Kranjske Planine. Spisal Evgen Lah. I . P l a n i n e v o b č e . K a k o s e l o č ij o o d K r a s a . p an jsk a zasluži vsakako ime gorovite dežele, ker pripada •s skoro celim i štirim i petinam i gorstvu. Sam o kakih 21 °/0 namreč, to je dobra petina vsega ozem lja, spada pod rav­ nino. Skoro jednaka razmera se nam kaže tudi pri skup­ nem ozemlji, katero pokriva planinsko gorstvo s svojim i ravninami in dolinami vred. Od 2 8 0 .0 0 0 km 2 planinskega sveta pripada namreč skoro natanko 80°/n gorstvu, 20°/„ pa nižavi. Od 71)°/0 kranjskega gorstva spadata dobri dve tretjini, to je r> 4°/0) k viso­ kem u in srednjemu gorstvu, na tanko četrtina vse dežele pa k ni- žem u gorovju, oziroma k hribovju. Gorovje kranjsko se prišteva, kakor je sploh znano, dvem različnim skupinam, planinski in kraški. To navadi se prišteva 0 2 °/0 kranjske dežele planinskem u in samo 38°/0 kraškemu svetu. M nogovrstnost in bogata razlika, kateri sta planinskem u gorstvu sploh lastni, kateri značita planine kot najpopolnejše gorstvo v Evropi, ne veljata nič menj o kranjskih planinah. Raz­ lika pa postane v Kranjski tem večja, ker se dotikata v njej dve tolikanj različni in nasprotni gorstvi, kakor sta ravno Planine in Kras. Tu se ozko vežejo nizke ravnine z visokim i in najvišjim i gorami, tu se tesno dotikajo globoke doline zelo strm ih hribov, tu menjujejo nizki prehodi in prelazi z visokim gorovjem. Ta bogata razlika se nam n. pr. posebno kaže v pogledu iz velike gorenjske ravnine proti Triglavu. N a jugu proti Ljubljani se raz­ širja velika ravnina z rodovitnim p o ljem ; nad njo se dvigajo de­ lom a s travo, deloma z drevjem in gostim i gozdi porasteni holmi kot predgorje celi vrsti te r a s; nad tem i dolga vrsta hribov, kot mejnih robov velikih planot; slednjič strm e skale in divje goličave pravih južnih apnenikov s Triglavom , '„snežnikov kranjskih sivim poglavarjem ”. — N a drugi strani nahajamo na kraškem svetu le jako malo pravih gora. Po južni Dolenjski in po skoro vsej Notranjski raz- E. Lah: Kranjske Planino. 137 prostira se neštevilno kratkih globin, po katerih jako nepravilno teko posam ezne reke. Po kakem komaj parurnem teku navadno zginejo pod zemljo kot m ale reke; že par ur pozneje pa prišume kot m ogočne reke izpod zem lje. Časih se ta prikazen pri jedni in isti reki večkrat ponavlja. Takemu svetu pripada Ljubljanica, ki obseza z vsem i svojim i dotoki okrog 1400 km a. — Akoravno le 85 kilom etrov dolga, skrije se dvakrat pod zem ljo in teče v dolgosti 20 kilom etrov pod zemljo. Ravno tako je z njenim i do­ toki. Iz mnogobrojnih kraških razpok prikažejo se tukaj naen­ krat mali studenci, tam že večji potoki, dosti m očni, da gonijo cele mline, drugod zopet že deroče reke itd. Posebno pom enljiv je nadalje Kras zaradi m nogih nepravilnih večjidel precej globokih kotlin, tako zvanih „ kraških dolin ali ograd“. — Te kotline so pravi požiralniki in voda se nahaja sam o tedaj v njih, če so tla ilovnata. N ekatere izmed njih so posebno odlične zaradi svoje velikosti in tudi rodovitnosti, kot n. pr. dolina pri Planini in pri Starem trgu poleg Loža. — Mimo dolin je 'na Krasu posebno še omenjati podzem eljskih jam . Schm idi jih našteva deset večjih, v dolgosti skoro 20 k ilom etrov, med njimi najdaljša in najlepša svetoznana postojinska jama. Postojinska in planinska jam a skupaj im ata že 12 kilom etrov, č e vzam em o, da je vsaka teh jam po­ vprečno G m. široka, kar bi bilo po mnenji Schm idla prej pre­ malo, kot preveč, bi zavzim ale te jam e že sam e za se nad 100 kv. kil., to je tretjino od Schm idla preiskanih 300 km a kraškega sveta. Schmidi je pa tega mnenja, da je tudi od njega nepreiskovani Kras v svojem notranjem gotovo ravno tak. Tega m nenja je tudi Haoquet, ki pravi, da je takih jam , dolin, ograd, kotlov itd. po kraškem svetu vsega skup gotovo kakih 1000, in da jih nahajamo deloma tudi na planinskem svetu notri do T rig la v a ; 50 jam pa pravi, da je na tanko preiskanih. — V teh sicer zelo zanim ljivih, a nikakor popolnih lastnostih se pa ne ujemajo Planine nikakor s Krasom. One sploh strinjajo v sebi vse lastnosti, katerih je pričakovati le od popolnega gorstva. P ovršina, katero pokrivajo Planine sploh, znaša 3/7 naše avstro-ogerske m onarhije; ‘/ io pa, to je kakih 110.000 km a , pripa­ dajo Avstriji. — Od teh spada še ne prav osem najsti del k kranjski deželi. Planine so skoro po polnem odločene od družili večjih gor­ stev evropskih; le na štirih krajih se ž njimi dotikajo, pa še to v neznatni visočini, ki ne preseza nikjer 800 m. — Ti štirje Preho:li vožejo Planine z Apeninami, ozirom a z nem škim gorstvom 1 ,1 s Krasom. Prelaz Giovi, ki veže Planine z Apeninam i, ima vi- sočino 500 m. Canal d’ Knterroche, ki jih strinja s švicarskim •Juro, je ravno tako visok. Razvodje med Renom in donavskim i dotoki ob bodenskem jezeru, meja med švicarskim i Planinam i in nem škim gorstvom , leži komaj 700 m. visoko. Najvišje je 138 E. Lah: Kranjske Planine. razvodje med Kolpo in kvarnerskim zalivom , 800 m. visoka meja med Planinam i in Krasom blizu Reke. Kar se tiče dolgosti, smejo se Planine m eriti slcoro z vsem i evropskim i gorstvi in jih v tem obziru večjidel presezajo, med tem ko se z velikim i gorstvi družili delov sveta še primerjati ne dado. V podobi velikega polukroga so vijo od severozahodne Italije skoz vso Švico, pot.em v svoji glavni črti po vsej Tirolski, južni Bavarski, ob zgornje-avstrijsko in spodnje-avstrijsko-štajarski meji doli do m oravsko-ogerske meje. N a zaznam enovani poti dosežejo dol­ gost še več kot 1100 klm. — N a vzhodu ob spodnje-avstrijski, m oravski, ogerski in gališki meji in dalje doli do Slavonije se vijo v jednakem krogu s skoro ravno tisto dolgostjo Karpati. Obe gorstvi delata skupaj velik okrog, ki oklepa kakor obroč veliko panonsko nižavo. Širokost Planin je jako različna. Kjer so najožje, to je tam, kjer se dotikajo blizu Genove Apenin, široke so z vsem severnim in južnim predgorjem skupaj samo nekoliko nad 20 kilom etrov. Od tod raste njihova širjava v jedno mer, tako, da postanejo že po primeroma kratki poti (iO kilom etrov široke. Še v Italiji do­ sežejo z vsem predgorjem širokost 200 kilom etrov. Takoj ko za- puste Laško, kjer so najvišje in kjer se razširjajo že od zahoda proti vzhodu, zožijo se zopet nekoliko. Tu imajo ob genovskem jezeru dolgost sam o 140 kilom etrov. Od tod pa prično neprimerno rasti, tako da so med Verono in Ulmom že 270 kilom etrov široke. Sicer pojenja takoj potem širokost za spoznanje, tako, da imajo med Vidmom in Šolnogradom sam o 225 kilom etrov, toda km alu potem dosežejo svojo največjo širjavo s 300 kilom etri, in sicer ob času, ko se razširjajo od severnega do južnega konca v Avstriji, namreč med Puljem in Linčem. Temu delu pripada tudi del Ka­ ravank in naše julijske Planine, ki so na drugi strani v zvezi z notranjskim in isterskim Krasom. Jedna največjih popolnostij planinskega gorovja je, da je navpično globoko razpeto, česar pri Krasu skoro nikjer ne nahajamo. Precej v sredi Tirolske n. pr. leži m esto Meran s prav južno tem peraturo v visočini 300 m. Blizu Merana pa, le nekaj kilom etrov proč, razprostirajo se veli­ kanske planine, po dolini Oetz im enovane, v visokosti 3 4 0 0 — 3700 m. Ne veliko delj v jugu Merana nahajamo najvišjo avstrijsk o goro v sredi med večjim gorovjem, Ortles s 3905 m. V vzhodu in jugo- izhodu Morana vidim o cele vrste po 3 0 0 0 — 3300 m. visocih gora, tako zvane Dolom ite. Jednakih prikaznij nahajam o neštevilno v Švici, kjer se dobivajo sploh najvišje evropske' gore, kjer pa de­ lajo vkljub tem u gorske doline globoke zareze v gorovje. Jednake stvari se nam kažejo razven na Tirolskem tudi drugod po Av­ strijskem . V zgornji Avstriji seza dolina reke Traun tik pod Daeh- stein ; ravno tako se tudi dotika v Spodnji Avstriji velika ravnina, v kateri leži m esto Dunaj, precej tesno visocih gora, med njimi Snežnika. E. Lah: Kranjske Planine. 139 Jednaka razlika v visočini na primeroma med seboj le malo oddaljenih prostorih nahaja se pogostokrat tudi pri naših kranj­ skih Planinah. Vzemimo veliko gorenjsko ravnino, ki seza na južni strani do Iga pod Krimom, na severni strani pa do Grin­ tovca nad Kamnikom, do Storžiča nad Kranjem , do Golice in Belščice nad Javornikom. Res, da ti kranjski velikani niso vselej v neposredni zvezi z ravnino, tem več dotikajo se je tesno le nižji hribje. Ravnina se pa na drugi strani veže s stranskim i pogor- skim i dolinami, katere sezajo po polnem do podnožja najvišjih kranjskih gora. Taki sta n. pr. dolini obeh S a v, predno se zje- dinita blizu Radovljice. Korenska Sava teče več ur daleč od Ko­ rena nad Kranjsko Goro, to je od izvira, do tostran Javornika v prav ozki od (>00 do komaj 830 m. visoki dolini. Vender je na desni in na levi, posebno pa na desni v popolni dotiki z gorami, ki 'J000 m. daleč presezajo. Tako leži med Kranjsko Goro in Dovjimy cela vrsta gora, kot Mojstrovka, Roz o ra, R ogica ali Suhi Plaz, Špik, Kukova gora in Škrljatarica, katere se dvigajo nad 2300 m., akoravno so od Save po komaj pol ure oddaljen e; jedna izmed njih, namreč Rozora, po visokosti tretja gora na Kranj­ skem, ima še celo 2550 m. Dotok tej Savi, ki dobi vodo od zna­ nega slapa Peričnika, namreč m ojstranska Bistrica, teče po dolini, ki seza po polnem v podnožje Triglava. Dolina sam a se tudi v svojem naj višjem konci ne vzdiguje nad 1000 m. in ven­ der jo spremljajo v zgornjem delu do prelaza Luknja, tesno pod Triglavom , najinenj po 2300 m. visoki velikani, med njimi Tri­ glav sam z 2850 m. — Takoj onstran luknjiškega prelaza teče skoz dolino Trento reka Zadnjica še vedno tik pod Triglavom , ter se izliva v bovški okolici v Sočo. V jugovzhodu Triglava se nahajajo jednake prikazni v dolini gornje Radovne, sam o da po- jenjuje tu visokost sosednjih goni veliko hitreje. Tik pod 2674 m. visokim Mangartom, drugo goro na Kranjskem, ležita Belo- peški jezeri še ne prav !)00 m. visoko nad morjem. Jednako je z drugo savsko dolino, z bohinjsko, ki nareja globoko zarezo v široko bohinjsko planoto. Vije se po soteski podobnih krajih več ur daleč med gorovjem, ki znaša sicer le 1300 m. posrednje visok osti; v svojem gornjem delu pa se raz­ širi in tudi gore postanejo znatno višje. Tudi to savsko dolino oklepa v gorenjem konci jez ero ; to je veliko, 550 m. nad mor­ jem ležeče Bohinjsko jezero. Tik nad njim že se vzdigujejo gore z 2000 m. in še več, in v njegovem ozadji kipi Triglav v nebo. Kot Sava, teče tudi Sora pred svojim zjedinjenjem po dveh dolgih dolinah, po poljanski in po selški. V svoji celi dolgosti spremljata ti dolini sicer ne tako visoko, vender še zmiraj mo­ gočno hribovje. Nasprotje tu seveda ni toliko, kot tam , kjer se Rola in strm a skala tako zelo približa obili vegetaciji ravnine. Preobširno bi bilo navajati jednakih vzgled ov, kojih imamo na 140 E. Lah: Kranjske Planine. Kranjskem še m nogobrojno. D ostavljam le, da so kranjske P la­ nine v tem oziru vsaj tako popolne, če ne še popolnejše k ot P la­ nine druzih dežela. M nogovrstnost v obliki, ki je Planinam v toliki meri lastna, kakor malokaterem u drugemu gorstvu na svetu, velja posebej tudi o kranjskih Planinah. Tu so zastopane ne le vse m ogoče viso- čine, tem več tudi vse vrste gorovij, akoravno nekatere le v ne­ popolnejši meri. Tu menjujejo divji, ostrorobati dolom iti in pusto skalovje z gosto obrastenim i, okroglim i vrhovi, ki se dvigajo le polagom a. Kakor nikjer ni med dvem a različnim a gorstvom a po vnanji obliki meja določno presekana, tako tudi na Kranjskem ne. Meja, ki bi v vsakem obziru delila Planine od Krasa, ne da se p o sta ­ viti. Med Planinam i se nahajajo posam ezni vrhovi, časih tudi cela vrsta hribov, ki imajo po polnem kraški značaj. N asprotno ima pa tudi Kras nekoliko hribov, kateri se približajo po obliki in značaju Planinam . Le toliko lahko rečemo, da se kaže v hribovji srednje Kranjske, v vsej njeni širokosti, prehod od Planin na Kras, da imamo v severu Planine v pravem pom enu besede in v jugu pravi Kras. Po navadi se pa vender jem ljo za mejo doline Idrijce, Ljubljanice v njenem srednjem in spodnjem teku, in Krke. Od te popisane meje je zaznam enovan na tanko le oni 120 kilom etrov dolgi del, ki seza od Višnje Gore do razvodja med dotoki Ljub­ ljanice in med Idrijco pri Idriji. Ostale meje ne rišejo tolikanj pravilne doline, marveč določuje jo plastika zemlje. Razvodje, ki obdaje planinsko ozemlje kranjsko in je loči od Krasa, ima podobo nepravilnega trikota. Najdaljša stran, 120 km., z vsem i ovinki še celo 200 km. dolga, seza skoro v m eridijonalni črti od Bele Peči do Ilirske Bistrice. Najkrajša, sicer 90 klm ., z ovinki pa 130 klm. dolga stran, vije se skoro od zahoda proti vzhodu in veže Ilirsko Bistrico s Krškim. Tretja, po dolgosti srednja črta, vije se od severozahoda proti jugovzhodu in veže Belo Peč s Krškim. V prvi im enovanih črt prevladuje v severu gorstvo, v jugu planota. V drugi vrsti, posebno v njenem go­ renjem delu, je lepo razvito pogorje, v tretji pa skoz in skoz hri­ bovje. č e dostavim o še, da se v sredi med vsem i trem i vrstam i razprostira velika gorenjska ravnina, lahko rečemo, da so na Kranj­ skem zastopane vse vrste gorovja. Posebej je še pom niti v hipsom etričnem obziru, da kranjske Planine, akoravno že skrajni vzhodni del južnih apnenih P lanin, vender niso nižje, nego sosednje jim karniške v zahodu. Delom a so še višje in skoro ravno tako visoke, kakor vzhodna polovica južnotirolskih. To, se ve, velja le o onih kranjskih Planinah, ki imajo značaj visocih gora, o severnokranjski polovici julijskih P la­ nin in o Karavankah. E. Lah: Kranjske Planine. 141 Posebno važna je prva im enovanih črt, ker nam na tanko določuje mejo med vodami jadranskega in črnega morja. Jadran­ skem u morju pripadata Soča s svojim i dotoki, Vipavica in Idrijca, in R ek a ; črnemu Sava z vsem i svojim i dotoki. Druga črta deli v svoji gornji polovici vode, ki se izlivajo v Savo, od dotokov Drave. Tretja črta nam kaže precej na tanko razvodje med Ljub­ ljanico z njenim i dotoki na jedni, in med Krko in delom K ol- pinih dotokov na drugi strani. Najvišji je kranjski svet v skrajnem severozahodu, kjer tudi najnižji prehodi in doline ne sezajo pod 950 m. visočine. — Y tem oddelku nahajamo tudi najvišji kranjski vrh, ‘ 2856 m. visocega Triglava. Od tod pada ozem lje proti jugu in jugo­ vzhodu začetkom a jako hitro, od Kranja dalje pa, kjer se ravnina že znatno razširi, le polagom a, akoravno stanovitno do ljubljanske ravnine, ki je posrednje le kakih 300 m. visoka, med tem , ko jo v jugu gradi' še 1110 m. visoki Krim. Od ljubljanske ravnine nas pelje posrednje 474 m. visoki Golovec, čez kakih 370 m. visoko šmarijsko planoto do izvira Krke. Tla so tu le še 275 m. visoka. Od tod padejo v dolgosti 30 kilom etrov do Soteske za 104 m. vedno ob Krki. Krko obdajajo tu na obeh bregih še hribje, ki so k večjemu 890 m. visoki. Tudi od tod dalje pada svet stalno proti jugovzhodu, tako da stoji Metlika le še 122 m. visoko. V m etliški okolici imamo tudi n a j n iž j i kraj na Kranj­ skem; kjer se namreč jedinita Kam enica in Kolpa je zem lja samo še 107 m. visoka. Sploh sm emo torej reči, da padajo kranjska tla od severozahoda proti jugovzhodu, in sicer skoro brez izjeme in precej na tanko. Ravnina se zniža od Rateč pri Beli Peči do kranjsko-hrvatske v jugu Uskokov skoro za 8/ii> svoje prvotne viso­ kosti. (Urbas: „Zeitschrift des deutschen und oesterreichischen Alpenvereines V. B. pp. 2 9 6 — 3 1 3 .)“ Im enovana črta je tudi glavna os, ki deli kranjsko deželo v dva precej jednako velika dela. S to črto se ujemata, sam o z dvem a izjemama, dolini dveh glavnih kranjskih rek, dolini Save in Krke. Pri Savi delajo izjemo tako zvane litijske gore, pri Krki Uskoki z 840 m. visokim Pešče- n ikom. Kranjske planine se dele v pogorje Karavank, v svoji glavni prti na severu in severovzhodu, in v kom paktno gorstvo visokih julijskih Planin na severu in severozahodu. V jugu zadnjih se razprostira skupina planot in nižjega gorstva, v jugu glavne črte Karavank pa notri do kraške meje na Dolenjskem skupina višjega ali nižjega hribovja. I I . K a r a v a n k e . Karavanke deli od julijskih Planin začetkom a dolina ko- renske Save do zjedinjenja z bohinjsko, od tod pa ves čas dolina 142 E. Lah: Kranjske Planine. zjedinjene Save do tam , kjer postane Sava blizu dolenjskih Rateč m ejna reka med Kranjsko in Š tajarsk o; na severu pa sezajo do Zile in Drave. Karavanke imenujemo torej tisti del kranjskih Planin, ki se vleče v svoji glavni progi od skrajnega kranjskega severozahoda, kot severna meja Kranjske proti Koroški, in seza še precej glo­ boke) v Štajarsko, kot planine Savinjske doline. Glavna črta (ko­ likor je pripada Kranjski, in to skoro vsa) je okrog 100 kilom etrov dolga. Pogorje Karavank je kakor klinasta zagozda med dolinami Drave in Save. Njih glavna črta, ki se vije od zapada proti vzhodu, raste v svoji širokosti od zahoda proti vzhodu. Začetkom a so tako ozke, da med Ratečam i in koroškim Podkloštrom ne pre- sezajo širokosti G kilom etrov. Primerna njihovi ožini je v začetku njihova jednolikost. Čim dalje proti vzhodu pa, tem širje posta- n e jo , v jednaki meri pa tudi tem bolj razvite. Še le par ur dolge se dele že v dve glavni črti, od katerih pripada severna Koroški, južna pa Kranjski. Ti dve črti sta pa večjidel po prekogorji zvezani in se vijeta skoro ves čas vzporedno, dokler se ne zjedinita pri spodnjem Dravburgu. N a svoji severni strani sezajo Karavanke od Trebiža do spodnjega Dravburga, na jugu od Rateč do Celja. Jako nepravilno se vije severna, šestkrat pretrgana p ro g a ; južna proga pa premine sam o jedenkrat, namreč tam, kjer nareja Kokra globoko zarezo v gorovje samo. Pri Tr­ žiču v podnožji Ljubelja se deli južna črta v dva dela, od katerih samo južni pripada Kranjski. Toliko o Karavankah sploh. Jako slučajno je, da se ravno na meji treh provin cij: Go­ riške, Koroške in Kranjske stikajo tudi meje med trem i različnimi gorstvi tako ozko, da obseza zem ljišče, ki se med njimi razpro­ stira, še ne prav 100 kvadratnih kilom etrov. Ta gorstva so Ka­ ravanke, karniške in julijske Planine. Meje d elajo: med Kara­ vankam i in karniškim i Planinam i ozki prelaz nad reko Žilico, v visokosti komaj 700 m .; med Karavankami in kranjskimi julij­ skim i Planinam i rateško-belopeško razvodje, v visokosti 860 m .; med karniškim i in goriškim i julijskim i planinam i 1170 m. visoki Predel. Začetek K aravank pripada .še Koroški, toda že po kratkem teku prispo do kranjske meje. Tu so še zelo nizke in jednako- m erne; le proti Koroški so še precej strme, proti jugu pa imajo še bogato vegetacijo in so do vrha gosto obrastene. Prvi kranjski hrib je od Rateč poldrugo uro proti severu oddaljena Peč. Od reke Žilice do Korona niso nikjer nad 1540 m. visoke, akoravno so 10 kilom etrov dolge. Najvišja gora je im enovana Peč, s 1540 m. Srednja v.isokost, tega oddelka znaša 12G0 m. N ajvaž­ nejši prebod je za kranjsko-koroški promet važna cesta čez k o ­ rensko sedlo v visokosti 1044 m. V vsakem obziru se že raz­ ločuje od dozdaj popisanih Karavank njih drugi oddelek od koren­ E. Lah: Kranjske Planine. 