START VINOGRADNIK
Sredi goric v soncu med lx>hofnim trsjem, ki se je temnozeleno vilo,
prepletalo in oklepalo lK>rovega in Herodovega kolja ter se košatilo in razprezalo
in tipalo navzgor in na' levo in desno, med brajdami, rodnimi iti
košatimi, v senci in hladu, je hodil iii počival stari gosipodar. Sočno in. široko
listje je drhtelo in .skrivalo velike in dolge grozde, ki so še nezreli in kakor
posuti s tanko plastjo pepela zeleneli iz gostega trsa. Poleg njega je cvetel
iz rjave, peščene grude rdeči mak, žarel je iz trave in se sklanjal k trti.
kakor bi ji razkrival planienečo ljubezen. Cvetje se osipalo, ognjeni listi
so padali na preraščeno zemljo, kakor bi kapljala kri. Repično cvetje je
poganjalo iz trde prsti in žarko rumenelo, polno čebel in metuljev, ki so se
l)leščali v soncu in pili od jutra do noči. da je bilo vse živo in je šumelo
in pelo.
Rad je imel gospotlar Martin svoje gorice in jih je prehodil neštetokrat
iu v vseh letnih časih, a zmeraj so bile zanj polne lepote. Bile so del njegovega
življenja, kot da so mu izrasle iz srca, tako čisto so se združile z njim.
Ni vedel, kdaj so se mu zdele najlepše, ker so bile zanj zmeraj čudovite.
Gledal jih je navsezgodaj: Ko' so prvi žarki trepetali izza obzorja in lili
skoz meglico, je hodil med trsjem ter ,so mn bistre rosne kaplje škropile po
licih. Opoldne, v jarki vročini se je sprehajal po sončnih stezicah in ko so
večerne sence objele gorice, so našle tudi starega gospodarja, ki je zamišljen
in tih stal na vrhu. In ob lepi pomladni noči ga je zdramila pogosto polnočna
ura, ko je nem, ves zaiopljen v misli, strmel in motril visoke zvezde
ter s-tal nepremično .sredi trsja in dihal vonj cvetočih brajd. In kadar so
13 193
brumeli viharji preko vrhov in so trepetale drobne mladike, je plah in
nemiren drhtel med njimi tudi njihov gospodar. Črni in sivi oblaJci so se
podili ia »ihrali nad vinskimi griči, kjer so se vili trsi. kot bi sklepali roke.
boječ se trdih udarov neusmiljene toče.
Čudovita se mu je zdela gorica spomladi, ko so se pod majskim soncem
nalahno odvijali nežni, rožeisti lističi, da je bilo vse trsje mahoma
posuto s .samimi srci. Zlata in prelepa so bila kresna jutra, vsa v dišavah,
kadar je bila trta najbolj polna mlade moči in zdravja, ko je vse brstelo,
kipelo in odganjalo. Svetli so bili dnevi, ko je zorelo grozdje in se barvalo
zlato in rdeče in modro ter se je v blagem, jesenskem soncu kopal vinograd
in se prelival v žarkih in plamenečih barvah prve jeseni. Ali najlepši so
bili časi bratve, ko se je razlegala gorica od veselega smeha mladih deklet,
ki so trgale grozdje, ko so vriskali fantje in možje ter so težke brente roinale
na pod, kjer je rasla velika kopica zrelega, mastnega grozdja in čakala,
da ga stisnejo in prelijejo v kad.
Rad je imel gospodar Martin svoje gorice, negoval jih je z ljubeznijo
in ponosen je bil na svoj vinski vrh. Najlepše gorice pod Jeruzalemom so
bile njegove, razprostrle so se proti jugu v dolgih, valovitih črtah in po ves
dan jih je obsevalo in grelo vroče sonce. Kot goreče sanje je drhtelo nebo
in daljno obzorje in v njem so plavale trume škorcev; vse naokoli je dihalo
in trepetalo, temno zelenje se je razpenjalo, hladne sence so valovale in se
skrivale pred sončnimi žarki.
