 500 gld.; društvu dijakov kmetijske više šole 30 gld.; društvu za oskrbovanje bolnih dijakov na Dunaji 50 gld.; pod-piralneinu društvu pravnikov na dunajskem vseučilišči 30 gld.; podpiralnemu društvu slovanskih vseučiliščnikov v (iradci 100 gld., prošnja društva rudarskih akademikov v Ljubnem se odbije; C. Sellak dobi za izdelovanje čipek v Zireh podpore 80 gld.
Slednjič se volijo v odsek za pretresanje dr. Zarnikovega predloga: Suklje. dr. Papež, dr. Blenveis, dr. Zarnik, dr. Dolenc, Dežman, Taufferer.
O pol dveh se seja sklene, prihodnja seja bo v sredo 3. oktobra.
Govor poslanca Klima,
s kterim je rtcmcljeval predlog o vravnavi šenitovanjskih oglasnic.
Slavni zbor! Predlog, ki sem ga v zadnji seji izročil slavnemu zboru in ga imam danes vtemeljevati, ni nov. Razpravljal se je že večkrat v tej visoki zbornici.
Že leta 1864 bil je predmet obširne obravnave, ki je trajala skozi dve seji. Od leta 1850 do 1863 so namreč občine imele in tudi dejanski izvrševale pravico, da so se ženito-vanjske oglasnice dajale ali odrekale, iu v ljubljanskem mestnem štatutu je v § 116. naravnost določeno, „da magistrat, oziraje se na postave, ženitovanjske oglasnice ali daje ali odreka".
Ko jo pa bolj liberalcu veter potegnil, hoteli so odpraviti to pravico in državni zbor je leta 1864 sklenil postavo, po kteri naj bi bila privolitev občin k ženitovanju odpravljena.
Gospodska zbornica imela je pa zoper to postavo opravičene pomislike in jo je zavrgla, češ, da ta zadeva spada pred deželne zbore, ne pa pred državni zbor. Vsled tega je vlada leta 1864 deželne zbore vprašala o njihovem mnenji:
a)	ali in kteri zadržki opovirajo odpravo privolitve k ženitovanju in
b)	kaj bi bilo v tem oziru storiti?
Naš deželni zbor je temeljito pretresal to vprašanje in poročevalec, tedanji mestni župan Ambrož, stavil je v imenu gospodarskega odseka te-le predloge:
D e ž e 1 n i zbor si prilastuje pravico, skle-
slike spravljata mlad vitez in močan sluga različen plen v zaboje, ki so v Rim namenjeni.
(Je smo si tako ogledali posamičnosti slike, zjasni se vsakemu ves predmet. Dejanje se vrši pod milim nebom, na polji, v solnčni svitlobi. Zato so boje močne, svitlobe polna iu živa in vse v različnem in jako mnogovrstnem barvanji. To je tudi vzrok, zakaj so boje obleke svitlejše. zakaj so rumena in purpurna barva, pozlačenje. dragi kamni in bron v blišču solnčnih žarkov bolj bliskoči, kakor navadno.
Ta slika kaže nam v svoji mnogovrstnosti in ob enem v svoji natančnosti vso moč umetnikovo : raznovrstnost pripomočkov iu velikost slikarjevoga duha, ki zapazi v naravi in v človeškem življenji vse ono, kar naj imajo v vzvišeni meri njegova dela.
Že prej slikal je Matejko Sobieskega v različnih podobah. L. 1851) naslikal je: »Kralj Sobieski v Czestochovem"; 1862 »Kralj So-bieski bosonog moli v kapeli"; 1879 »Rešitev
pati o tej zadevi ter na stavljeni vprašanji odgovarja: da postave o ženitovanjski privolitvi na Kranjskem ni bilo, da se je pa dejansko ta privolitev izvrševala, in da se to strinja z željami deželo kranjske; zato pripozna deželni zbor potrebo take postave, ter deželnemu odboru naklada, da naj osnuje načrt take postave.
Obširna obravnava o teh predlogih se je zlasti sukala o vprašanji, ima li deželni zbor pravico sklepati tako postavo in ni li marveč to reč državnega zbora?