143 skega prehoda do prehoda pri javorniški Kočni. Ta še jedenkrat daljša vrsta im a srednjo visokost od 1650— 1900 m. Hribje so že skoz in skoz strmi, vrhovi postajajo že veliko višji, njihov greben je primeroma že zelo oster in visok, tudi sedla med raz­ nimi vrhovi zaostajajo za vrhovi sam im i le za par sto metrov. Takoj prvi hrib te vrste, 1050 m. visoki Kamni Vrh nad Kranjsko Goro je za celih 100 m. višji, k ot naj višji hrib prve vrste in ta je še izmed najnižjih tega oddelka. Za njim pride Vošcica, za Vo- ščico 1770 m. visoka Grajščica. Od Grajščice dalje pa se razpro­ stirajo že v precej dolgi vrsti po polnem gole skalnate strm ine. Tudi strani so že tako strm e, da padajo gore v severu Dovjega že precej navpično. Tu im amo tudi najvišjo goro te vrste, 2105 m. visoko J e p o, za njo malo Jepo ali Jepico s 1820 m., za njima so Petelin s 1900 m., Redeščica in P levelnica s 1930 m ., potem 1870 rn. visoka Rožica. Od tod se greben za nekoliko časa zelo zniža, postane pa v K o č n i, s katero se ta oddelek končuje, zopet 1890 m. visok. — Od sedel je im enovati: sedlo med V.oščico in Kamnom s 1520 m .; sedlo med obema Jepam a s 1400 m .; sedlo med Grajščico in Jepo s 1070 m ., med P levelnico in Rožico s 100U m ., med Rožico in Kočno s 1480 m. in slednjič zareza med Kočno in Golico, hribom naslednje vrste, s 1430 m. V vzhodu Kočne popuste kranjske Karavanke po polnem tip navadnega hribovja in postanejo pogorje v pravem pomenu besede. V tem oddelku, ki se razprostira od Javornika do Begunj v dol­ gosti 10 kilom etrov, nahajamo že sploh naj višje vrhove Karavank, če izvzam em o njihov vzhodni del, namreč kam niške Planine. Tem vrhovom je sploh primeren tudi oster greben in strm e strani. Ta oddelek tudi že ne obstoji samo iz glavne proge, tem več podred- jenih jej je več stranskih črt, katere so tem nižje, čim delj so od glavne proge. N ajvažnejša od teh stranskih prog je ona, ki S(' vije kot predgorje Stola od Most, in ki je ob jednem severo­ vzhodna meja gorenjsko ravnine. Visokost tega predgorja raste od zahoda proti vzhodu v visokosti. V zahodu se dviga komaj kakih par sto m etrov visoko nad gorenjsko ravnino, konča se pa v vzhodu s 1450 m. visoko Dobrčo. Med im enovanim pred­ gorjem in med glavno črto Karavank leži v vzhodni polovici do- hna Zelenice, v zahodni pa dolina Završnice. Po obeli dolinah tečeta jednako im enovani reki, kateri se izlivata v Savo. Glavna proga se začenja z daljšim do vrha obrastenim rebrom, Golica ■•nenovanini, v visokosti 1830 m. — Za njo se razprostira že bolj N alovita, sicer ravno tako dolga, vender že veliko višja Belščica, '• 2000 m. Z njo v tesni zvezi je n ajvišja gora Karavank tostran Kokriškega prelaza, Stol, z dvem a vrhovoma, od katerih ima vjšji severni 22 3 2 m. Za njim se vrste Vrtača z 2000 m., Zele- J llca) z 1990 m ., Begunjšica z 2040 m. Od sedel im enovati je e: sedlo med Golico in Belščico z 1550 m ., zareza med grebe­ 144 E. Lah: Kranjske Planine. nom Zelenice in med Begunjščico z 1G50 m. Razven prej ime­ novane velike razpoke med predgorjem in glavno črto imamo tik pod Stolom še drugo rapzoko, ki seza od Vrtače do onstran Be- gunjščice, kjer se navpično dotika globoko vrezanega Ljubeljevega prehoda pri sv. Ani, s 1020 m. Naslednji oddelek je omejen od globokih prehodov, od 1353 m. visocega Ljubelja in od še malo nižjega kokriškega prelaza. Za­ reze v glavno črto, kakor smo jih nahajali že v prejšnjem oddelku, so tu še mogočnejše. Tudi ne obstoji ta oddelek iz jedne same glavne vrste, tem več imamo skoro ves čas dve vrsti gora. Ta oddelek se začenja takoj pri Ljubelju s par ur dolgo Košuto. Ko­ šuta je dolgo rebro, ki obstoji iz več med seboj precej jednako visocih vrhov. N ajvišji ima kakih 2050 m., najnižji pa tudi še zmerom 1950 m .; tudi najnižja zareza ima še zmerom 1800 m. Od Košute proti vzhodu se Karavanke zelo nepravilno razvijajo. Dele se namreč v dva dela, od katerih pripada severovzhodni ves Koroški. Južni pa, ki leži skoro meridijonalno na prejšnjo vrsto, pripada Koroški in Kranjski kot mejno gorstvo. Vrh, od katerega se ti dve vrsti odcepujeta, je kacih 1070 m. visoki Stegunjak, prvi sosed Košuti na vzhodu. O južni za Kranjsko pomenljivi črti tega dela Karavank je pomniti, da jo večkrat pretrgajo prečne doline in da je vsled tega m nogovrstno zasukana. Po kakovosti je ta črta časih gosto obrastena, večkrat še so pa vrhovi skalnati in precej goli. V visokosti so si vrhovi precej jednaki in tudi najnižji prehod ne seza pod 1450 m. Slednjič so ta črta zasuče po polnem proti jugozahodu, tako, da obdaj e vse to gorstvo t.ržiški kotel v podobi kroga, ki je samo proti onej strani odprt, kjer se predgorje dotika gorenjske ravnine. Precej veliki razpoki delata tukaj sekundarni dolini Bistrice in sv. Katarine, kateri se pri Tr- žiči jedinita. Obe sta precej ozki in menj strmi. Daljša in sploh pom enljiva je le dolina sv. Katarine; bistriška se naslanja na se­ verno K ošuto in je veliko krajša. — Od Tržiča dalje se vijo Ka­ ravanke potem zopet v prvotnem meru, od zapada proti vzhodu. N jihova vnanja oblika nas spominja začetkom a v vsakem obziru prejšnje vrste, le za spoznanje bolj strm e so. Greben je najpoprej v precej dolgi K okavnici rebrast, dalje proti vzhodu pa je sestav­ ljen iz posameznih vrhov. Sekundarne planinske črte po polnem preminejo, vrhovi se dvigajo tik nad gorenjsko ravnino. Že Ko- kavnica ima srednjo visokost 1580 m ., v naj višjem vrhu celo 1900 m. Sploh najvišji vrh te vrste je pa 2120 m. visoki Storžič. Proti vzhodu se visočina sicer za nekoliko zm anjša in ima glavna črta v Zaploti ali „malem Grintovci" samo še 1050 m. Ta viso­ k ost se pa ohrani ves čas, tako da se nahajajo še tik Kokre precej jednako visoke gore. Prehodov večje pomembe, razven že gori im enovanih, v tej vrsti nimamo. — E. Lah: Kranjske Planine. 146 Kokra nareja globoko meridijonalno zarezo v glavno črto Karavank in jih tako razločno deli v dve zelo nejednaki p o lo v ici: v že popisano veliko daljšo polovico zapadnih Karavank in v krajšo vzhodnih. Vzhodne Karavanke na meji treh dežela, imenujejo se tudi v vsaki teh dežel drugače. N a Koroškem jih imenujejo po potoku Sulzbach, Stajarci jim pravijo „Savinjske P lan inea, mi jih zovem o po m estu Kamniku „kamniške Planine". — Vzhodne Karavanke se razločujejo v vsakem obziru tolikanj od zapadnih, da jih nekateri k Karavankam še celo ne prištevajo. V resnici spominjajo že zelo na julijske Planine. Tu ne nahajamo več krat­ kih sekundarnih grebenov, kakor p oprej; vij 6 se marveč od glavne črte na vse strani po več ur dolga razgorja; dostikrat se vlečejo vštric ž njimi m ogočna predgorja, katerih posebno pri zadnjem oddelku zapadnih Karavank sploh nič ni. Prehodi v glavni črti so strmi, zareze plitve; ostrih pečin nahaja se neštevilno. V pod­ nožji 'glavne črte leže celi kupi kamenja in debelega peska, ki se drobi od divjili dolom itovih vrhov in ga donašajo bobneči hudo­ urniki. Doline so kratke, strme in kotlinam podobne; vender leže primeroma zelo nizko. Posebno se pa odlikujejo te Karavanke s celo vrsto visocih gora. Vsled te lastnosti in vsled svoje izvan- redne kom paktnosti spominjajo najbolj na julijske Planine. Ako- ravno leže na skrajnem jugovzhodu planinskega sveta, vender so tostran Ljubeljevega meridijana najvišje v vsej Avstriji. Če tudi le 10 kilom etrov dolge, imajo vender že lepo število nad 2300 m. visocih gora. Njihovi vrhovi so tako divji, njihov greben sploh že tako oster, da šteje le malo prehodov, ki bi jih človek lahko porabljal. Posebno na severni in vzhodni strani so jako strmi in zelo raztrgani. Tudi najnižje zareze ne sezajo pod 1900 m. Srednja visokost grebenova v glavni črti znaša okrog 2200 m. Glavna črta se začenja tik ob Kokri z že precej strmo, pri vrhu po polnem skalovito, 2400 m. visoko Kočno. Takoj druga gora v vrsti, sosednji Grintovec, je najvišja v vsej vrsti in ima 255G m. Le za jed en meter nižja je tretja gora, Skuta ali Rinka, ki je tudi v tem obziru važna, daje „triplex confinium “ med Štajarsko, Koroško in Kranjsko. Za im enovanimi nahajamo še v glavni v isti Veliko Planjavo, Babo, Brano in slednjič Ostrico z 2350 m. Jed- nako kot pri Storžiči in Stolu, odločujejo se tudi pri Grintovci in pri Ostrici druge vrste gora proti jugu in jugovzhodu. Od Grintovca proti jugu pelje kake dve uri dolgo, začetkom a precej ostro rebro, pod imenom Greben. To rebro se veže v dveh visokih koritih z nekoliko nižjim lvervavcem. Obe im enovani gori sta še po 1900 m. in čez visoki. Od tod dalje pa pada gorovje jako hitro in kolikor nižje pada, v toliko več črt se deli. Hribje, ki se dotikajo kamniške ravnine, jako so že nizki. — Jednako kot pri Grintovci, odcepi se v glavni črti tudi od Ostrice proti jugu, vštric s poprej popisanim , kake tri ure dolgo hribovje, ki je v 146 E. Lah: Kranjske Planina. svojem najjužnejšem delu komaj 1000 m. visoko. Med tem hri­ bovjem in med sosednjim 1400 m. visokim Kačjim Vrhom leži 950 m. visoko sedlo "Volovjek, v jugu pa črnevec z 850 m. Skupina hribovja se zgubi tu že po polnem. N a levi strani Kač­ jega Vrha imamo povprečno kacih 1500 m. visoko planoto, Veliko P lan ino; na desni od nje pa precej nižjo Menino Planino s 1506 m. visokim Gornjim Vrhom. Tu se končuje južna vrsta vzhodnih