Vinske svetnike in svetnice je gospodar Martin posebno častil. Njihove
godove je imel rdeče zaznamovane v pratiki in nič mu ni bilo po volji, ako
sta Neža in Vinc znirzovala v burji in ledu. Kadar praznujeta svoj god,
tako je slišal od starih viničarjev, mora sijati sonce, da teče od strehe, zakaj
potem bo tudi jeseni teklo obilno in sladko v «ode. O Filipovem mora trta
že gledati s hriba na hrib, tako naj je bujna in košata, da jo vidiš od daleč,
ako greš po pobočju v pivnico, da naliješ kopačem vina. Tudi Urban je bil
njegov prijatelj; na njegov god je hodil vsako leto k maši k Svetemu Miklavžu,
da bo imel čez leto vse zdravo in rodno. In Bog ne daj, da bi deževalo
v jutru obiskovanja Marije Device! Tisti dan gre grozdje navsezgodaj k maši
iin ako ne more v lepem domov, potem ga ni jeseni na trti, vzela ga je moča
in gniloba. Najbolj je seveda praznoval gospodar Martin svojega patrona.
Težko ga je čakal vsako leto, saj takrat je kr.stil vino in je povabil sosede
in stare viničarje ter je v prijetni družbi napolnil kupice in napil sebi in
drugim. O, znal je biti vesel in šaljiv, povzdignil je glas in zapel vesele in
žalostne in prijatelji so zapeli z njim, da se je zbudilo mlado vino v sodih.
V tihi večer se je razlegala čez gorice in vrhove tožna in razposajena pesem:
»Kadar Martin umr! ba,
ga bomo pokopali
pod te vinske gantarje...«
»Naprezite konje, naprezite!«
Gospodar Martin je bolan in lasje so mu osiveli. O, kje so časi, ko je
bil mlad in krepak in poln zdravja in vesele volje hodil v svoje gorice!
Bila ga je sama neugnana sila, ki je igrala po njem, da je vihral po vrhovih
proti svoji zidanici.
194
»Naprežite konje, naprezite!;'
Bolan je gospodar Martin, srce ga boli. Kako ga je vabilo in gnalo med
lis in brajde. čudna in sladka moč ga je vlekla v njegov lepi vrh, kjer je
vse kipelo in cvetelo ali pa se je že lx>hotno grozdje gnnadilo med listjem
in rumeno in težko viselo proti zemlji. Vse je moral v-ideti gospodar, prvo
sponiladno brstje, ki ga je aprilsko sonce izvabilo iz trdega lesa, in nežno
in drobno cvetje, ko je dišala v.saka sapica in so kresne zarje svetile in
mežikale proti goricam, /delo se mu je. da je pod njegovimi očmi bolj pridna
in varna tudi gorica.
\ se poti. ki .so vodile v njegov hrani, so uiu l)ile ljube kot stare, ljubeznive
znanke, prehodil jih je v Soncu in nevihti, poleti in pozimi. Naj-
Ijub.ša mu je bila pot skozi dolgo senčno šumo, spomladi vso zaraslo s sinjim
zimzelenom, ki je pretkal zeleno gozdno blazino. \ rh klanca, na ilovnati
strmini, se mu je odprl pogled na njegov vinski hram. Skrival se je za bukovo
.šumo, komaj se je videla streha skoz veje in vršiče, ali gospodarju je
veselo in nemirno igralo srce. Spomladi, kadar je bilo zelenje najbolj gosto
in sočno, ga je samo slutil v zatišju, ali vedel je. da je tam njegov raj, da
so tam gorice, tako lepe in nikoli pozabljene. Šel je naprej skozi Vučji dolič,
globok in hladen, kjer se skriva pod potjo mrzel studeuec. Ob potoku v senci
jelševega grmovja ga je vedla pot, dokler se ni obrnila navkreber in jo je
od obeh strani zajela in obrobila košata trta. Vzpela se je visoko, se skrila
v nizke soteske, potfkla med goste kostanje, preden je bila na vrhu, kjer
se je odprla sončna vinska pokrajina, vsa v holmih in bregovih, gričih in
dolinah. Samo še gladka ravnina, kjer je stala nizka in stara viničarska
koča, ga je še ločila od njegovega hrama. Zadihal je veselo in prosto in šel
proti njemu s pozdravom kakor v posete k dragemu prijatelju.