Pa ne samo govorniki na tej strani, kakor Toman, Bleiweis in drugi, ampak tudi veljavni možje na uni strani te visoke zbornice, kakor bivši poslanec dr. Supan so deželnemu zboru pripoznavali pravico sklepati o tej zadevi in po dolgi obravnavi bil je sprejet nasvet g. poročevalca Ambroža, da je bila privolitev k ženitovanji na Kranjskem dejansko v navadi, in da bi bilo želeti, da bi so ta željam našega ljudstva primerna navada postavno vravnala. Enaki sklepi so se storili tudi skoraj po vseh drugih zborih. Vlada je nekako pritrdila nazorom, da ta reč ne spada pred državni, ampak pred deželne zbore, ker je ni več predložila v obravnavo državnemu zboru, ampak je leta 1868 deželnim zborom predložila postavo, da naj se odpravi prej navadna in potrebna pritrditev k ženitovanju. Večina deželnih zborov, kakor češki, moravski, gorenje- in dolenje-avstrijski in štajarski so pritrdili tej postavi, ki se pa našemu in solnograškemu zboru ni zročila v pretres.
Kmalo so se povsod pokazali slabi nasledki te odprave in ljudstvo je začelo prositi, naj se zopet vpelje ta privolitev. V češkem deželne m z b o r u so že leta 1878 prosile mnoge občine za-njo, na Moravskem pa je bilo že leta 1873 od občin došlo mnogo takih prošenj, ki so se množile od leta do leta.
V	gorenje-avstrijskem zboru so celo že leta 1869 stavili predlog, da naj se zopet vpelje omejitev ženitovanj, seveda zastonj in ker so se dotične prošnje množile od leta do leta, je bila 1878 sklenjena postava v tem smislu, ki pa ni bila potrjena. Toda to ljudem ni jemalo poguma in lani so zopet poslali deželnemu zboru mnogo prošenj za tako postavo.
Tudi dolenje-avstrijskemu zboru se je leta 1880 predložilo mnogo enakih prošenj in da si se deželni zbor ni zanje zmenil, poslali so mu jih leta 1881 zopet.
V	štajarskem deželnem zboru, ki je leta 1868 odpravil to privolitev, so že leta 1878
Dunaja po kralji Sobieskem" in skico: »Po-slanje kanonika Denhofa v Rim"; 1880 »Kralj Sobieski ješ pred Dunajem" aquarell za album Nj. Vel. cesarja Franca Josipa. Na podlagi teh študij in del nastal je venec Matejkovih del o tem predmetu »Sobieski pred Dunajem".
Cel poljski narod veselil se je že naprej prekrasnega dela, kajti za gotovo seje mislilo, da pride v deželni muzej krakovski. Nabrala se je svota 50.000 gld., kteri naj bi se podarili slikarju za umotvor. Prišel jo slavnostni dan 12 septembra. Vse je občudovalo prekrasno sliko v Krakovu. Naslednji dan 13. septembra pa je obhajal slikar sam slovesno peti n d v a j-se t letnico umetniškega delovanja.
Sam škof krakovski Albin Dunajevvski služil je sv. mašo; prvi odličnjaki poljski slavili so Matejka. A pri tej priliki še lo povedal je slikar, da delo njegovo ni namenjeno deželnemu muzeju, ampak — Vatikanu. Poslu-šajmo slikarja samega! »Kakor jo spolnoval
stavili predlog, naj se zopet vpelje, in ker jo bilo to brezvspešno, pa je došlo okoli 700 novih prošenj, ponovili so leta 1880 dotični predlog, ki ga je pa liberalna večina zavrgla.
Kakor v družili deželah, pokazali so se slabi nasledki to odpravo tudi pri nas, in naš deželni zbor je že leta 1871 sklenil postavo, ki se je glasila:
»Pri dokazanem pomanjkanji potrebnih dohodkov, ali pri dokazanem slabem obnašanji se sme odreči ženitovanjska oglasnica. Pritožba proti odločbi občinskega starešinstva gre na občinski odbor in dalje na deželni odbor."
Pa ta postava ni zadobila najvišjega po-trjenja. Ker so se pa slabi nasledki svobode pri ženitovanji čedalje bolj kazali in so bile pritožbe občin čedalje glasneje, je ranjki dr. Blenveis 1. 1880 ponovil gori omenjeno postavo, preko ktere je pa prejšnja večina to visoke zbornice prestopila na dnevni red.
Vendar pa našo ljudstvo nobene postave tolikanj ne želi, kakor ravno te postave, in ako greste po deželi, ter poprašujete po potrebah našega ljudstva, boste povsod čuli glas:
»Dajte nam postavo, da ne bo vsakemu človeku dovoljeno se ženiti." Te splošne meni in mojim tovarišem dobro znane želje naših občin, ki že komaj zmagujejo bremena, ki jih jim skrb za libožne rodovi ne naklada, so me toraj pripravile, da sem visoki zbornici izročil dotični postavni načrt.