Karavank. P a tudi v severu Ostrice se odcepi dolga vrsta, katera še globoko v Koroški in Stajarski ne izgublja gorovitega značaja in im a še do 2000 m. visoke vrhove. V juga opisanega gorstva Karavank se razprostira hribovje, ki sicer pripada še Karavankam, ki se pa od prejšnjih črt razlo­ čuje v marsikaterem obziru. To hribovje je omejeno v severu od Neveljščiče, ki se izliva pri Kamniku v Bistrico, in od M otniščice, ki teče v Savinjo. Ta meja je samo s (»67 m. visokim Kozjakom odprta, ki loči bistriške vode od savinjskih, in veže to hribovje s severnimi, zgoraj im enovanim i planotam i. V izhodu je m eja proti Štajarski odprta, ker sezajo ti hribje od zapada proti vzhodu do Savinje v Štajarsko. V jugu dela natančno mejo Sava, in sicer od tam , kjer se vanjo izliva Bistrica, do onstran Zagorja, kjer postane m ejna reka med Kranjsko in Štajarsko. V zapadu loči Bistrica to hribovje od kam niške ravnine, in sicer v vsem svojem teku od izliva N eveljščiče pri Kamniku do lastnega izliva v Savo pri Dolu. Popisano hribovje se raprostira od zapada proti vzhodu v treh skoro parallelnih črtah, ki se med sabo zopet precej na tanko lo­ čene. Mejo med severno in srednjo črto dela precej na tanko ce­ sarska cesta poleg Brda čez Trojane na Vransko. Še natančneje je zaznam enovana meja med srednjo in južno črto po potokih Ra- domlja, ki teče v B istrico, Drtišca in Medija, ki se izliva pri Za- gorji v Savo. Glede važnosti se im enovano hribovje nikakor ne da m eriti s poprejšnjimi goram i. Vsi hribje se dvigajo le polagoma, svet je večji del z velikanskim i gozdi obrasten in vrhovi imajo skoro brez izjeme bujno vegetacijo. Posrednja višina grebenov nikjer ne seza nad 650 m. tudi najvišji vrhovi niso nad 1260 m. visoki. Čim bolj se približa hribovje Savi, tem nižje je. N a skrajni vzhodni meji Kranjske so: Dos z 1199 m., nad čem šenikom , „sveta Planina" nad S avo z 996 m ., in Javor z 1128 m. N ajvišji prehodi so : V severnem delu: Kozjak s 667 m .; „na Slapih", prehod iz m otniške doline v savinjsko dolino, v Gornjigrad in Braslovče, z 900 m .; v srednjem delu: prehod „na R ebru“ z 875 m., razvodje med Radomljo in savinjskim i dotoki; najvišji del cesarske ceste med sv. Ožbaltom in Vranskim, z 800 m .; trojanski hrib s 620 m. I I I . J u l i j s k e P l a n i n e . V jugozahodu Karavank, v svoji glavni črti precej vštric ž n jim i dvigajo se kranjske julijske Planine. Le pozneje, ko izgube E. Lah: Kranjske Planine. H 7 značaj visokih Planin, obrnejo se po polnem proti jugu. Vsled svoje m nogovrstnosti spominjajo na solnograške planine; čeravno so le deloma ž njimi jednake visokosti, vender jih v divji svoji vnanji obliki še presezajo. Julijske Planine se dele v dve zelo različni p olovici: v m alo zapadno in veliko večjo vzhodno, katera pripada večinom a Kranjski. Meja, ki loči obe polovici, gre od 865 m visoceg3 prehoda pri Ratečah, ki loči julijske Planine od Karavank proti Trbiži in po raj belski dolini do 1170 m visocega Predela, ki loči julijske P la­ nine od k arn iških ; od tod se vleče meja proti Bolcu in ob Korit­ nici do S oče; od tod pa dela mejo globoka zareza soške doline do izliva Idrijce. Omenjena m eja je ob jednem zapadna meja izhod­ nega, večinom a kranjskega oddelka julijskih Planin. Posebej se torej v zapadu za kranjske julijske Planine meja ne da postaviti, če nečem o sam ovoljno trgati, kar spada v vsakem obziru skupaj. V severu in severozahodu jih deli na tanko dolina korenske Save, in od R adovljice dalje dolina zjedinjene Save od sosednjih Kara­ vank. V jugu jih loči od južnejšega Krasa že gori natančneje po­ pisana globoka proga, ki jo zaznam enujeta reki Idrijca in Ljublja­ nica, severovzhodni del močvirja Krka od izvira do tam , kjer iz- premeni svoj tek iz južnovzhodnega v vzhodnega in pozneje v severovzhodnega. Potem gre meja tik ob južnozahodnem in južnem podnožji U skokov, ob Krkinem dotoku Liska voda, do Kolpe in njenih dotokov. Površina zem lje, ki jo pokrivajo julijske Planine, tako om e­ jena, k ot gori povedano, znaša kacih 4000 km 2. Od teh pripada komaj dobra tretjina pravemu visokem u planinskem u gorstvu in kompaktnim planotam , dve tretjini pa hribovju. Prvi im enovanih delov se pa zopet na tanko deli po kakovosti in po vnanji obliki v dva dela: v skupino visokih Planin in v skupino planot. Tudi hribovje razpada v več vrst, katere so pa bistveno jednake, ako- ravno jih večjidel različne reke med seboj vidno ločijo. Skupino visokih julijskih Planin značijo lastnosti, ki sm o jih nahajali delom a že pri Karavankah, posebno pri kam niških Planinah. M nogovrstna razlika v vegetaciji, zgoraj v višini divje skaline in strm e pečine; v srednji visočini gosto obrastene rebri, sem pa tja tudi m očno gozdnati v rh o v i; v nižavi pa tik pod naj­ višjimi vrhovi pravilne doline, bogate na pravilno tekočih vodah, — Skupina planot ima pred druzimi posebnostim i tudi nekatere, ki nas spominjajo m očno na K ras: m ajhno število visokih vrhov, pogoste kotlaste globine, redkokrat nahajajoče se večje doline; vse te prikazni so tudi Krasu lastne. Le primeroma velika srodnja visokost planot, še zmerom za kakih r»00 m. više, kot kraški svet 'n to, da obdajajo planote po 1500— 2000 m. visoke gore k ot 1 1 1 oj no gorstvo, prepričajo nas, da nam je ta oddelek prištevati še k Planinam . 10 v 148 E. Lah: Kranjske Planine. Lože gre s planinskim hribovjem, akoravno je še južnejše, k ot so planote, torej Krasu še bliže, č e se tudi ujemajo glede vi­ sokosti skoro po polnem s Krasom, vender se sicer razločujejo v vsakem obziru od Krasa in ujemajo s Planinam i. Pravilne vrste hribov, dostikrat v večjem številu vštric, zvezane med seboj po prečnih rebrih, med seboj omejene po pravilnih, nikoli pretrganih dolinah. Od glavnih črt se cepijo dostikrat, toda vselej navpično in v pravilnem teku, stranske vrste gora. Toliko v splošnem od julijskih Planin. « ) V i s o k e j u l i j s k e P l a n i n e . Glavna črta visokih julijskih Planin se vije začetkom a v pravilni, s Karavankami vzporedni črti.* Od Triglava dalje se pa vlečejo skoro v popolnem krogu, ki obdaje bohinjski kotel. Nji­ hova dolgost od skrajnega severozahoda do tam, kjer se dotikajo skupine planot, znaša skoro na tanko 100 km. Središče tega doi- zega pogorja je Triglav, najvišja gora julijskih Planin. Triglav sam je najvišji vrh štirih kratkih skalovnatih reber, ki se vij o vštric med seboj od jugozahoda proti severovzhodu. V orotektonič- nem obziru je Triglav posebno zato tako zanim ljiv, ker se ravno v njem strinjajo tri jako različne gorske oblike. Proti severozahodu, severu in severovzhodu se razprostirajo v obsegu par sto kvadratnih kilom etrov skalnate puščave z globokim i prepadi. V jugozahodu se vijo od Triglava med planinskim gorstvom navadna pogorja kakor sm o jih nahajali že pri Karavankah. V jugovzhodu naposled se razprostirati dve velikanski planoti, katerih predgorja sezajo glo­ boko v gorenjsko ravnino, notri do Kranja in Loke. Površina, ki jo pokrivajo ona gorstva, katerih središče je Triglav, znaša 700 k m a, torej skoro štirinajsti del vse kranjske dežele. Dasi je Triglav najvišja gora na Kranjskem, vender je (česar bi pri taki visokosti nihče ne pričakoval), skoro po polnem od­ ločen od sosednjih gora. Veže se namreč neposredno z globoko sezajočim i dolinam i. Od severovzhodnih velikanov ga loči dolina m ojstranske Bistrice, Vrata im en ovan a; od južnozahodnih gora dolina Zadnjice, ki teče v Sočo; od južnovzhodnega gorovja do­ lina gornje Krme, dotoka Radovni. Triglav kipi, visokem u stolpu jednako v nebo, na vseh straneh po 1800— 2000 m. nad dolinami, pokrit z velikanskim i skalinam i in globokim i brezdni. Tudi prehodi, po katerih je z drugim hribovjem v zvezi, ne sezajo nikjer nad 1850 m., torej dobrih 1000 m. niže, kot Triglav sam. Severna Luk­ nja ima 1835 m ., še nižji sta sedli v zgornji Krmi in na jugu pri Belem Polji. V jugu „velicega Triglava**, ž njim po zelo ozkem, robatem sedlu zvezan, je „m ali Triglav** s kakim i 2700 m. N a severovzhodni strani, kjer se dvigajo najbolj divje skaline, razpro­ stira se nad luknjiškim preluzom jedini Triglavov lednik, sploh jedin v julijskih Planinah, 500 m. dolg in 8 m. širok. Od daleč E. Lah: Kranjske Planine. 