Seveda ni hodil zmeraj iste poti, oče Martin je preveč ljubil svoje gorice
in se jim je vsaki pot bližal z druge strani s tiho prisrčnostjo in dolgim za-
\erovanim pogledom. Ali ne gre v vas k težko zaželeni nevestici, da ji razkrije
srce in si pogledata iz oči v oči? S polja je zavil okoli belega mesta,
mimo vrtov med viiiičarske hrame, krenil je s ceste in se umaknil v zeleno
tišino velike svolK>de, vzpenjal se je po obronku med češnjami in kostanji,
med vrtovi in šiimicatni. Z njim so Sli spomini in sladka otožnost .. . Ali
nisem hodil v tistih lepih mladih dneh po teh stezah, po zelenh gozdičih
z mladim dekletom? Tam je češnja, ob njej sva slonela iii se ljubila, v tisto
gosto smrečje sva se umaknila ljudem, ker sva bila prepolna sreče. Ali sedaj
je sam stari gospodar, skozi senčne preseke po ozkih kolovozih gre njegova
pot. Vzdiguje se iniano gostih visenj, ndadih kostanjevih šumic. mimo bahate
zidanice, ki se kakor graščina šopiri na vrhu. Šla je mimo viničarije in
leseno hišico, ponižen hlev in ošabno hišo, vse je objel s prijaznijn in ljubečim
pogledom, dokler ni obstal blizu jeruzalemske cerkve, od koder je
bil najlepši pogled na njegove gorice. Tu so ležale pred njegovimi očmi,
lahno valujoče, zdelo se mu je, kakor bi se smehljale v soncu in mu mežikale
in ga vabile. Gledal jih je, kot da jih ni videl že dolga leta. štel je stezice
sredi med njimi... Ali nisem bil v tistem gostem trsju s svojo mlado ženico,
ali ni imela bele rute na glavi, ali ni dišala po rosi in jutru in vijolicah?
Ali ni bilo to včeraj, ali pred letom? Oh, od iakrat je že dolgih trideset
let, in ljubica je mrtva...
V hram je stopil gospodar po lepi brat vi, potegnil je velik ključ in
odprl klet. Stali so tam sodi, veliki in mali, in kadar je potrkal gospodar
13« 1i995^
na malega, ki je čepel ponižno tik vrat, mu je pokorno zapel. Ali le trkaj
in bij, oče Martin, ob sod veliki tam v kotu! Trmoglav je, ne bo ti zatlonel.
ne bo ti zapel, in če mu vržeš cekin. Ali odpri ga, odškrni pipo, natoči
si kupico žlahtne zlate kaplje! In oče Martin je pokleknil in na kolenih
je izpil prvo kupico. Ne pojo sodi in ne done, ne oglase se, kadar potrka
gospodar ob hrastovo dno. Ali ponoči zašumi v njih tajna govorica, zadiši
skrivnostna moč in oče Martin posluša in strmi... Čudovito je sonce in
gorka in čarodejna je svetloba, ki je izzorela to vino. Vsi dobri duhovi so
se objeli in stopili v zlate -jagode, bogata je njihova pesem in njih učenosti
ui konca.
Bog in ljubezen in lepota, vse je razodeto in jasno staremu gospodarju.
In spomini, vsi spomini žive. Mlad je Martin, z dekleti hodi po hramih in
5e ženi in svatuje. Vse je kot v zarji pred njim, mlada Bara cvete in diši kot
vinska trta, zori Bara in njeno grozdje je osem zdravih otrok. Pa pridejo
težka leta in stisnejo se v viničarsko bajto mati in otroci, oče hodi na delo
in kasno v noč se vrača... Temne so jesenske noči, vetrovi vrše v vrhovih
hrastov, bukve se lomijo. Skozi šumo mora, vdira se v ilovico, pogreza se
v blato, ali srce mu kaže p o t . . . V temni grozi se zgrudi po spolzkih obronkih,
tii^lje z rokami, se zadeva ob debla, hlasta po t r n j u . . . Ko se v^rne
nekoč s srcem, polnim pričakovanja in sladkih slutenj, mu poda žena novorojeno
dete, drobno, nežno, rožasto Angeliko. Ali ne sijejo njene oči kot
da so prinesle smehljaj iz raja, ali ga ne pozdravljajo angeli, ali ne govori
Bog iz tega čudovitega nebogljenčka? Oh, ali minulo, vse je minulo . ..
Vozite, vranci, hitite!