(Konec pvih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. sept.
Avstrijske dežele.
1' koroškem deželnem zboru sklenili so presvitlega cesarja za nameravano zgradbo deželne hiralnice podpore prositi.
Deželni zbor moravski. Grof Vetter stori obljubo. Prvomostniki odborom so: Eich-liof (denarstvo), Frendl (občinske zadeve), Vid-man (šole), Chlumeckv (promet), Ktibeck (državno gospodarstvo), Aresin (peticije), d'Elvert (zdravstvo), Sturm (volitvena prememba), Chlu-mecky (vojašnica za pehoto). Peticije in poročila deželnega odbora se dajo dotičnim odsekom. Med temi so tudi poročila, kar se tiče subvencije za lokalno železnico Prossnitz - Miihrisch-Triibau-Zwittau-Hannsdorf in Ziegenhals, tudi kar se tiče doneska marske dežele za češko poprečno železnico in zastran volitvene reforme in grajenja vojašnic za konjico. Prihodnja seja 1. oktobra.
Iz Trideiita, 27. septembra, Namestnik in deželni glavar sta ogledovala še nadalje je-
pred veki naš narod v zavesti lastnih moči in dolžnosti nalogo od previdnosti Božje mu od-kazano, da je še v svojem propadu cvetoče in močne narode rešil pogube, tako nam dopušča danes Gospod pokazati gorečo vero naših dedov z drugim sicer manjšim dejanjem, ktero pa je v naši moči, z darom umotvora. Tje, kamor je hitel spod Dunaja poslanec s kraljevim listom in z zastavo prerokovo, tje pošljimo sliko, ktera nam pred oči stavi ta tre-notek. Od tam, iz Vatikana, bolj kakor od kod drugod, nam bo v spomin klicala nikoli pozabljene zasluge, pravice, a tudi bolesti naše. Prod noge namestnika Kristovega sliko Sobieskega pokladajoč, pokladamo ob enem ž njo naše nade in ž njimi našo nepremagljivo vdanost do stolicc sv. vere. Tako bodo blagoslovljeni vspelii, ki ji'i kedaj doseči upamo. Tega daru ne bomo obžalovali, ker bomo v stani reči: »Non nobis Domine, non nobis, sod No-mini Tuo da gloriam!" (Prim. krak. »Novo
zove in zgradbo za varstvo bregov pri hudournikih v „va! Sugana". Prebivalstvo je razodevalo hvaležnost za naglo in zdatno pomoč. Včeraj je obiskal namestnik velikansko »Sta-bilimento balneare" v Eoncegni in deželno norišnico v Perginu.
Na Hrvaškem, se bo sestavila komisija, ki pojde od mesta do mesta in bodo pomanjkljivosti finančnega opravništva preiskovala.
Iz Tiuda pešte, 27. septembra. Zborovanje v poslaniški zboroniei so je začelo s tem, da se je prebral kraljev odpis, s ktorim se sklepa predzadnja sesija in začenja nova. Predsednik je naznanil, da sta bila pri krstu svitlo nadvojvodine Elizabete navzočna predsednika obeh zbornic. Predsednik se spominja poslanca Eugenija Peehv-ja, ki je umrl med počitnicami. — Potem se razglaša več vlog. — Prihodnja seja se določi na ponedeljek, na dnevnem redu je volitev dveh predsednikovih namestnikov, perovodij in kvestorja. Odbori se bodo volili v torek, in potem še le odseki. — Hrvaški poslanci niso bili navzočni.
Seja gosposke zbornice. Ko se prebere kraljevi odpis, otvori predsednik Szogyeny tretjo sejo. Perovodje in članovi stalnih odborov se potrdijo pri svojih dosedanjih opravilih. Predsednik se spominja s toplimi besedami krstne svečanosti najmlajše nadvojvodine, pri kteri je on zastopal zbornico. Kardinal Hajnald se zahvali prvosedniku in nasvetuje, naj sedaj zbrana zbornica odpošlje prvosednika, da predlaga vzvišenemu prestolu čutila in voščila vse zbornice. Nasvet je bil jednoglasno sprejet. Za jutro so na dnevnem redu nadomestilne volitve v nektere odseke.