149 izgletla kakor kup snega, katerega se v visočini 2000 m. in čez v brezdnih vedno dosti nahaja. V pojasnilo višine T riglavovega gorstva naj bodo sledeče šte v ilk e : srednja višina gorstva v severu 1200 m .; visoko korito v severu 2100m; planota apnenikov IlOOm; Kot, najvišji del m ojstranske doline v jugu Mojstrane in prav p o d ' Triglavom , 1000 m. Od Triglava proti severozahodu se cepi m ogočno pogorje julijskih velikanov, kateri so tem večje pomembe, ker so, akoravno v več vrstah, vender povsod zelo visoki. Omenjene planine se razprostirajo med kotlom reke Zadnjice v dolini Trente in med dolino korenske Save. Glavna črta se vije od jugovzhoda proti severozahodu v dolgosti 18 kilom etrov notri do koroško-goriško- kranjske meje. Začenja se ob 1835 m. visokem luknjiškem prelazu in seza do Strug, pol ure v vzhodu od M angarta, kjer je ob jed- riem tudi razvodje med dotoki Soče, Drave in Save. Omenjena črta je mimo Triglava najm ogočnejša na Kranjskem. Povprečna visočina vrhov znaša okrog 2300 m., glavni vrhovi pa to višino še daleč presezajo. Po vnanji obliki so Triglavovem u gorstvu po polnem jed n a k i: ravno tiste strm ine in goličave, ravno tista divjina; nasprotno pa tudi ravno tista bujna vegetacija v prim eroma zelo veliki bližini. Kakor pri Triglavu, tako sezajo tudi tukaj pogostokrat globoke doline, ki leže navpično na dolini ko­ renske Save, prav tik pod pečine. V tem obziru im enovati je do­ line: Piščenica, Planinica, Martulka, Vrata, Trenta. Kakor pri oko­ lici Triglavovi, tako vpliva tudi tu m nogovrstnost v gorstveni ve­ getaciji jako ugodno na gledalca. Glavna črta se začenja v severozahodu Triglava s P ih a lcem ; za njim slede velikani, ki imajo vsi po 25 0 0 m. in še čez, kot Rozora z 2598 m., Prisank z 2570 m ., Križ in Tavir. Od Prisanka dalje se zniža sicer greben dolom itov za par sto m etrov, toda kmalu doseže zopet z Ožebnikom in z rtastim Jalovcem svojo pr­ votno višino. Naj višja gora te vrste je Rozora, sploh tretja na Kranjskem. Prehodi tu niso tako globoko urezani in tudi ne to­ like pomembe za promet, ker so v celo predivjih in zapuščenih krajih. Jedino pom enljivo je sedlo med Rozoro in Prisankom , Ko­ rita im enovano, k ot prehod iz savske doline v dolino Trento. Tri m ogočna,razgorja se odločujejo od glavne črte, ž njo zve­ zane po prečnih rebrih. Te črte so tem večje pomembe, ker so, če tudi orografično stranske, ravno te visokosti, kakor glavna. Posebno pom enljive so tu mnogobrojne prečne doline, zaradi svoje posebno majhne dolgosti, ki se pa vkljub temu po polnem doti­ kajo podnožja velikanov, tako da se nam ti časih na pol ure, k večjemu na jedno uro približajo; Te doline so tudi neprimerno ozke in dostikrat od obeh stranij tesno obdane z bogato obrastenim predgorjem. Kakor no kmalu kje, tako hitro in tako pogostokrat $e vrstita tu pogleda v bogato rast in v divjo puščavo. Od Rateč, 150 E. Lah: Kranjske Planine. to je od izvira korenske Save, do onostran Mojstrano, ponavlja se ta prikazen sedemkrat. K akovost in oblika tega gorstva sta po polnem tisti, kakor v glavni črti. — Prvo razgorje teh vrst se odcepi takoj v začetku glavne črte, ob Triglavu, v severu zgornje Krme, in ima v prvih vrhovih, Zmiru in Rjovini, še vedno nad 2 4 0 0 m. visokosti. Od sosednje vrste je omejena ta črta po dolini m ojstranske Bistrice, od Triglava po dolini zgornje Krme. Proti jugovzhodu pa jam e neprimerno padati, tako da ima v Rebikovci samo še 1580 m. Ta se zopet veže po nizkem sedlu s planoto Mežakljo, ki ima povprečno komaj še 1300 m. Mežakljo sam o deli globoka dolina od Rjovine prišle Radovne od južne planote Pokljuke. Še hitreje pada ta vrsta proti vzhodu, kjer se dviga nad Jesenicam i po ko­ maj parurni dolgosti sam o še v terasah, ki m ole komaj kakih 100 m. visoko nad ravnino. — Med dolinami m ojstranske Bistrice in P iščenice se razprostira drugo veliko m ogočnejše razgorje, ki se odloči od Pihalca in od Rozore v glavni črti. Ta oddelek ie povsem jednak glavni črti. Vrhovi so ravno tako visoki in deloma še višji. Najvišja gora v tej vrsti je R ogica ali Suhi plaz, z 2575 m. Razven te, le za nekaj desetin m etrov nižje so: Štajnar, Škrlja- tarica, Špik in Kukova gora. Tudi tu, kakor v prvi vrsti, ni v večji višini nič važnejših prehodov. — Doline pa so povsod kratke, ozke in strm e; tako zelo, da narastejo v prav kratkem času od 750 m. na 1000 m. in še čez; po njih teko le hudourniki. Tretja vrsta se razprostira med Piščenico in Planinico. Vrhovi so sicer sploh za kakih 200 m. nižji, kakor prejšnji, vender so prim e­ roma še zelo visoki. N ajvišja je 2 3 0 0 m. visoka Mojstrovka. Od prehodov je v tem oddelku, ki se odloči pri Prisanku od glavne črte, važno sedlo Voršec, med Prisankom in M ojstrovko, k ot prehod iz Kranjske Gore po piščenski dolini v Trento, v vi- sočini 1600 m. — Pri Strugah, v skrajnem severozahodnem delu glavne črte, strinjata se dva daljša stranska grebena, od katerih gre jeden proti zahodu, drugi proti severu. Prvi s strmim 2674 m. visokim Mangartom seza do Predela. Mangart sam je od Strug pol ure oddaljen in ž njim i po tako zvanem ^travniškem sedlu “ zvezan. Severna reber pa seza od Strug čez visoko in ostro Ponščico in čez gozdnato Slabivico do rateškega prehoda. V sredi med obema rebrima, kjer se vrsti jedna drugi najbolj približata, tik pod Man­ gartom, ležita im enitni belopeški jezeri v visokosti 967, ozi­ roma 955 m. V jugozahodu Triglava se vleče dolga vrsta bohinjskih gora, ki oklepajo v dolgosti štiridesetih kilom etrov v velikem poluokrogu bohinjsko dolino, in jo ločijo od sosednje Goriške. P o vnanjosti so d vojn ate: čim dalje so namreč od Triglava, tem bolj izgubivajo E. Lah: Kranjske Planine. 161 značaj visocih Planin. V svoji severni polovici so skalovite, strm e in zapuščene, v južni pa se dvigajo polagoma, so okrogle oblike in večjidel do vrlia gosto obrastene. Tej obliki je tudi primerna višina posameznih vrhov. Povprek m enjuje sicer med 2200 in 1900 m., vender se nahajajo v severni polovici tudi m nogo višji, v južni pa tudi m nogo nižji vrhovi. Prvi sosed Triglava, Konja- vec, ima še 2560 m ., drugi, Kopica im enovan, le še nekaj nad 28 0 0 m. Od tod dalje proti zahodu Vogel, Krn, Bogatin, Veliki B ogateč in Kuk (Kolk), vsi še po 2000 m. in čez; potem paRe- bikovec, Gradišče in Četrt le še z nekoliko nad 1900 m .; Črna Prst, Možic in č r n i Vrh im ajo le še nekaj nad 1800 m .; in sled­ njič R atitovec še ne prav 1700 m. visok. — Zdaj popisana glavna črta gradi dolino bohinjske Save v severu in zahodu. Razven te črte se pa loči od Triglava in Ko- njavca naravnost proti jugu in jugovzhodu dolga vrsta gora, ki se razprostirajo med zgornjo polovico bohinjske Save in med Mo- šnico, katera teče od podnožja Triglavovega blizu bohinjskega je ­ zera v Savo. Omenjena vrsta gora gradi Bohinjsko v severu in severovzhodu. Z njihovo visokostjo je ravno tako, kakor pri glavn i črti. Gore v obližji Triglavovem, kakor n. pr. Cesar, Vršac, De­ beli Vrh, Mišelski Vrh, Lipač, Iža, Pihalec itd. im ajo še vedno 2200 do 2400 m. Dalje proti jugu pa se hribje znatno znižajo, tako da še 2000 m. nikjer ne presezajo. Od teh so im enovati: Pršilec, prav nad bohinjskim jezerom , ki obdrži vkljub m anjši višini skalovit zn ačaj; potem Slem e in Tošec. Kakor oklepajo stranski grebeni pri severnih Planinah belopeški jezeri, tako ob- daje del teh gora jedno uro dolgo in četrt uro široko bohinjsko jezero, v visokosti 522 m. Bohinjsko hribovje ima tudi več važnih prehodov: Sedlo med bistriško in baško dolino ob Črni Prsti, Jata im enovano, v visokošti 1520 m .; drugo sedlo med Rebikovcem in Voglom nad bohinjskim jezerom pelje pod imenom Škrbina iz okolice bohinj­ skega jezera v visokosti 1903 m. tudi v B ačo; tretje le 1400 m. visoko sedlo pelje ob gori Kuk v soško dolino; četrti prehod pelje od izvira Savice čez planino „na kraju" v Trento in soško dolino, v visokosti 1500 m. slednjič še prehod, ki pelje iz doline reke Mošnice na planino Belo Polje pod Triglavom , v visokosti 1C00 m. b) S k u p i n a p l a n o t . Med severnim planinskim gorstvom in južnim planinskim hribovjem se razprostira skupina planot, ki pokriva vsega skupaj skoro 500 kina. Meja je globoko urezana in zelo na tanko dolo­ čena. Dela jo dolina Krme do tam, kjer se izliva v Radovno, od tod Radovna do svojega izliva v korensko Savo, potem korenska in od Radovljice dalje zjedi njena Sava do izliva Sore pri Med­ E. L ah; Kranjske Planino. vodah; potem dolina zjedinjene Sore do Loke in od tod dolina selške Sore do izvira v obližji Podbrda, sedla in razvodja med soškim i in sorškim i d o to k i; naposled v severozahodu dolina Moš- nice, ki teče v bohinjsko Savo. To tako omejeno zem ljišče strinja v sebi nekatere posebnosti, ki jih sicer ne nahajamo nikjer na kranjskem planinskem svetu. V sredi skoro nič pravega hribovja; vse le nekaka visoka, sem pa tja precej obljudena ravnina. Pogostokrat se nahajajo globine v podobi kotlov; nepravilne, dostikrat pretrgane doline, sploh nekak porasten Kras. Dolina bohinjske Save nareja v to veliko planoto globoko zarezo, ter jo deli tako v dve precej jednaki polovici, od katerih se imenuje severna navadno Pokljuka, južna pa Jelovica. Srednja višina površja planote Pokljuke znaša 1 1 0 0 — 1200 m. Okrog in okrog jo obdajo precej m ogočno gorovje, katero je povsod od sosednih gorstev po zgoraj omenjenih globokih dolinah ločeno. Samo ob sedlu med Belim Poljem in Velikim Draškim Vrhom je v visokosti še ne prav 2000 m. v zvezi s Triglavovim predgorjem, in v veliko nižjem Podbrdu z loškim hribovjem. Kakor pri vseh vrstah julijskih Planin, vidimo tudi tukaj od severozahoda proti jugovzhodu padanje v višini. V severnem mejnem gorstvu dobi­ vam o gore po 1900 m. in še čez visoke, kakor Veliki in Mali Draški Vrh in Kleča. Proti vzhodu nimajo mejne gore nikjer več nad 1600 m etrov višine. Posebno se pa zniža m ejno gorstvo v jugozahodu in jugu, kjer imajo hribje v zgornjem Bohinji, kakor Črni Kremen, Javorov Vrh, Pleša in Šjek le še po 12 0 0 — 1400 m. Posebno hitro pada planota proti jugovzhodu, kjer obstoji mejno gorstvo le še iz kakih 1000 m. visokih hribov. Predno Pokljuka preide v veliko gorenjsko ravnino, im a še za predgorje celo vrsto nizkih holm ov, ki presezajo med seboj ležeče 4 7 4 m etrov visoko bleškojezero le še za kakih 100— 200 m. Precej jednake prikazni nahajamo tudi pri Jelovici, samo da je planotina srednja visokost tu za spoznanje večja, ker im a kakih 1 2 0 0 — 1300 m .; tudi ni razloček med vrhovi severne in južne polovice tako velik. Najvišje vrhove nahajamo na severni in vzhodni strani. Razločki med vrhovi m ejnega gorstva in med planoto samo so veliko manjši, kakor pri P o k lju k i; po navadi znašajo komaj 100— 150 m. N ajvišja vrhova sta 1389 m. visoke Kotlice nad Dražgošam i in 1387 m. visoki Jeloviški Vrh nad Lip­ nico. Kot severovzhodni steber je zanim iva strm a, zobu podobna skala, „ Babji Z ob“ im enovana, še ne prav 1000 m. visoka. Kakor Pokljuka preide tudi Jelovica proti jugovzhodu v razne hribe kot predgorja. Ti hribje so zanim ljivi zarad bogate vegetacije in vsled tega, ker so po njihovih vrhovih večjidel cerkve postavljene. V vi­ sokosti menjujejo po navadi med 800 in 1100 metri. Taki so na primer Jam nik, sv. Mohor in Fortunat, Planica, Križna Gora itd. E. Lah: Kranjske Planino 153 Posebno pomenljiv je pa zarad lepe svoje panorame znani 841 m. visoki sv. Jošt poleg Kranja, z gorenjsko ravnino že v neposredni zveži. — c) S k u p i n a p l a n i n s k e g a h r i b o v j a . 