----- 198 ----- Gospodarske stvari. Besedica zastran košnje. Preračun res mnogokrat na boljše pomaga. Zakaj? Zato, ker on ti odpre oči, da na tanko vidiš Škodo ali dobiček, ki odvisi od tujega dela; dobičkaželjnost, vsa-cemu lastna, te pa sili in dreza škodljivo opustiti, has-nivega se poprijeti, od tod skušnje in njih prepričanje. Pa kaj bi modroval o tem? Cujte raje, gospodarji to, kar vam bom tu na kratko povedal o košnji. Košnje , kakor vsacega druzega dela, je treba se lotiti o pravem času in z dobrim orodjem. Naj je najpred beseda o orodji. Prva in poglavitna reč pri košnji je kosa. Kadar jo kupavaš, pazi pred vsem, da je čista, ne pleniva, primerno debela (manjše mere primerjamo sreberni šestici od konca do kraja), primerno zakrivljena, celo malo užlebljenega pleha, dolga glede senožeti 18 do 30 palcev ostrije, trda naj je toliko, da se le klepati more, kar se poskusi s pilico na ostriji; kaiivne barve naj je čez in čez enake; potem se brenkne ž ujo ob kamen in se pazi na čist, vlečljiv, ne potresajoč glas. Pa še zdaj si nisi gotov dobre kose. Notranja vrednost, čista, živa, ne puščeča ostrija, se težko zadene. Dalje svetujem, naj gospodar ne sega po eno ali dve kosi hkrati, temuč naj jih kupi cel cverljej skup , vse poskusi ter za rabo najboljše izbere. Zagotovljam, da boljše je, veliko jih zavreči, kakor s slabimi mučiti se. „Novice" naj bi pa naznanile, jeli je konkurencija pokazala lastnosti kos ali ne? — in ktere je na prvi, ktere na zadnji stol posadila, da bi se vedeli kupčevavci kos dobre robe poprijeti in tako zamogli kmetovavcem vstreČi, sebi in njim na korist. — Kosa naj je nasajena na kosje, ki je od konca do leve roke držala prosto stoječemu koscu do podbrade visoko , ne tanko, da se šibi kot koprivčev „gajželnik", pa tudi debelo ne, ko da bi bruno na rokah nosil; med držali naj je komolec prostora; upognjeno ne sme biti ne gori ne doli, naprej pa toliko, da ravnota med držali meri na sredo kose; desno držalo naj je kljuka srednje mere 5—6 palcev visoka. Obedve držali naj ste v kosje trdno vdelani. Kosa naj je za večo travo manj, za manjšo več zategnjena; ostrine naj stoji za po trdih gladkih tl6h y4 palec, na grušči in močvirnatih tleh palec visoko in še više. Kakor je dobra kosa potrebna dobremu koscu, ravno tako potrebno orodje mu je dobra osla (brus). Osla naj je gladka, ne predereča ne pretrda, 8—10 palcev dolga, pol palca debela, na oba kraja v ost izdelan brusni kamen , čegar trdost poznd se najbolje po glasu. Ako je trd, ima čist čvenkajoc glas; ako je mehek, je topega in mrtvega glasu. Se največ pa se gleda pri kupovanji na morčkasto , po dolgem s temnimi, gostimi črticami prevlečeno barvo. Debelega peska osla, se ve da, ne more dobra biti. Nekteri položijo v kakem zavetji, kjer ni vetra, na mokro oslo bilko slame; če jo zategne, pravijo, da je dobra; drugi skušajo vzdigniti jo s suho sreberno šestico, spet drugi krešejo po nji s koscem jekla itd. Al take poskušnje so večidel prazne. Nekteri hvalijo tudi 6sle parstenice. Kakoj koso, pa tudi 6slo skušnja najbolje potrdi. Storček (glihavnik, štrajh) je prvi osle namestnik. Brez njega naj ne bode noben kosec. Storček naj je, ----- 199 ----- kar se da, trdo razun enega roba okroglo, ped dolgo, četrt palca debelo, v en konec zašpičeno (obrtano), v drugi konec nasajeno ali v kolobar spognjeno, če je mogoče magnetizirano jeklo. Omelce naj je cunja ali goba, najbolje šopek bilek v precep kakošne palčice trdno zavezanih. To troje : omelce in osla gre* v vodo, štorček se pa obesi na k