Liberalna stranka državnega zbora v liudapešti je imela konferenco 27. t. m. ob šestih zvečer. Predsednik je pozdravil zbrane, povdarjal resnobo časa in končal svoj govor s tem, da je Tiszi izrekel neomejeno zaupanje. Ministerski predsednik se je zahvalil in je govoril o hrvaškem in protižidovskem vprašanji v tem zmislu, kakor je govoril v Velikem Va-radinu pri njegovi napitnici, namreč kar se tiče hrvaškega vprašanja, se mora državna veljava povdarjati, a potem je treba pomirljivo postopati; kar se tiče judov, mora se tukaj varovati čast in dobro ime dežele. K sklepu jo rekel, da se bodo o teh vprašanjih še obširneje posvetovali, sedaj naj se prestopi na notranje zadeve. Stranka se je potem konstituirala, predsednik je Gustav Vizsoli, namestnika Pavel Damel in Nikolaj Szatmary. Na novo so pristopili baron Pereny, Beothy in Dory; .Julij Lanczj pismeno naznanja vstop. Hrvaški poslanci so prišli, ko je Tisza začel govoriti, vsi skupaj. Posvetovali so se vpričo ministra Be-dekoviča, kaj jim jo storiti. Konferenca je bila zaupljiva. „Ung. Post" naznanja, da je vladal pomirljiv duh. l)o sklepanja ni prišlo, obravnavati hočejo na dalje vpričo ministerskega predsednika Tisze.
Vnanje države.
Ruske novine so povsem z vspehom pri volitvah na Srbskem jako zadovoljne, in pri-
Reformo" od 14. sept.) To krasne besede velikega in — resnično katoliško-vernega slikarja oznanil je prof. Stanislaj Tarnovvski v obilnem številu zbranemu ljudstvu, ki v dvorani ni dobilo prostora, in škof I)unajewski sporočil je vest brzojavno sv. Očetu.
Lahko si jo misliti, da ta vest pri enem delu poljskih domoljubov ni napravila prijetnega vtisa. Naprosili so brzo slavnega mojstra, naj napravi kopijo za deželni muzej, kterega povabila pa slikar ni hotel sprejeti. Pač pa jo obljubil, da hoče slikati za muzej drugo sliko z zgodovinskim predmetom nič manjše vrednosti. Kaj ne, čitatolj, res plemenito dejanje! Ob enem vidiš zopot dokaz, da veliki duhovi so tudi — dobri verniki, dobri katoličani. Naj vsemogočni da umetniku zdravja še mnogo let v čast sv. Cerkve, Poljske in ž njo vsega Slo-vanstva!	L.
čakujejo, da se bodo sedaj zunanja nekako motna politika nasproti Avstro-Ogerski zjasnila, kajti ljudstvo noče ničesar o kakoršnem koli avstro-madjarskem prijateljstvu vedeti, kterega edino lo vlada vzdržuje.
liofgari so napravili odhajajočima ruskima generaloma Sobolevu in Kaulbarsu, bivšima bolgarskima ministroma, slavnosten banket, kjer jo metropol it ruskemu carju in ruskemu narodu na z dr a v j e napil, kar je ruskim časnikom vrlo po godu in pravijo, da je to čisto naravno, kajti vsaka stranka na Bolgarskem po ruski prijaznosti hrepeni in v rusko ime kliče. Rusije srčna želja je, da naj Bolgarija v miru vživa z rusko krvijo pridobljene vspehe, in naj se ne spušča v homatije, ki bi njej nevarne postale.
Iz Pariza, 28. septembra. Pomorski minister jo dobil potrdilo, da so »Črne zastave" zapustili zasedbe pred Sontay 15. t. m. — Dva batalijona bosta ob obeh straneh reke šla na ogled do Sontay. Francoski poslanec je dosegel, da gresta dva prva ministra, da nadzorujeta odpust teh anamitskih vojakov, ki se niso podvrgli. Francoskega poslanca v Hue varuje oddelek pomorske pehote.
Rusko novine povdarjajo imenitnost potovanja angleškega prvega ministra v Kodanj in ondošnjega sestanka z ruskim čarom, in pravijo, da je zveza Angleške in Rusije za vzdržanje evropejskega miru pač važnejša, nego velikanski kolos združenih srednje-evropejskih držav (Avstro - Nemško - Laška), kajti Rusija in Angleška imate obo ene in iste interese na Balkanu. Temu nasproti pa angleški „Economist" z vso odločnostjo povdarja, da kontinent nima tolike cene za Angleško, da bi se bodi si z Rusijo, bodi si s Francosko zvezala. Angleški se ni nikakih nevarnosti bati, da bi jo okoliščine h kaki zvezi silile in ona bi gotovo nikoli toliko ne pridobila, da bi bila za ogromne stroške, ki jih vsaka taka zveza prouzročuje, odškodovana. Ne Ruska in no Francoska je nimajo odškodnine za Angleško, da bi so ta svetovni mir kaliti upala, zato ravno sedaj ni večjega poroštva za mir, nego vojna zveza avstro-nemška!