1. G o r e nj s k o - n o t ranj sk o hribovje. Gorenjsko-notranjsko hribovje se da precej razločno deliti v loško, polhograško in idrijsko hribovje. Površina, ki jo pokriva to hribovje, znaša nekoliko nad 1000 km a, od katerih pripada polo­ vica loškem u, dobra četrtina idrijskemu in slaba četrtina pollio- graškemu hribovju. Meja je precej na tanko določena. Od skupine planot in bohinjskega pogorja je ločeno to hribovje v severu in severovzhodu od dolino selške Sore in od Loke dalje od zjedinjene Sore, do njenega izliva v Savo pri Medvodah. V vzhodu dela mejo Sava z gorenjsko ravnino notri do Ljubljane; v jugovzhodu in jugu pa Ljubljana z močvirjem do onstran V rhnike; od tod dalje pa cesta iz Vrhnike proti Idriji in potok Bela, ki loči Hrušico od idrijskega hribovja, slednjič mali oddelek zgornjega teka reke Idrijce. Za­ hodna meja je ob jednem deželna meja Kranjske in Goriške. Od tako om ejenega zem ljišča se imenuje oni del, ki se raz­ prostira med dolino selške in zjedinjene Sore na severu, in Gra- daščice, dotoka Ljubljanice, na jugu loško hribovje. Ta svet, ki obseza nekaj nad 500 km a deli se po dolini poljanske Sore v dva precej nejednaka dela, v manjši severni in večji južni del. Oba dela sta si bistveno precej jednaka po značaji hribovja. Več glavnih vrst hribov v ne posebno ravnih, dostikrat zelo za­ vitih črtah, vender precej vštric z glavnim a dolinama Sor in z dolino Gradaščice. Od teh glavnih vrst se odločijo na vse strani stranske vrste, po navadi navpično na glavne, ki so med seboj omejene od dolin sorških in gradaških dotokov. N ajvišji vrhovi se ne dvigajo vselej v glavnih črtah, posebno pri večji južni po­ lovici ne. V isokost sveta pada, kakor povsod pri julijskih Planinah, tudi tukaj od severa proti jugu. Najvišje vrhove vidimo tam, kjer je hribovje v severu z bohinjskim hribovjem ali s skupino planot bodi si v neposredni zvezi, bodi si vsaj le malo oddaljeno; naj­ nižji so vrhovi v obližji Gradaščice. Tudi srednja višina vrhov je v manjši severni polovici sploh za kakih 200 m. večja, kot v južni; tam menjuje med 1 1 0 0 — 1300 m., tu med !)00 —1100 m. Naj višji vrh severne polovico jo 1630 m. visoki Porezen, skrajni zahodni steber prve severne glavne črte. V drugi "lavni črti se­ verne polovice imamo še 1560 m. visoki Blegaš nad Trato; 1400 m. visoki Stari Vrh, tri ure od Železnikov, 1370 m. visoki Mladi Vrh, Par ur v severu od Trate. Omeniti bi bili le š e : Pajkov Vrh, Her- nianovec in Malnarski Vrh v zahodu Poljan in Lebnik tik Loke; vsi po blizu 1000 m. visoki. 164 E. Lah: Kranjsko Planine. V južni večji polovici imamo večjidel le hribe, ki se dvi­ gajo po komaj 300 do 400 m. nad dolinami. Že k najvišjim spa­ dajo: Pasja Rovan, v jugozahodu Poljan, s 1020 m .; Goli Vrh, v jugozahodu Lučne, z 960 m., Žirovski Vrh, z 870 m. in sv. Ožbalt, z 845 m. Meja tega hribovja je le proti jugozahodu in deloma proti zahodu menj ali več odprta, in v tem oziru je važnih nekoliko prehodov in razvodij: Sedlo pri Petrovem Brdu, kot prehod iz sorške v baško dolino, 810 m. visoko; razvodje med dotoki P o- ljanšeice in Idrijce „Pod pleči" 775 m. visoko; najvišji del ceste iz Trate v Idrijo, pri 730 m. visokem Govejeku. Med Gradaščico v severu, med močvirjem in Ljubljanico na jugu, do ceste iz Vrhnike proti Idriji na zahodu razprostira se polhograško hribovje, ki pokriva površino kakih 250 k m s. Po vnanji obliki se ujemajo hribje po vsem z loškim hribovjem, samo da so splošno še precej nižji, ker so od visokih julijskih Planin na severu še bolj oddaljeni in se nasprotno ravnini že zelo pri­ bližajo. Srednja višina vrhov znaša komaj še kakih G O O m. Vender nahajamo v severni polovici vrhove, ki imajo še po 7 5 0 — 8 0 0 m., v južni pa komaj 4 0 0 — 500 m. in če so z m očvirsko ravnino v neposredni zvezi, komaj nekoliko čez 300 m. Najvišji vrh je 860 m. visoka Grmada. Omeniti so le š e : Sv. Lorene nad P olho­ vim gradcem, Zaplana, Koreno, Gradišče in Medvedje Brdo; vsi od 750 — 780 m. visoki. Nasprotno im ata pa Ključ in Debeli Vrh v obližji Brezovice le še po 550 m., ozirom a 450 m., Podgora pri Št. Vidu 4 3 0 in R ožnik le še 400 m. Meja je le na zahodni strani nekam bolj odprta in tu je važno sedlo „na rebru", na vrhniško idrijski cesti pri Godoviči, 590 m. visoka. Z dozdaj popisovanim hribovjem sicer v jako tesni zvezi, po kakovosti, sestavi in vnanji obliki pa povsem od njega precej različno je idrijsko hribovje, ki obseza vsega skupaj kacih 350 km a. To hribovje je omejeno proti Goriški od deželne m eje; od Hru­ šice je loči del gorenje Idrijce in njen dotok B ela; potem je om e­ jeno od ceste iz Idrije proti Vrhniki in v severu delom a od do­ line Poljanščice. Po kakovosti spada to hribovje deloma že h Krasu, akoravno je skoz in skoz pokrito z gozdi. Vrhovi so z vrhovi prejšnjih hribovij še precej jednake visokosti, vender so pri jednaki visokosti precej širši. Srednja višina vrhov znaša od 600— 700 m. To hribovje obdaja nekako v podobi okroga, kot mejno gorstvo, idrijski kotel. Posebno pom enljiv je severovzhodni del, k ot razvodje med črnim in Jadranskim Morjem, med dotoki poljanske Sore in Idrijce, namreč 7 0 0 m. visoki Zagoda Vrh in ravno tako visoka planota, Pevec im enovana. N ajvišja sta v za­ hodu in jugozahodu Goljak in Javornik s 1790 in 1550 m. Nad 1000 m. imajo še: Špičasti Vrh nad črnim Vrhom, Jelenov Vrh nad V ojskim , Potoka nad Idrijo, Praprotno Brdo in Vrh nad E. L ah: Kranjske Planine. 165 Konomljami. Za njimi je še cela vrsta nad 800 m. visocih, med njimi posebno črn i Vrh, Mravljinski Vrh, Čudna Gora, Planina, H leviški Vrh, Kobalova Planina in Kolenec. Pom enljivi prehodi so med druzimi: že om enjeni Govejek; prehod „na bregu“ v ju­ gozahodu med Idrijo in Vipavo; „Razpotje“, razvodje med Sočo in Soro, vsi trije po 700 m. visoki; in slednjič tudi že omenjeni, 590 m. visoki prehod „na rebru“. 2. Dolenjsko hribovje. Dolenjsko razpade orografično v dva po velikosti precej jed- naka, po vnanji obliki pa zelo različna dela, v severovzhodni in južnozahodni. Južnozahodni pripada pod im enom „Suha krajina1 * kraškemu svetu in je z notranjskim Krasom v neposredni zvezi. Severovzhodna polovica pa spada pod planinsko hribovje. Meja, ki loči dolenjski Kras od dolenjskih Planin je zaznam ovana za­ četkom a po ljubljanskem močvirji, potem s Krko od njenega izvira do tam , kjer se najedenkrat zavije od jugovzhoda proti severovzhodu, potem Liska voda notri do U skokov; od tod podnožje južnoza- liodnih U skokov do Kolpe in deželne meje proti Hrvatski. P la­ ninski svet Dolenjske, ki znaša skupaj precej nad 2 0 0 0 km 3 ' je večinom a hribovit; ima sicer več malih dolin in ravninic, ravnina večje pomembe pa je jedino le krška. Kar velja o gorenjsko-notranjskem hribovju, to velja večjidel tudi o dolenjskem. Cele vrste po več ur dolzega hribovja se raz­ prostirajo v precej pravilnih črtah od zahoda proti vzh od u ; le po­ zneje na vzhodu premene svojo črto iz zahodno-vzhodne v severovz­ hodno južnozahodno. Od teh glavnih črt se odcepi m nogo stranskih vrst navpično na glavne, ki oklepajo menj ali več pravilne doline, ali pa, če so nekoliko nepravilnejše, tudi neznatne ravnine, kakor n. pr. v št. rupertski okolici. Skoro vsaka teh dolin ima svoj potoček, ki se izliva v reko, katera teče po glavni, z glavno črto hribovja vštricni dolini. Tudi srednja visokost vrhov se ujema precej z visokostjo vrhov že gori popisanega hribovja. Največ hribov je med 700 in 900 m. visocih; če se dviga kak hrib nad 10 0 0 m. je to le že redka izjema. Hribje so na obeh straneh precej jednako nagneni, sploh pa nikjer strmi. V petrografičnem obziru je dolenjski planinski svet, posebno v svoji južno-vzhodni polovici, ugoden vinarstvu. Kakor se gorenjsko-notranjsko hribovje ■deli v več posam eznih skupin, tako tudi dolenjsko. Po navadi se govori o litijskem , tre­ banjskem, mokronoškem hribovji, o Uskokih in o črnomaljskem hri­ bovji. Površina, ki jo pokrivajo dolenjske Planine, znaša nad 2000 km a. Največ te površine zavzim a litijsko hribovje, im enovano po Litiji, ki leži precej v sredi, če vzam emo hribovje v njegovi dol­ gosti od zahoda proti vzhodu. Litijsko hribovje im enujem o ono 166 E. L ah: Kranjske Planine. skupino vrhov, ki se vleče v dveh precej vštricnih črtah od Lju­ bljane do onstran Rateč pri Zidanem Mostu. V severu jih loči Sava od Karavank, v zapadu Ljubljana in m očvirska ravnina od polhograškili hribov, v jugu Tem enica in Mirna od trebanjskih, ozirom a mokronoških hribov. Vzhodna polovica im a višje vrhove, kot zahodna; severna višje k ot južna. V severni polovici sezajo vrhovi od (>00 do 1)00 m etrov srednje visokosti, v južni od 500 do 