vodirju (oselniku) prikovano lanko (rinčico). Vodir naj je trdnega celega lesa, da ne pušča, pri vrhu naj ima z lesenim obročkom zmanjšano luknjo, da voda iz njega ne pluska. K zadnji strani se priveze lopatica, s ktero se pa pripne. (Kon. prih.) List 26. [ Gospodarske stvari. Besedica zastran košnje. (Dalje.) Ker nekdaj po ^Novicah" priporočano klepdlo malokdo ima (menda zato, ker je precej drago, pa tudi zato, ker ga ni tako lahko dobiti), in če ga tudi ima, ga malo ali celo ne rabi — iz navadnih vzrokov, da navada je železna srajca in se tudi dobrih novin ljudje le neradi poprimejo, zato priporočam, staronavadno napraviti si takole: Tnalo (baba) naj je saj ne manj kot štirikrat teže od bitca, 14—18 palcev dolgo (za močir-nata tla še dalje in teže) z luknjo na sredi, v ktero je vdelana „korenjika", čegar spodnji rob mora biti iz obeh strani nekoliko na goleč obrušen, da ne ostaja na trati; kajti to je krivo, da tnalo pri klepanji tako neugodno skače ; spodnji konec naj je rtast (špicast), zgornji širok primeroma 4krajcarskemu kupru (pota-konu); napet kar se d& malo, gladek ko voda, predno ima cepniti iz žganjarske kupice. Bitec, ako je libro (funt) težek, je skoro najbolji, kakih 5 palcev dolg, nekoliko trebušast, na oba kraja s posmuknjenimi a ne živimi robmi v črto (linijo) ali še manj debelo, 5—7 črt dolgo, gladko, kar je mogoče malo napeto lično jedro izdelan. Nasajen naj je na 6 do 8 palcev dolg, po sredi posnet plošnato okrogel roč. Ko ima gospodar kosce z dobrim orodjem *) pri rokah, potem naj je njegova prva skrb, kdaj da se začne košnja, in kako naj se delo odpravlja. Ca s, kdaj se ima košnja začeti, je pravi takrat, da brž brž kosiš, ko je veči del trave in detelje ocvelo**), al da rečem z drugo besedo: kadar si si gotov, da, ako 120 stotov sena na pod spraviš, bodeš mogel tudi 70 stotov otave nakositi. Se ve, da navada je, zlasti po goratih krajih, zelo pozno kositi, potem pa otavo, ki je je malo pognalo, popasti. Pa saj po dosedanjem ravnanji skor tudi ne more drugače biti! Zemlja je tako izpita rodovitnih drobcev, da je pridelek tako *) Na vprašanje v 1. oddelku tega- sestavka v poslednjih kovicah": ktere kose se najbolj čislajo? odgovorimo to, da J. A. Zeitlingerjeve Štajarske so se zmiraj najbolj na glasu: dobivajo se v Ljubljani tudi v štacuni gospoda Val. in Spir. Pesjaka v glediščinih ulicah blizo mosta. Vred. **) Zalibog! da je res se mnogo gospodarjev, kteri ne ved6, kdaj je pravi Čas košnje, da je prva košnja sen6, a ne slama in ne o tava. Kdor Čaka s košnjo tako dolgo, da postanejo trave in detelje suhljad, dobf malo bolji pridelek kakor je slama; kdor pa kosi prezgodaj, da niso rastline v cvetji dodelale redivnega sena, pridela otavo, ki se loči od s en a ravno v tem, da se kosijo rastline, ko niso se ocvetele. Tudi na brežinah, kjer se le enkrat kosi, je treba gledati na to. Vred. boren, da o draginji živeža in dnine (žornad) ne vrže toliko, kar delo stane. Ravno zato tedaj in največ zato, ker se senožetim našim le redko gnoj privošči, je treba kositi, brž ko je trava ocvela, ker takrat ima največ slajca in redivnih delov še v sebi. Kadar začne trava zoreti, se že re-dilni deli spreminjajo v neko pusto, trdo , leseno stvar „laknic" imenovano; v čegar napravo rastlina največ rodovitnih drobcev iz zemlje izmolze. Kar pa rastlina iz zemlje vzame, tega ji ona več povrniti ne more. Ta-košno seno pa tudi ni vredno, da bi se sen6 imenovalo. (Konec prihodnjič.) Besedica zastran košnje. (Konec.) Kosci naj pridejo na senožet s sklepanimi in