V Dablinu se razširja vest, da je oran-gist (neka stranka tega imena) streljal na Par-nella in ga ranil. Mesto je zelo razburjeno. Ali je pa tudi res? Glej današnji telegram.
Izvirni dopisi.
Z Goriškega, 20. sept. (Ilolco in pero za resnicoljuben list! — Slovenska vzajemnost.) Neimenovan potnik piše v 132 listu »Slovenca": Goriški Slovenci zelo obžalujejo, da se Kranjci za nje tako malo brigajo itd. Prav zelo bi bilo želeti, da bi »Slovenec" dobival več dopisov iz Goriškega . . Da te! prav so govirili; vjemain se ž njimi. Za to hočem še jaz kaj pisati o našem položaju, o naših razmerah.
Pa komu — kam? Pravijo — ali so poredni! — da resnica težko pride na Slovenskem na dan! Prej sem še upal marsikomu, posebno tistim »idealnim ljudem; — poznojo mi bila vera je vanje vzeta". Hvalijo mi „Slovenca", češ: da se v njem najde pravici in resnici prostor. Poskusimo!
Tedaj resnico mi je govoriti: kje bi začel in kako?
»Slovenska Matica" nam jo podala pred leti spis gosp. Vrh: »Grmanstvo in njegov upliv na slovanstvo". Ta knjižica nam kaže, koliko so nam vže pogoltnili slovenske zemlje grmanstva požrešni valovi. Uči nas pa tudi, da so zna to i v prihodnosti šo zgoditi, če so 110 postavimo se združenimi močmi v bran sovražnim navalom.
Tedaj pomagati imamo vsi v tem boju za naš obstanek, pomagati posebno tam, kjer je nevarnost največja, kjer narodu preti pogin. V zgled naj nam bodo pri tem delovanji daljnji
naši bratje Lužičani. Njih je po Lužici II. str. 31. še 160.000; a ti so združeni — gorenji in dolenji — ter se zbirajo okoli jednega lista: »Lužice". Zato so imenuje ta: »Zhro-madny organ serbskich towarstvvow". In sosednji slovanski Poljaki in Cehi jih krepko podpirajo pri tom podjetji, kakor svodočijo po-samni listi enega časopisa. Lužičani so pa za to tudi hvaležni, in z veseljem in ponosom imenujejo svoje zagovornike in podpornike. V svojem listu imajo v ta namen poseben oddelek: „Druzy \vo Serbach", t. j. kaj govore drugi o Srbih. V letošnjem letniku št. 26. jo na pr. tudi omenjeno, da je naš list »Kres" pohvalil njihovo prizadevanje, ter da priporoča, naj bi premožni Slovenci njim pomagali. — Tedaj Lužičani naj nam bodo v zgled: kako imamo biti jedini med seboj, Čehi in Poljaki pa, kako se imamo med saboj podpirati; učijo naj nas slovenske vzajemnosti!
Obrnimo sedaj svoj pogled na naše razmere. Na Stajarskem nevarnost od »šulferajna" in drugih nasprotnikov; na Koroškem spet Nemci in nemškutarji — »šulferajn" (priin. dopise v »Miru"); na Primorskem od jedne strani Lahi, od druge Nemci, ki hočejo vže napraviti »šulferajn" v Logu pod Predelom — gorje če se jim posreči; na Beneškem oni Slovenei milo zdihujejo in kličejo pomoči; v Istriji gospodarijo Karnjeli in drugi begi (priin. najzadnje volitve v deželni zbor tamkaj). — Tedaj sploh nevarnost nam preti, zato: pomagajte — pomoč — podpora, rešitev!
Pa kam se imamo obračati, kje pomoči in podpore iskati? Tam, kjer je masa narodova; tam, kjer ni nevarnosti, da bi narod poginil. Srečnejšemu je dolžnost, da pomaga nesrečnemu. Res, da tudi na Kranjskem še ne gre vse povoljno; gotovo pa gre bolje, kakor drugod. Zato kranjski Slovenci pomagajte !