Na vso moč tecite, dirjajte s plamenečimi grivami, da vam ne skoči
stari gospodar z voza in ne plane naprej v svoje sončno kraljestvo. Vozite
po klancih, po soteskah navzgor med topoli, med hrasti, tecite navkreber,
konjiči, kot bi vas neslo hrepenenje starega gospodarja. Zahrskajtc, veselo
zarezgetajte mimo lesenih slamnatih hišic, kjer varujejo otroci in čakajo
očeta, ki koplje trdo grudo dve motiki glol>oko, ki poti grenki pot. Tam se
jokajo otroci za materjo, ki nosi gnoj po razorani grapi, po strmi rebri pod
trs, med brajde... Trde vrvi jo režejo, breme jo sili k tlom, komaj diha, ali
mora naprej, za kruhom, zakaj že čuti pod srcem novo življenje.
Skočil bi stari gospodar in zdirjal in se spustil kot veter po rdeče ozarjenih
bregovih, po ipresekah, z višnjevimi sencami zagrnjenih, ali srce je
bolno. Voz ropoče in odskakuje po cesti, trdi in prašni, zavije v gozd in
.se pogrezne v blato, v globok kolovoz, da stari gospodar omahuje in se
grabi za srce s koščenimi prsti. O, joj! SuiK>vi voznik, rdeči Tunej, glej
:ia konje, kako vozijo! Ne pusti jim, da bi orali po- največjem blatu in gnetli
rjavo ilovico. Voz se vzdiguje in pogreza ko barka na valovih in bolnemu
gospodarju gine sapa, težko gleda, kako se kopljejo konji iz blata in se
nagiblje voz in pada, srce se mu trese, vse je razboleno in tolče in utripa.
Nerodno se premika voz in škriplje, pa udarijo kolesa ob grčavo korenino,
ki moli izpod borovca iz rjave meline, in skoro vznak vrže gosipodarja trdi
sunek: »Raibelj, ali me hočeš tibiti?« Zahrope gospodar in se sključi in stisne
v sivi plašč. Voz obstoji, a že plane presunljiv krik:
»Vozi naprej, hitro vozi, da še vidim svoje gorice, da tam umrjem.«
Udarijo konji s kopiti in voz gre navkreber, teče po ozkem kolovozu
med peščenimi vdrtinami, z vsem životom si pomagajo konji naprej, kimajo
z glavami, mečejo grive, in že se odpira soteska, iz gozdne preseke vstajajo
196
rahlo položeni hriljčki. Trte kot zelene device gredo v vrstat po gori druga
za drugo, kot bi se držale za roko. in se vzpenjajo više in više proti soncu.
Drhte vršiči, valovi trta v dolgih valovih, nagibljejo se v pozdrav zeleni
trsi, dihajo in v vetru šepetajo svojo ljubezen staremu gospodarju, ki prihaja
k njim po slovo. Navzgor, vranei. navzgor! Mimo kostanja, ki je ves
nasršen v ostrih jezicah, naprej po ravninici, od koder plavajo oči in vetrovi
v prekmurske vesnice in dobrave. Že sope od vrhov, iz goric, iz zidanic
duh po vinski trti, zlati oblaki sijejo ko vino v kozarcih in se tiho zbirajo
na nebeški mizi in temnordeče se večeri na zahodu. Zahrskali so vranei,
kot bi jim zadišalo po ovsu, ki ga botlo zobali pred zidanico, vzpel se je
gospodar, zravnal se je pokonci, da objame svoje gorice, ali črn pajčolau
mu zagrne oči, prevzame ga bolečina, kot da mu je porinil lastni sin v srce
mrzlo železo.
Stari gospodar se je poslavljal od svojih prijateljev, ki so se zbrali ob
njegovi postelji. Bili so trije, pripravljeni za težko slovo. In prvi je bil bokal
jeruzalemca, tistega vina, ki ga je sam pridelal in ki je zrastlo v goricah,
namočenih z njegovim potom. In drugi prijatelj je bil velik ključ, ki je
odpiral težke hrastove duri, za katerimi je spalo v varnih sodih mlado in
staro vino. Spalo je v zimskih nočeh pa se zbudilo v kresnem jutru, da
razloži staremii gospodarju svoje skrivnostne sanje. In tretji prijatelj je bil
stari viničar, siv in zaraščen kot hrast v gori.