800 m. Severna glavna črta seza od Janč (med Ljubljano in Litijo) do Dobovca, nasproti Trbovljam, tostran Save. Južna črta seza od M ovnika pri Lju­ bljani do Rateč. N ajvišji vrh nahajamo v skrajnem izhodnem delu severne polovice, to je 1215 m . visoki Kum. Razven tega sta še im enovati Javor in Dobovec z 1100 m ., Prežganjski Vrh, Polšjek, Gradišče, Kam plov Vrli, Goba, Mali Vrh in Orlek s 6 0 0 — 800 m. Severna črta se dviga povprek 500 m .; južna pa le kakih 300 m etrov nad ravnino. V vzhodnem delu se odloči od glavnih črt več kratkih stran­ skih reber, ki obdajajo v svojem nepravilnem teku več malih ravnin, katere sezajo deloma notri do meje južnih mokronoških hribov. Ob Tem enici in Mirni na severu, do Krke na jugu razpro­ stira se v jugu litijskega hribovja zopet druga vrsta hribovja, katero je od prvega povsem različno. Več vštricnih glavnih črt nahajam o sicer še zmerom v zvezi z navpičnim i stranskim i vrstam i in te zopet v dotiki s krajšimi holm astim i rebri, vender je njihovo število že veliko manjše. V več krajih dobimo tu že precej nepravilne dolinice z mejnim hribovjem, sem pa tje tudi že neravne kotline, k ot so lastne kraškem u svetu. Dobe se tudi že, akoravno le redko, posebno v zapadni polovici nepopolne planote, čeravno primeroma še jako nizke. S Krasom se strinja to hribovje v svoji zahodni polovici tudi v tem , da im a več precej nepravilno tekočih rek. Kar je notranjska Pivka v velikem , to je tukajšna Temenica, ki tudi zgine dvakrat pod zemljo in se potem izliva k ot Prečina v Krko, v malem. Reka Tem enica, v spodnjem teku Prečina im enovana, deli im enovano hribovje v dve p o lo v ici: v zahodno polovico trebanjskega in v vzhodno m okronoškega hribovja. Zahodna polovica obstoji iz dveh glavnih precej vštricnih črt, od katerih se vije jedna od izvira Krke, ob Krki čež Žužemberk in Fužine do Soteske, druga pa pod Zatičino in Višnjo Goro čez Trebnje in Mirno Peč do Balte vasi, kjer se izliva Prečina v Krko. Že tukaj nahajamo v notranjem več po kako uro dolgih in po kake pol ure širokih kotlin, ki so omejene okrog in okrog od stranskih hribov, kateri leže navpično na glavne. Taka globina se nahaja v severni polo­ vici posebno blizu Žalne, v južni pa pri Mirni Peči. V hipsom etričnem obziru je pomniti, da se hribje tu nikjer no dvigajo nad 700 m. in da imajo posrednje komaj od 500 — 600 m ., sploh so pa le za fi. Lahi: Kranjske Planini. 167 kakih 300 m. nad ravnino. Najvišji, k ot Srebotnik, Mačkov Vrh, in Peč, imajo vsak po 700 m. in še nekaj čez; sicer im amo pa še celo vrsto hribov po 0 0 0 — 650 m. Zapadni polovici precej jednaka je izhodna m okronoškega hribovja. Š tevilo ravninic, ki so omejene od kratkih vrst okroglih holm ov, je ta še večje; tudi doline so ta bolj razvite in sploh pravilnejše; v južni polovici so tla že precej ugodna za vinarstvo. Glavne črte hribovja, ki so pa že precej nerazločne in dostikrat od stranjskih dolin navpično pretrgane, ne vijo se več od zahoda proti izhodu, ali pa vsaj, kakor v trebanjski polovici, od severo­ zahoda proti jugovzhodu. Glavno hribovje se vije, akoravno ne določno, vender precej na tanko od severovzhoda proti jugozahodu, kakor sosednja veliko višja črta Uskokov. Višina je povprek ravno tista, kakor pri zahodni polovici, menjuje namreč med 300 in 600 m., le najvišji vrhovi dosežejo visokost 700 m. Sploh se lahko reče, da, kakor pri vseh oddelkih kranjskih Planin, tako tudi tukaj ponehuje višina vrhov od severa proti jugu, in da so vrhovi, čim bližji krški ravnini, tudi tem nižji. V jugu, kjer jih nahajamo kot predgorje krške ravnine v podobi nizkih holm ov tik nad krško ravnino, nimajo nikjer nad 450 m., po navadi pa le 350 do 450 m. — Dalje proti severozahodu pa narastejo poseb no tam, kjer se zahodni polovici trebanjskega hribovja približajo ali pa ž njim do­ tikajo, na 550 in še celo 600 m. Glavno hribovje obstoji le iz mejnega hribovja večje št. ruperške in več m anjših ravninic, p o­ sebno v okolici Mokronoga. V jugu je om eniti vrsta hribovja pri Velikem Trnji, nadalje hribovje pri Tržišči in Trebelnem. R azven teh so pomenljivi vrhovi okrog Št. Ruperta, potem Brusnik, M a- govnik, kot najvišji v celi vrsti, Zaplaz pri ča te ži in naposled Naružica v skrajnem zahodu — vseskoz hribje v viskosti 500 — 600 m. V jugu krške ravnine, od poprej popisanega hribovja ločeno po krški ravnini, je hribovje Uskokov. Pod Uskoki razumemo skupino hribov, ki se vijo v severu M etlike in v jugu K ostanjevice, v dolgosti kakih 20 kilom etrov, kot jugovzhodna m eja Kranjske proti sosedni Hrvatski. Uskoki so tem bolj zanim ljivi, ker so zelo različni od druzega dolenjskega hribovja, akoravno orografično tudi njemu pripadajo. Kar so kam niške visoke Planine v glavni črti Karavank, to so dolenjski Uskoki v skupini dolenjskega pred­ gorja julijskih Planin. Kakor kam niške Planine, akoravno že skrajni vzhodni del glavne črte Karavank, presezajo vse druge Karavanke v divjini in višini, tako so U skoki primeroma najvišje dolenjsko predgorje, akoravno že skrajni južnovzhodni del dolenj­ skega julijskega predgorja. N jihova srednja vrhovna višina m en­ juje med 650 in 7 5 0 m ., in preseza v nekaterih vrhovih im eno­ vano višino m očno, v tem ko ima v severu krške ravnine ležeče predgorje m okronoškega hribovja komaj 3 0 0 — 40G m. Ta višina 168 E. L ah: Kranjske Planine. U skokov je tem bolj pomenljiva, ker Uskoki nimajo nič nižjega predgorja, ker se marveč dotikajo južne polovice krške ravnine, katera ima komaj 130 m ., neposredno. Akoravno sm o dosedaj opazovali pri vseh oddelkih kranjskih Planin, da se razprostirajo njihove glavne črte od zahoda proti vzhodu, ali pa saj od severo­ zahoda proti jugovzhodu, da se nadalje le predgorja in stranski robovi večjidel dvigajo od severa proti jugu, ali od severovzhoda proti jugozahodu, vender je to pri U skokih nasprotno. Glavna črta Uskokov se namreč vije od severovzhoda proti jugozahodu. N a severu so omejeni od krške ravnine, na zahodu od dotokov Krke, na jugu od dotokov Kolpe, vzhodna in južnovzhodna meja je pa deželna meja med Kranjsko in Hrvaško. N ajvišji hrib med Uskoki je 1180 m. visoki Gorjanec. Razven njega so pa še om en iti: Peščenik z 8 2 0 m ., Veliki Trebež z 805 m., Venec s 790 m. in Cirnec s 620 m. Pri dolenjskem planinskem predgorji je še om eniti črnomalj­ skega in m etliškega, ki pa pripada planinskem u svetu bolj zarad svoje zveze ž njim, kot pa v orotektoničnem zm islu. Po svoji leži je skoro prej nekako stransko pogorje U skokov im enovati, kakor zam ostalno hribovje, ker se razprostira v svoji glavni črti na tanko od severa proti jugu, torej menj ali več navpično na glavno črto U skokov. Temu hribovju pripada le m ali oddelek črnom aljskega hribovja, ki se razširja med Kolpo, na vzhodu in jugu, do hrvaške meje in med njenim i dotoki na zahodu in severu. Po svoji vnanji obliki ima to hribovje že precej kraški značaj. Vrhovi se iz ravnine nikjer tako odločno ne pokažejo, kakor sicer na planinskem svetu. Vsa skupina obstoji iz več m alih ravninic, ki so med seboj 'om ejene od nizkih, komaj kake 200 m. nad rav­ nino se dvigajočih hribov. Tudi najvišji vrhovi ne presezajo ni­ kjer 550 m. I V . R a v n i n e . V večinom a goroviti Kranjski pripada komaj 2100 km 2, to je kakih 21% nižavi. Od te zem lje spada večja polovica k pla­ ninskem u, m anjša h kraškemu svetu. N ižava kranjskih Planin obseza ali ozke doline ob rekah; ali m ale kotline in globine, obdane okrog in okrog od nižjega m ejnega g o r stv a ; in naposled ravnine v pravem pom enu besede. Kar se tiče dolin ob posam eznih rekah, pom enljive so tu jedino doline glavnih rek, ih še od teh le nekatere. Doline stran­ skih rek so deloma preozke, delom a pa tudi prekratke in prestrme, da bi bile za nižavo merodajne. P a tudi od glavnih rok so po­ m enljive le doline obeh Sav, obeh Sor, obeh Bistric in Krke do­ lom a ker niso strm e in polagom a padajo, delom a ker so prime­ roma še precej široke in narejajo tu pa tam še celo m ale ravnine. E. Lah: Kranjske Planine. » 169 D oline glavnih rek imajo to lastnost, da delajo globoke za­ reze v glavne črte planin in da so tako v svojem zgornjem delu z najvišjim i vrhovi v neposredni zvezi. Naravno je torej, da v svoji višini jako polagom a padajo. Tako pade dolina bohinjske Save od Podtriglava do Radovljice, v dolgosti 38 kilom etrov za 380 m., to je na vsakih 100 m. za lm.; tu je nad 100 m. visoki saviški slap že vračunjen. Še ugodneje so razmere pri korenski Savi, katera, akoravno še precej daljša, pade samo za 340 m. Jednake prikazni nahajamo pri 40 km. dolgi selški in pri 30 km. dolgi poljanski S o r i; precej jednake pri tržiški in pri 43 km. dolgi kam niški Bistrici; najugodneje pa pri dolenjski 76 km. dolgi Krki, katera pada na vsakih 500 m. za 1 m., dokler ne preide v veliko krško ravnino, kjer je padanje se ve da še veliko m anjše, kakor pri vseh ravninah večje mere sploh. Doline im enovanih rek niso skoro nikjer čez pol ure široke, dostikrat pa še dva- do trikrat ožje. Večje pomembe sta jedino le dolini obeh Sav, osobito gornje bohinjske Save. Tukaj je do­ lina med Bistrico in Srednjo vasjo skoro Uro široka; tu jo pa tudi deli relativno 400 m. visoka Babna Gora v zgornjo in dolnjo bohinjsko dolino. Ti dolini se združita zopet pri bohinjskem jezeru po dolgosti poldruge ure. K otline in globine se ne nahajajo nikjer med pravilno raz­ vitim gorovjem, kjer se naslanjajo v pravilnih vrstah na glavne črte stranska hribovja. Samo