Kaj pa oni? Oni zidajo--»Narodni
dom!" Kaj, da šuntam — podpihujem, razdor pridigujem? Počasi! — O svojem času sem sam podpiral to podjetje z besedo — zgledom — dejanjem. A poznojo sem jel spoznavati, da ni so pravi čas za to. Pač je prav govoril slovenski voditelj, nepozabljivi ranjki dr. Bleivveis! Da bi bili ini Slovenci bolj mnogoštevilni in premožni, da bi mogli potem obojno delati: podpirati sirote in zatirane, pa zidati narodne palače — naj bi bilo! Poglejmo Poljake! Jeden sam »bal" napravljen v Krakovu v spomin Mickiou icza prinesel jim je čistega dohodka 1400 gold. — a zbirka na predbožični večer v isti namen okoli 2000 rubeljnov. Pa še tožijo: »to troehe za skromna cyfra" . . . ! Tak narod lahko zida narodne dome. A pri nas v sedanjih razmerah to ni — praktično. Zdi se mi, kakor bi sovražnik na »periferiji" — na mejah divjal in razgrajal, domača vojska bi pa v osrečji dežele sem ter tje hodila in so gizdavo ponašala z lepo novo obleko, svetlim orožjem, na čilih konjičih. Hočete reči, da ni dobra primera? Menim, da slaba tudi ne.
Ali bi ne bilo bolje, da bi Slovenci za zdaj še posnemali Čehe, ter si napravili svojo šolsko matico nasproti »šulferajnu" ? Klin s klinom — denar jo zapeljiv — denar sveta gospodar! Primeri dopis v »Miru" iz Kanalsko doline 10. sept. t. 1.: »Mi Slovenci potrebujemo šolskega društva in še marsikaj drugega!"
Češka »šolska matica" je vzdrževala v I. 1882 v 25 krajih — po Češkem, Morav-
skem in Šleziji — 35 učnih zavodov, ktero je obiskovalo 4805 otrok. In pozneje se je še število šol — in tedaj tudi obiskujočih otrok — prav zdatno pomnožilo. Tako brzo in veselo napreduje to društvo. Seveda to so Cehi; pa nekaj bi so tudi pri nas lahko storilo. Ali se je? ali se bo? — Ko se je bil naš drugi Bleivveis, vredni starosta Einšpieler, oglasil, da še ni čas za zidanje Narodnega doma, ampak bi trebali, da prej za šole skrbimo, zagnali so se koj nekteri vanj, da je moral ubogi mož kar obmolkniti. Ali pa zato ni govoril resnice? Kaj nam pomagajo „Narodui domi", če pa Slovenci pri tem ginejo? Tako zidanje tirja mnogo materijalnega žrtvovanja, zraven pa — ali se motim? dobi tudi tujec marsiktero žrtev, ki bi se mu bila lahko otela iz požrešnega grla.
Kaj čem doseči s svojim pisanjem, mari zaprečiti zidanje „Narodnega doma" ? O ne, samo resnico povedati, naše sosede, kranjske Slovence, hočem spomeniti, naj bi se sploh v prihodnosti makari po dokončanem „Narodnem domu" bolje zanimali za ostale Slovence, ter jih zdatno podpirali. Govorim zoper sebičnost, separatizem, ki se po nekodi širi.
Proč z vsaktero ošabnostjo! Ljubezen bratovska, vzajemnost na dan! Separatizem ne more roditi dobrega sadu! Pomagajte drugim Slovencem, podpirajte jih ! Ce nas ojačite, sebi koristite. Primeri basen o želodcu in udih! — Primeri dopis z Notranjskega dne 9. septembra v 73. štev. „Edinosti": „Kranjski Slovenci! spomnimo se svojih primorskih tlačenih bratov. Vsak predsodek naj tukaj zgine, ter vodi nas jedino prava bratovska ljubezen, ktera naj rodi vzajemno narodno delovanje, ktero jedino nas vse skupaj dovede do popolne zmage in zadobljenja naših pravic. Toraj na delo — skupno, vzajemno delo!"
Zakaj sem to izpisal iz „Edinosti"? Zato, ker se v tem zlagam z dopisnikom. — Zapomnimo si besede slavnega basnika:
Co si ty? Rus; co ty? Srb; Co ty? Cech; co ty? jat Poljak jes tem: Ditki moje, svornost! (jedinost) neeh te To, mlnote: Slavjan !
Imejmo pred očmi besede Pucičeve:
„Sto če Kranjac" bez njih troje*) Sto i svoj bez svoje A bez Kranjca njihov broj Što bez svoje svoj!"