ostrimi kosami. Vodja (prvi kosec) naj začne na enolični seno-žeti tako kositi, da bodo mogli zanjimci travo do mejnika pobrati; na raznolični senožeti, kjer je trava tu velika, tam majhina, in ni moč zagrabka na vsakem mestu napraviti, naj začne tako, da se prvi prostor napravi zagrabku, da se tla ondi najprej osuše, in kosijo naj, če jim je le primerno, proti največi travi. V vrstenem redu mahnejo kosci po vsi hkrati in ob enem brusijo; noben kosec naj ne maha širje, le toliko, da je vedno enakomerno nekoliko vpognjen in naj ne zajemlje več, kot kolikor do čistega pobirati more; 2krat po enem mestu mahati, je potrata in zamuda časa. Na senožetih, kjer ni mogoče vvrsten red kositi, naj kosijo redno po planoti tako, da obrežejo grižo (kamnato stran), ter odre-žejo kar se da" s koso, drugo ostane ženjicam j tu se ne gleda na red, ampak vsak kosi, kakor mu je bolj primerno, se ve da, ne da bi bil eden vedno na gladkih, drugi na grdih tleh; vedno naj pazi na red v vsem! Med kamnjem, krog in pod grmovjem naj ne ostaja trava; dobro je tudi mladike nizkega grmovja s koso, (se ve, dokler je odveč tanka, ni varno) oklestiti; mladike niso toliko puste, da bi ješčim govedom ostajale v jaslih pozimi. Kdor pri meji kosi, naj pazi, da ne odkosi tujega, ker dostikrat je za gobec trave več besedi kakor na sejmu. Pa tudi ni ne lepo ne pošteno, segati po tujem blagu. Kosa se brusi na več načinov: eni iztezajo počez kose držečo oslo skoro naravnost ven, drugi jo potezajo nekoliko po dolgem; oboji, do konca dospevši, popri-mejo zopet pri prvem koncu, tako po večkrat; drugi brusijo na ta način, toda z naprej ali nazaj zategnjeno 63I0, kar je tudi bolje, ker osla bolj gladka ostane ; zopet drugi vetrijo z nazaj zategnjeno oslo po kosi tako, da nazaj figne osla do roke, naprej toliko, da čez ostrino ne uide, začenši pri zadnjem koncu kose, najprej zgorej, potem zdolej , tako ponavljavno, dokler se jim udd, da je ostra kosa; zopet drugi vahtarajo z oslo v kolobar od leve na desno, ne iztegnivši je in nekteri po ravno tem načinu pa iztezevajo jo, tako, da osla na levem kraji vedno sprot ostrine brusi; skoro vsi ti, ko se jim zdi kosa ostra, potegnejo še parkrat po dolgem, od konca do kraja, z oslo pokosi; nekteri sstorčkom; oboje koristi. Tedaj , dragi kosec moj! ravnaj se po tem ali onem načinu, le to pazi, da je kosa vedno ostra in osla gladka, pa ne brusi le z nekolikošnim -----222 ----- koncem osle, ampak vedi, da je mora čez polovico na koso segati, tudi ni dobro, če se osla bruse izteza po večkrat s konca na konec pribrusiti, ker konec osle, izdrsnivši se čez ostrino, jo gotovo nekoliko okrha, bolje je prvi tek dobrusiti; če imaš storček po predpisu in podolgoma izbrušen, pribrusiš večkrat koso brez osle. Kadar s koso v kamen zadeneš in se ti ostrina izvije, ko je gori obrnjena, deni sprednji konec storčka pod pavec leve roke in z desno jo naravnaj, pa vari, da ne popoka; če pa je doli obrnjena, pridr-žita konec storčka kazavec in srednji prst leve roke; če se kosa zmrvi, je treba oskrbo nekoliko obrusiti, ter poklepati jo. Ko rosa zgine in se kosa mazati začne, je treba, jo saj po ostrini z mokrim omelcem oprati; blato po hrbtu se ostrže z ostrim robom storčka; zlasti kadar se kosa klepati d&, mora biti čista. Veselo je gledati nektere mlade in čvrste Krašovke in Brkanke, med kamenjem sukajoče se, pridno in umetno z ostrim srpom v roci; kakor bi pihnil, je obrano medskalje. Po več krajih se pa dekleta, žali-bog! sramujejo srpa v roci, — pa, saj ni čuda! v napačnem pomenu