ob sebi je torej razum ljivo, da bi zastonj iskali takih kotlin med visokim planinskim gorstvom . Dobimo jih le tam, kjer se hrib in dol nepravilno vrstita, to je med dolenjskim planinskim hribovjem in na Krasu. Posebno ti­ pične so te vrste ravnin za Kras, kjer nahajamo mimo neštevilnih m alih kotlov celo vrsto večjih globin. Take globine vidim o ob Reki, ob Pivki, med Postojino in Razdrtim , ob Unci, pri Loži, pri Cirknici in pri Logatci. N a planinskem svetu se ravnine te vrste ne nahajajo p o­ gostokrat, in še tedaj večji del le prav blizu kraškem u svetu. Tudi so tukaj globine zelo majhne, ker so celo največje izmed njih še zmerom manjše, kot najm anjše od gori im enovanih kraških. N a planinskem svetu jih imamo posebno v mokronoškem in tre­ banjskem hribovji, deloma pa tudi med črnomaljskim in litijskim hribovjem. Dve uri v jugu od Rateč nahajam o ob Mirni in njenih do­ tokih kake 3/4 ure dolgo, '/a ure široko in med 2 5 0 — 300 m. v i­ soko kotlino. Pol ure od te se zopet razprostira proti severu le nekoliko manjša, povprek 330 m. visoka kotlina sv. Ivana. Raz- ven teh im enovanih nahajamo precej v obližji še dve drugi m anjši k otlin i: jedno v jugozahodu Mirne, drugo blizu Zidanega Mosta, ki se v svojem severozahodnem koncu dotika Save. 160 E. Lah: Kranjske Planine. Večja kot vsaka dozdaj im enovanih je kotlina pri Št. Rupertu, ki leži v zahodu od prej popisanih kako uro proč. Ta kotlina povprek kakih 300 m. visoka, se razprostira na obeh straneh Bistrice, katera se izliva v Mirno. — Jednako kotlino nahajamo med zgornjo Krko in Žalino, v dolgosti s/4 ure in v širokosti dobre četrt ure, v povprečni visokosti 315 m. Okrog in okrog jo obdajajo hribje, ki jo presegajo v višini za kacih 300 m. Od Žaline v severozahodu in od Krke v jugozahodu jo ločijo le nizka sedla. Kotlin m anjšega obsega se nahaja posebno ob Krki še p recej; razprostirajo se po navadi vštricno s Krko od izvira do Soteske, to je od severozahoda proti jugovzhodu, torej vštricno z glavnim i črtami tam ošnjega hribovja. Naj nižje so po navadi v južnovzhod- nem konci. Pri večjem deževji navadno narastejo in se izpremene v začasna jezera. Jednake dolgosti in širokosti s kotlino pri Zalini je kotlina pri Mirni Peči. Ta kotlina je povprek kakih 220 m. visoka in povsod od 2 0 0 — 300 in. višjega hribovja obdana. Veliko m anjše pomembe sta naposled dve kotlini črnomalj­ skega hribovja: prva m anjša v severozahodu m esta, druga večja v njegovem jugu. Obdani sta le od prav nizkega hribovja, katero se vije ob Kolpi in njenih dotokih. Veliko večje pomembe kot dozdaj popisane ravnine so rav­ nine v pravem pom enu besede: gorenjska ravnina, ljubljansko močvirje in krška ravnina, ki skupaj pokrivajo deseti del kr&njske dežele, namreč okrog 1000 km 2. Najvažnejša in najpom enljivejša izmed omenjenih ravnin je brez dvojbe velika gorenjska ravnina. Razprostira se med Karavankami in med julijskim i Planinam i na obeh straneh zje- dinjene Save v njenem zgornjem teku. Ta ravnina je tem važ­ nejša, ker je največja vsega planinskega sv e ta ; obseza namreč nad G O O k m 2. — Vse govori za to, da je bila nekdaj z goram i ob­ dano jezero, iz katerega so m oleli zdaj izolirani griči in holm i kot otoki. V podobi proti vzhodu obrnene podkve se razprostira od severa proti jugu, od K aravank do Ljubljane, v dolgosti več kot osm ih ur, njena širokost pa m enjuje med tremi in petim i urami. Le na jednem kraji se ta širokost zožuje na pol ure in prouzro- čuje s tem , da se deli cela ravnina v dve zelo nejednaki polovici: v veliko večjo severno, in v veliko m anjšo južno. I)o vrha z gozdi pokriti hribje se dvigajo v sredi ravnine, otokom podobno, delom a posam ezno, delom a pa tudi v celili vrstah. Največja vrsta, je ona, ki obstoji iz G O O m. visoke Šmarne G ore in v vzhodu od te iz G40 m. visoke Vranšice s stranskim i hribovi. Tu se dotikajo tudi m eje vseh treh oddelkov, v katere se deli po navadi gorenjska ravnina: največje kakih 280 km 2 E. Lah: Kranjske Planine. 161 obsezajoče kranjske ravnine v zahodu in severozahodu; k akih 170 km 2 obsezajoče kamniške ravnine na vzhodu in severovzhodu, in naposled kakih 150 km 2 pokrivajoče ljubljanske ravnine v jugu od obeh poprej im enovanih. Od posameznili hribov sta le še pom ­ niti Holmec in Krtina v kamniški ravnini, s kakim i 4 0 0 m. Višina ravnine pada proti dvem stranem : jedno padanje je vštricno s S a v o ; od severozahoda in severa proti jugovzhodu in ju g u ; drugo pa in sicer veliko manjše, od zahoda proti vzhodu, vštricno s Karavankami. Od severozahodne 550 m. visoke Breznice in od severnega 474 metrov visokega Preddvora pade ravnina dp 330 m. visocih Medvod za 220, ozirom a za 144 m., in sicer v dol­ gosti 36, oziroma 25 kilom etrov. Od 394 m. visoko ležečega Kranja pa pade proti vzhodu do meje proti kam niški ravnini, v dolgosti kakih 15 kilom etrov, samo za slabih 40 metrov. Srednja visokost kranjske ravnine pa znaša 430 m. Kam niška ravnina pada od severa proti jugu; v tej črti se tudi po dolgosti 15 km. združi z ljubljansko ravnino. Od severnega 380 m. visoko ležečega Kam­ nika pade do meje proti ljubljanski ravnini le še za 90 m. Srednja visokost cele ravnine znaša le 335 m. Od vseh treh delov go­ renjske ravnine pada najmenj ljubljanska ravnina, namreč od Tacna v visokosti 310 m. do izliva Bistrice v Savo samo za 40 m. Posebno interesantne so meje raznih delov te ravnine vsled svojega kontrasta. V severu gradi kranjsko ravnino dolga vrsta med seboj po vnanji obliki tako različnih Karavank, v jugu pa Šmarna. Gora in Vranšica, tam gorski,, deloma goli velikani, tu pa mali, do vrha obrasteni hribje. Razloček y višini m ejnega gorstva je še večji, znaša namreč skoro 20 0 0 m. — V zahodu se dotika ravnine dolga vrsta predgorja julijskih planot s srednjo višino 900 m. N a vzhodu je pa meja odprta in kranjska ravnina v zvezi s kam niško. Ob meji dobimo cele vrste večjih vasij, med tem ko jih v notranji ravnini, katero pokrivajo gosti gozdje, bogata polja in veliki travniki, ni toliko. Jednako ozadje ima tudi kam niška ravnina, ki je om ejena v severu od kam niških planin, v vzhodu od brškega hribovja, v jugu od Vranšice in njenega predgorja, v zapadu pa delom a od malih hribov, deloma od kranjske ravnine. Tudi tu je ravnina sam a izvrstno obdelana in nim a toliko vasij, kot ob robu pod g o ­ rami. Jcdnake prikazni nahajam o tudi pri ljubljanski ravnini, ki se imenuje tudi ljubljansko polje. Nad 20 kilom etrov dolga obseza večjidel le polje in je okrog in okrog obdana z nizkim i, gozdnatim i holmi. V jugu Ljubljane, med Ljubljano, polhograškim hribovjem, severno mejo notranjskega in dolenjskega Krasa in med zahodnim delom dolenjskega planinskega hribovja, razprostira se skoro po­ polnem horicontalna ravnina ljubljanskega močvirja, k i 11 162 E. L ah: Kranjske Planine. obseza okrog 200 km 2. Od gorenjske ravnine ni po polnem ločena, tem več se je dotika na dveh k rajih : na jedni strani tam , kjer se približajo šišenski holm i hribu ljubljanskega grada še na menj kot 2 kilom etra, na drugi strani pa tam , kjer je zveza med Golovcem in ljubljanskim gradom pretrgana. Ljubljansko m očvirje je okrog in okrog obdano z nizkim i precej pod 1000 m. sezajočim i hribi, ki so do vrha bogato obra- steni in delajo dostikrat precej globoke zareze v ravnino samo. Le južna meja je nekoliko višja, dvigata se namreč v njej Krim in Mokric še precej nad 1000 m. Kakor v gorenjski ravnini, moli tudi tukaj nekoliko višjih ali pa nižjih holm ov, otokom podobno, iz ravnine. Vender so ti holm i tako nizki, da tudi najvišji izmed njih, namreč oni pri notranjih Goricah ravnine ne preseza še za celih 100 m. R avnina je skoro po polnem horicontalna, največji razloček v višini znaša namreč komaj 10 m. Srednja višina ima 287 m. Ravnina sam a pa ne pada, kot navadno sicer druge ravnine, od severa proti jugu, tem več narobe. Ravnina obseza dobrih lf> k i­ lom etrov v dolgosti in kakih 12 v širokosti. Ravnina v sredi ni skoro po polnem nič obljudena; le ob robih, in sicer posebno v jugu in zahodu, nahajam o več vasij. Močvirnata tla se nahajajo v ravnini skupno sam o še na 3 krajih, ki obsezajo kakih 20 km 3., to je komaj deseti del ravnine same. Za odtekanje vode je na­ pravljenih neštevilno kanalov, skupaj več k ot 200 kilom etrov dolgih. Ravnino, kar je ni m očvirnate, pokriva še precej dobro polje, sem pa tja tudi m ali gozdiči. Razven teh dozdaj popisanih ravnin je nekolike pomembe le še krška ravnina, ki se razprostira ob obeh straneh Krke, med Krškim in K onstanjevico. Krška ravnina leži veliko niže, kot gorenjska ravnina in ljubljansko močvirje, im a namreč komaj 140 m. posrednje visokosti. Njena največja dolgost od zahoda proti vzhodu znaša še čez 30 kilom etrov, največja širokost od severa proti jugu pa nekaj čez 10 kilom etrov. Obdana je k ot ljubljanska ravnina in ljubljansko močvirje okrog in okrog od nizkega precej bogato obrastenega hribovja. Kakor pri ljubljanskem močvirji, je tudi tu južna meja U skokov precej višja, kot severna m okronoškega hri­ bovja; razloček znaša namreč kakih 300 m. — Krka, po kateri se ravnina imenuje, deli jo v dve nejednaki polovici, v precej večjo severovzhodno in v manjšo jnžnozahodno. Padanje je precej po­ časnejše, pa tudi jednakom ernejše, k ot pri gorenjski ravnini, in sicer se ravna po Krki, od zahoda proti izhodu in od severa proti jugu. Proti vzhodu je meja krške ravnine odprta in jo loči le Sava od velike spodnje štajerske ravnine.