Kar velja o slovanskih vejah, to velja o slovenskih vejicah. Skrbimo vsi za vse:
„Uzajemnost sve izravna čudi. Svi jednoga Boga molimo, jednoga telesa udi smo, bodimo i jednoga duha!" (Preradovič).
Neznan II.**)
Domače novice.
(Deželni zbor kranjski) bo imel in ima deloma že v delu za deželo zelo važne reči. Razen volitvenih prememb dobil je danes tri jako koristne, kmetijstva in gozdarstva se tikajoče zadeve, kar je obširneje razloženo spre-dej v poročilu o današnji seji. To kaže, da je ne le vlado, ampak tudi poslance vsaj naše Stranke zdaj resna volja deželi pomagati tudi
*) Brez Hrvata, Srba in Bolgara.
**) Nektero stavke smo pri vsi dobri volji mogli izpustiti, ker so trditve deloma neresnične, deloma pretirane. Sicer pa bi se dalo tudi kaj odgovarjati. Sploh dvomimo, mar li taka pisanja k porazuinljenju kaj pomagajo. Ne mora, da ste se na prozračno mesto vsedli ter reči v daljavi premeglene videli.	Vredn.
v gmotnem oziru, na kar je prejšnja gosposko nemčurska večina čisto pozabila. Obravnave so zdaj vrše bolj v odsekih, javne seje so bile do zdaj čisto mirne, tako tudi današnja, ako-rsmio jo bila važna v marsikakem pomenu. Nemškutarjev je veliko manjkalo, tudi so le bolj apatično držali se in volili v odsek tudi niso. Ob koncu seje rekel je deželni glavar grof Thurn, da bo prihodnja seja v sredo, potem bodo pa seje bolj pogostoina, ker bodo odseki že predelali izročeno jim gradivo.
(O sinočni seji mestnega odbora), v kteri so se med drugim vredile tudi zadeve mestnih učiteljev in učiteljic, poročamo zavoljo prepičlega prostora v današnjem listu še le prihodnjič.
(Vabilo k LX. odborovi skupščini ,. Matice. Slovenskeu) v sredo 3. oktobra 1883 ob 4. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LIX. odborovi seji. 2. Naznanilo prvosedstva.
3.	Poročilo tajnikovo, oziroma knjižničarjevo o dobi od LIX. odborove seje. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo gospodarskega odseka. 6. Odločitev pisateljskih nagrad in cene društvenim knjigam za 1882. in 1883. leto. 7. Razgovor o posebnih predlogih za letošnji redni veliki zbor. 8. Posamezni nasveti.
V Ljubljani 27. septembra 1883.
Peter Grasselli, prvosednik.
(Čast. gosp. Klemenčič), kterega jo o svojem času njegov brat z nožem napadel, je zdaj toliko že okreval, da je nastopil zopet svojo katehetovsko službo. Njegov hudobni brat pa je bil včeraj pri deželni sodniji obsojen na 4 leta hude ječe.
(Razpis državnih štipendij) za kmetijsko šolo „Francisko-Joselinum" v Modlingu pri Dunaji. Slavno k. kr. ministerstvu poljedelstva je za kmetijsko šolo „Francisko-Josefinum" v Modlingu za prihodnji triletni tečaj od 1883/4
1.	počenši dovolilo eno ustanovo (štipendijo) po 250 gold. na leto. Za sprejem v šolo je treba: 1 Dovoljenja starišev ali oskrbnikov;
2.	starosti najmanj 16 let; 3. dokazov o taki šolski izobraženosti, kakoršne je pridobiti po dobro dovršenih spodnjih razredih javnih srednjih šol. Zelo želeti je tudi dokaza o kakih dejanstveno na kakem kmetijstvu pridobljenih vednostih. Prosilci za to ustanovo naj svoje prošnje s potrebnimi prilogami vložijo naj-dalje do 15. oktobra t. 1. pri vodstvu „Fran-cisko-Josefinum" v Modlingu, od ktere je dobiti tudi zavodove programe. Štipendisti plačevanja šolnine niso oproščeni.
Razne reči.
—	Umrl je 27. t. m. v Gradci dr. Val. Tanzer, zobni zdravnik, ki je bil tudi v Ljubljani znan, ker je zahajal pogosto sem v svoji zobni praksi. Rojen je bil Kranjec, umrl je 60. let star za mrtudom.
—	Arlski predor prevrtali bodo menda
4.	oktobra skozi in skozi.