naj se rajši izpolni pregovor: „mlada poje, starko posnemvaje." Kdor je vodja koscem, mora biti tudi klepač, se ve, najumetniši iz družbe, čvrst, bistrih oči in trdnega zdravja; lepo je, če gospodar sam ali sin njegov ta posel opravlja. Pri velikih posestnikih, ki jim drugi opravki ne pustijo s koso vkvarjati se , je to dolžnost zvestega hlapca; ako pa sposoben ni, potem prevzame to tisti izmed družbe, ki je tega najbolj vajen, on kleplje vsem (tudi desetim lahko). Res, da po največ krajih klepljejo vsak sebi, al to je zamuda. Predno si pripravno mesto najde, potem „forko" (palico, na ktero je pri klepanji kosje naslonjeno) , če jih je več skup, se je treba tudi vedno kaj pomeniti in večkrat ena, včasi tudi dve uri pretečete in še več, predno se vrnejo s sklepano koso v travo — pa kako je sklepano? kakor da bi bil koso s kamnom na kamnu, ne pa na klepalu klepal. Kdor kleplje (vsem), naj si poišče pripravnega klepišča (če je proti severju obrnjen , se mu skozi celi dan najmanj blišči) in „forko" z dvema navpičnima vrhoma, da med nje dene sena, kolikor je treba, da ostrina kose ravno po tnali leži; če ni debelega kamna za tnalo, zabiti ga je treba s stranjo bitca, toda mora se nastaviti kakošen trd les, da klepač ne tolče po golem; potem se vsede (dobro je podložiti send, zlasti v ravni, da noge nekoliko visijo), zabije ,,forko" (ktera mora biti nalašč pripravna za to, ker v trda tla, kjer je najbolje klepišče, se ne da zabosti) obrusi nekoliko z oslo tnalo od sebe, jedro bitca po Čez, da se kosa, ktere ostrina mora biti vedno napeta, ne zvihrd (zvirči) (če se pa, jo mora sneti in naravnati, če tega ne ume, jo je treba dati umnemu kovaču v roke) , ter kleplje ličen, trikrat širji klep kot je kosa debela. Kleplje se večidel z mokrim bitcem, pa tudi s suhim se trda kosa še raji vleče. Kadar je kosa sklepana, je treba, da vstaneš, ter sam jo neseš koscu, da se tako sprehodiš in vidiš, kako se delo opravlja. Skrb in vaja kosce najbolje uri, toraj morajo imeti veselje do dela; da ga imajo, morajo biti zložni in si prijazni; če se kosci ozirajo, kadar je doba jesti, delo zaostaja, toraj, jed za časa koscem! Kakor hitro se rosa posuši, grablične redovje raz-tresejo; na močvirnatih tleh in sploh, kjer je trava velika, se o ne zadosti sušivnem vremenu zabode primerno na gosto več 3 —4rogovilastih palic, po vrsti med redovje, na ktere se potem vsa trava rahlo naloži; posuši se tako dosti bržeje; ko je seno suho, se z vilami na „kolečko" naloži ter tako izvozi na kraj, kjer se na voz naklada. C§ ni seno popolnoma suho, tedaj je dobro, vsako čevelj debelo lego na senici dobro oso-liti; ne ogreje se tako kmalu in okusa je boljega. Seno je bolje nekoliko manj suho pa osoljeno, kakor presuho; tedaj, kjer je majhina trava, skrbi, da se za časa pograbi in do čistega. Da se drobno seno do čistega pograbi, je treba gostih zob pri grabljah. Kar od košenega na senožeti ostane, se pogubi. Kar se tiče vremena o času košnje, je treba paziti, da se na lepo zadene. Da-si ravno vremena jutranjega noben človek ne v6, je vendar treba paziti na primer: žareča večerna zarja oblake stopi, a zju-tranja (žareča) pa jih naredi; inavra dež obeča, v vsakem četrtu lune, kakoršno vreme je danes o tem času, tako če biti jutri osorej itd. Potje, po kterih se seno vozi, bi imeli biti posebno gladki, ne da je treba ramo vedno pod vozom držati, tudi ne zaraščeni, da grmovje seno iz voza skube. O čemur ne najdeš tu poduka, pa stori vsak, kar ti um in dober prevdarek priporočata. V Senožečah. F. Meden.