>Nič ne bomo jokali, kar po domače se poslovimo! Podaj mi bokal,
Matija,« je velel gospodar staremu tovarišu. »Nič ne govori, ne pravi, da'
to ni za bolno srce!«
In sivi starec je za mrmral v gosto brado:
»Sam si gospodar in nikoli .še nisi trdil, da je belo, kar je črno.«
Izročil je bokal bolnemu prijatelju, podpiral ga je v posielji in mu
brisal znojno čelo. Ko je gosipodar prijel kupico, so mu drgetali prsti in
želno so se mu odprle ustnice.
>Dolgo sva živela, Matija, in meni ne j)oniagajo vsa zdravila. Vino je
moj stari prijatelj, ki me je zvesto spremljal vse življenje, in ne bom se mu
odrekel in ga zatajil, ako s tem pridobim mesec pustega življenja brez
njega in njegove sladke tolažbe.«
Žalostno se je nasmehnil in nagnil kupico. Pil je gospodar, pil je z dolgim,
žejnim požirkom. S staro ljubeznijo je vžival domačo kapljo, počasi
in pobožno, kot bi prejemal zadnjo popotnico.
»Težko je bilo življenje, ti me razumeš, in veš, koliko sva prebila. Plačeval
sem in trpel, dokler niso bile čiste moje gorice, brez madeža v bukvah.
Pil nisem dolga leta, in ko je bil plačan zadnji dolg, sem pokleknil
sredi goric«
Hropel je bolni gospodar in z roko je pokazal na častitljivi težki ključ,
viseč na steni.
»Čemu ti bo,« je hotel ugovarjati viničar, pa je vendar stopil ponj in
je mimogrede nagnil bokal.
»Ali ga vzameš s seboj na oni svet,« je zagodel in izročil ključ bolniku,
ki ga je vzel in si ga položil na prsi. In potem ga je objel z desnico in ga
ni več izpustil.
»Pij, namesto mene pij, klet je odprta.«
197
In dolgo uisfa govorila, samo viničar je pj-fiznil kupice. Ko je iiil pijan
in se mu je zapletal jezik, je sedel k postelji.
»Nič ne maraj. saj tam so tudi vina, lK)lj.ša od jenizalemca. Iz zlatili
hribčkov teče vincc, in ti sediš pri studencu ipa zajemaš. Kdor pride mimo.
tistega napojiš. Pa se oglasi nekega večera tudi Matija pri tebi. .Daj mi
vina." porečem, .na svetu sva skupaj kopala vinograd in pila iz istega kozarca,
pa ga še v nebesih skupaj pijva!" Ha-ha-ha!« In je zopet nagnil
kupico pijani viničar. Stari gospodar pa se tnu je smehljal. In ko so tekle
polnočne ure, je ponehalo hropenje v bolnikovih prsih, vzdignil se je v postelji
z zadnjimi močmi in je rekel z zadušenim glasom:
»Matija, pijva šentjanževca!?
In sta trčila iu pila. pila v večno slovo- Smrtna bledica se je razlivala
po obrazu starega gospodarja in visoko so mu šle prsi. Tresla se je postelja
pod njim, ki je težak in velik mirno čakal, kdaj se mu ustavi srce.
»E, Martinek, nekoč so bili' lepši časi! Hodila sva po trgatvah in čakala
dekleta po goricah. Še na zdravje tvoje Bare tale pitni glaž!«
Natakal je viničar in vzdignil bolnega tovariša, da sta pila na lepo
mladost.
»Še to bi rad vedel, kakšno bo jeseni vino.«
Hrepeneče je uprl bolnik oči v okno, ali zunaj je bila noč, ki je mehko
ležala na goricah. Tesno in gorko je padla na trte, skrila je čričke, ki .so
zamaknjeno strmeli izpotl gostega listja in peli zvezdam na nebu podoknico.
»Nič se ne boj, Martinek! Jaz (i pridem povedat in še kupico mladegia
vina bi ti prinesel, ako bi ne bila tako dolga pot na oni svet. Nič se ne
boj, jaz bom pil namesto tebe, a kopljejo- naj drugi. Samo tvoj grob bo
še moje delo.«
Hvaležno ga je pogledal prijatelj in solza se mu je zasvetila na licih.