—	V Zagrebu je bil 28. t. m. zjutraj ob 3 in 16 minutah potres, ki je trajal 4 sekunde, otlo pozemeljsko bobnenje je šlo od vzhoda na zahod. Ob 41/2 se je še enkrat vendar nekoliko manj potreslo.
—	Rumunska vlada se je skesala ter ni belgiškeinu društvu izročila dovoza 500 milijonov opeke, kakor smo nedavno poročali.
—	Šolski sluga pride z ravnateljevim psom v krčmo, ter se k mizi vsede, kjer že njegov prijatelj in „vojni tovariš za mirnih časov", sedaj kancelist. pri vrčku piva sedi. „Ali je pes tvoj ?" vpraša koncelist slugo. „Ne, mo-
jega ravnatelja je in jako umna žival, na uho ti povem, da je bolj prebrisan nego njegov gospodar!" — „I)a, da, že verjamem, kajti sam sem že takega imel."
Telegrami „Slovencii".
Dunaj, 28. sept. Srbski kralj, ki ostane tu še do pondeljka, sprejel je grofa Kalnokva. potem je obiskal cesarja, kjer se je mudil eno uro.
Dunaj, 20. sept. Kakor naznanja „ Polit. Oorresp." , ostane srbrski kralj pri tem, da bi sedanja skupščina obravnavala le želczuično konvencijo, drugače bo razpuščena.
Pešt, 28. sept. V konferenci hrvaških poslancev, pri kteri je bil tudi minister Tisza navzoč, so se le pogovarjali, sklepali niso; jutri se nadaljuje posvetovanje.
Riidesheim, 28. sept. Pri odkritji kipa Grrmanije je na ogovore cesar nemški odgovoril, da je ta spomenik napravljen za to, da bi pozne in pozne čase izražal Nemčije zahvalo za vse z božjo pomočjo priborene zmage.
Wiesbaden, 20. sept. Pri cesarjevem obedu napil je saksonski kralj cesarju, čegar slavnemu vodstvu zahvaliti se je ne le za zedinenje Nemčije, marveč tudi za ohranenje evropejskega miru. Cesar pil je na blagor vseli vladarjev, ki so pripomogli k zedinenju Nemčije.
Dublin, 28. sept. Orangisti so sinoči lotili se na kolodvoru ob Portadovnu poslanca O' Connora; ušel jim je nepoškodovan. Posestnik Orottv bil je sinoči v grofiji Mayo zavratno vstreljen.
Umrli no:
24.	sept. Eva Bogataj, delavčeva žena, 55 let Kari. predmestje št. 3, črev. katar.
25.	sept. Lavoslava Kopriva, 77 let, gostija, poprečne ulice, št. 2, otrpnenje.
Dunajska borza.
28. septembra.
Papirna renta po 100 gld.	78	gl-	20	kr.
Sreberna „ „ „ ., . .	78		60	11
4% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta	99	»	95	11
	92	n	80	« •
Ogerska zlata renta 6% .	119	11	—	
„ 4% .	86	11	85	„
„ papirna renta 5%	85	„	65	„
Kreditno akcije . 100 gld.	290	„	—	>1
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld.	107	„	—	11
„ avstr.-ogerske banke	839	u	—	»
„ Liinderbanke ...	104	11	50	M
,, avst.-oger. Lloyda v Trstu	639	t)	—	»V
„ državno železnice .	317	11	—	11
„ Tramway-društva velj. 170 gl. .	226	11	75	>1
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice	103		15	M
., „ Ferdinandove sev.	105	"	—	
4% državne srečke iz 1. 1854 250 gl.	120		—	J*
4% „ „ „ „ 1860 500 „	132	n	25	»V
Državne srečke iz 1. 1864 100 „	167	n	—	ir
„ „ 1864 50 „ Kreditno srečke . . 100 „	166	11	75	n
	108		—	»
Ljubljanske srečke . . 20 „	23	11	—	v
Rudolfove srečke . . 10 „	19		50	n
o°jo štajerske zemljišč, odvez, obligac.	104	ii	—	u
London ......	119	n	90	n •
Srebro ......	—	51	—	11
Ces. cekini.....	5	11	70	11 ■■
Francoski napoleond.	9		51	ii
Nemške marke.....	58	11	70	ii
Prečastiti duhovščini in drugim potil j očim
skozi lliulolfovo (Novomesto)
priporoča podpisana svojo znano gostilno v Rudolfovom. Za dobro postrežbo, okusno jed in zdravo pijačo, kakor tudi za snažna prenočišča po jako nizki ceni bo skrbela
Rozalija Bruner.