Vzdigniti se je hotel, z obema rokama se je oprl ob stranici, omahoval je,
in viničar ga je prijel pod pazduho in mu dal kupico v roke. Zapela sta
žalostno pesem in kot zadnji pozdrav iz mladosti, kot poslednji žarek življenja,
se je zasvetilo gospodarju v očeh kakor v tistih dneh, ko jima je
cvetel trsek na dekletovem oiknu:
jKadar Martin umrl bo,
ga bomo pokopali
pod te vinske gantarje .. .«
Zadnje besede je pel samo Matija z ubitim in zamolklim glasom, gospodarju
je sredi pesmi onemel jezik in glava se mu je povesila. Zgrudil se
je na posteljo tih in nem. kakor da bi poslušal pesem goric, tajno petje
čričkov in nek oddaljen dekliški smeh. ki je priplaval po zraku. Oči so
gledale in se niso hotele ločiti od sten, med katerimi je nekoč klila ljubezen,
•prsti pa so se krčevito oklenili ključa na prsih.
Mlado, rosno jutro je pelo in vriskalo, bleščalo se je in utrinjalo med
trsi, po listju, po brajdah. Škorci so žgoleli iu vriščali po topolih, sonce
se je ulivalo izza hribov in bila je povsod sama radost in življenje, ko so
nesli starega gospodarja mrtvega med goricami.
198
Cuj, zadonel je klopotec na višavi poleg njegovega lirama, zapel mu je
v slovo veselo in živo:
2 Pozdravi jen, gospodar, saj ne greš od nas, "kjer si bil, ostaneš na večne
čase. Ni slovesa, ni smrti, pozdravljen, gospodar!«
Visoko na ramah so nesli črno krsto in bili so sami viničarji, ki so
spremili v grob mrtvega prijatelja. In oglasili so se klopotci z bregov in
vrhov, zadoneli so slovesno in veličastno z Ilovščaka in od Jeruzalema, zazveneli
so burno in razposajeno od Železnih dveri in Grezovščaka, zapeli
so votlo in žalostno s Kalvarije in Mrzlega polja. Od "povsod so ga pozdravljali,
kjer je hodil nekoč, kjer je sadil trto, jo obrezoval in škropil, kjer je
bral grozdje in ga stiskal v veselih nočeh s petjem in smehom. Po dolini,
objeti na obeh straneh od samih vinogradov, se je vila črna procesija, in
na ramah krepkih dečkov je plavala težka, z zlatom obrobljena krsta in
v njej se je smehljal mrtvi gospodar. Smehljal se je, saj je bilo samo življenje,
veselje in petje okoli njega. Kdo bi se žalostil, ako gre počivat trudni
delavec, ako gre zvesti gornik po svoje plačilo? Drobite, žgolitc. škorci,
zvesti prijatelji vinskih goric, zapojte, mlada dekleta, njemu v pozdrav in
slovo, ki vas je imel rad. Iz zelenih gozdov, iz šum in dobrav naj poje.
vriska, odmeva vesela pesem, da bo slajše spanje trudnega gospodarja.
Zazvonite, zvonovi, ubrano in slovesno! Žalostna Mati božja iz Jeruzalema
naj joka za svojim sinom, zvonite, zvonovi, spremite sipodobno in lepo
dobrega gospoda! Obdelal je svoj vinograd in zdaj gre na veliko trgatev,
kjer bo sijajna gostija, in med visokimi gosti bo sedel na častnem mestu
oče Martin.
Kadar sije sonce z zlatim žarom na gorice, ali ne stoji na najvišjem
vrhu, objet od vinske trte stari gospodar? Na vse strani mu gledajo oči,
ozirajo se po vrhovih in grebenih, in ve-selo, zadovoljno je njegovo obličje,
saj so rodne in lepe vinske gorice. Y viharju in gromu jih varuje nesreče,
kadar se križajo bliski in vrši grozeče v oblakih, kakor bi se zbirala toča,
da se usuje na vinsko trto. Glej, ali ne stoji ponoči sredi brajd, ali se mu
ne smehlja lepi, častitljivi obraz? Sveti se, kakor bi bil srebrn in ovija
ga zlata zarja in polnočne zvezde bede nad njinL
199