Drobtine z gospodove mize ¡аб^шмшшшшјшшјшшмј^^ PmmžKoYinotehпeAlešllcoprodoшvRusí|o,obypasspod¡eßJastnЏ^^^ Pri ločitvi ni profita OrMIRibiWodile^hinozadluspre^anjazakonaolokalnisamupn^^ Strane. Vroče teme k. i KulturnicenterLaškO' Vslužbi svojega пзтепа? I Stran 7. I HikoKač: "Hihče ni dobil niti tolarja!" Botrebazamenjatiljudi? Na zborih bo še vroče. StranS. Gospodarstvo Ulekarna-poskusnizajeclastninjenja7Stran4. Reportaži Zgodila se je neka druga moda. Stran 21. Analfabet za volanom. Stran 15. Glasba Dišaloboponajstnikih-pnhajaNirvana.Stran27. Nogomet PrvakvpokalUEFA.Stran17. Kronika Preložen bombaški proces. Stran 18. •f ^ Na morJ^ М»ктоп2а22.Ш$Ш11 Kar je naredil HDZ, je prava nesramnost нмммммммммнннмшш Tereza Kesovijaoživljenju,ljubezni, ven, politiki... Reportaža na strani 20. I j ШЈШШ^&^&П _Odmevi na združevanje sredinskih strank na Celjskem v temi tedna na stranie._ ÏDirektor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ŠT. S - LETO XLVIII - CELJE, 24. 2. '94 - CENA 140 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stomejaći 3 KOMENTIRAMO_ Protirazvojna usmeritev? Mladinsko raziskovalno delo ima v Celju 15-letno tradicijo. Akcija Mladi za napredek Celja je lani zajela 600 učencev osnovnih in srednjih šol, ki so skupaj z mentorji pripravili skoraj 200 raziskovalnih nalog. Le- tošnji podatki o prijavljenih so podobni, vendar pa je vprašanje, če se bo letošnja akcija sploh končala s pred- stavitvijo dosežkov mladih. V osnutku občinskega prora- puna so namreč v celoti črta- na sredstva za to dejavnost. Lani je bilo v okviru pro- računa za raziskovalno de- javnost namenjenih nekaj več kot 13 milijonov tolarjev, letos pa so računali, da bi zaradi pomanjkanja denarja dobili 14 milijonov, kar predstavlja odstotek sred- stev, namenjenih družbenim dejavnostim. Snovalka pro- računa Danica Doberšek pa je očitno menila, da v občini niti te vsote ne morejo zago- toviti in je zato raziskovalno dejavnost črtala iz proraču- na. Kot da gre za posmeh vsemu dosedanjemu delu, ki je bilo deležno pohval tudi v okviru izvršnega sveta in ki je bilo vzor drugim obči- nam v Sloveniji! S takšno odločitvijo bodo posebej prizadeti tisti sred- nješolci, ki zaključujejo šo- lanje in so raziskovalno na- logo nameravali prijaviti kot izbirni predmet na zaključ- nem izpitu. Brez denarja na- mreč ne bo mogoče dobiti re- cenzentov, ki bi naloge oce- nili in s tem otrokom omogo- čili njen zagovor na izpitu. Ogromno vloženega dela bo šlo v nič, da o razočaranju otrok in staršev ne govorimo. Kot da bi se v Celju odločili, da se morajo še tisti šolarji, ki so željni novih znanj, uto- piti v povprečju. Zadeva bi bila še nekako opravičljiva, če bi šlo za varčevalne ukre- pe na vseh področjih. Tako pa na drugi strani osnutek proračuna vsebuje nekatere postavke, ki govorijo o na- sprotnem. Predvideno je na primer, da bi financirali tudi stranke, ki so brez predstav- nikov v DPZ, da bi sofinan- cirali nakup policijskih sta- novanj in da bi denar name- nili tudi za izvedbo referen- dumov o novih občinah, kar je po nedavnih zagotovilih dr. Cirila Ribičiča v Celju v celoti državni strošek. Ostaja vsaj to upanje, dà gre za osnutek, ki ga je do konč- nega predloga še mogoče spreminjati. TATJANA CVIRN Na Gorici ostajajo zaprte ceste Po nekajkratnih prestavi- tvah in dogovorih so se kra- jani Gorice pri Velenju se- stali z občinskimi predstav- niki prejšnji petek. Tema po- govora je bila, jasno, cesta. Na zboru so povedali že nekaj slišanih očitkov, pred- stavniki KS so vzeli na zna- nje, da je zgolj obvestilo o razgrnitvi projekta prema- lo, krajani pa so prav tako delno krivi, ker se niso že prej zanimali za projekt. Ta- ko so se na petkovem zboru dogovorili, da bo na Gorici vse ostalo tako, kot predvi- deva projekt. Torej bodo ostale zapore na cesti pri Živkoviču, na Sončnem gri- ču in na Koželj skega ulici 7, hkrati pa bodo zgradili še dodatna parkirišča med blo- ki na Koželjskega ulici pet do sedem. Krajani so se s predlagano rešitvijo stri- njal. Hkrati pa so na zboru opo- zarjali, da je potrebno najti celovito rešitev prometnih zagat na Gorici. Po mnenju Toneta Brodnika z velenjske občine bi bila najboljša reši- tev obvoznica, kar so že omenjali državnemu sekre- tarju za ceste Marjanu Dvor- niku. Glede na to, da imajo v Velenju vse argumente, ki govorijo za obvoznico, mora- jo sedaj Velenjčani nastopiti skupaj in poskušati stržiti denar od države. Tako se je torej zaključila dlje časa trajajoča razprava glede prometnega režima na Gorici. Krajevna skupnost je s tem praktično razdeljena na dva dela, vroča kri pa verjetno še ni ohlajena. Cest ne bodo odpirali, če pa iz Ce- lja želite v Slovenj Gradec, je treba že pri zavijanju na Go- rico upoštevati prometne znake in lepo preprosto pe- ljati skozi celo Velenje. US Večji nadzor bolniških LJUBLJANA, ZO.febni. arja (Delo) - Kontrolorji zdravstvene zavarovalnice ugotavljajo, da je tretjina bolniških v Sloveniji vpra- šljiva. V devetih mesecih lanskega leta so se bolniške povečale za 0,3 odstotka , sicer pa so v letih 1990-93 predstavljale 4,6 do 5 od- stotkov izgubljenih delov- nih dni, kar naj bi bilo za našo deželo normalno. SIcupno za olcoije in turizem LJUBLJANA, 22. febru- arja (Dnevnik) - Miha Jaz- binšek in Marjan Rožič sta v imenu ministrstva za okolje in prostor ter Turi- stične zveze Slovenije pod- pisala pogodbo o petletnem sodelovanju pri izvajanju skupnih projektov, vezanih na okolje in turizem. Invaiidsica podjetia v težavah LJUBLJANA, 22. febru- arja (Dnevnik) - Zaradi ne- dosledne državne politike se je v zadnjem letu zelo poslabšal finančni položaj invalidskih podjetij. Njiho- vo združenje ZIPS je zato, ustanovilo stavkovni od-1 bor, ki se je na javnost ini državne ustanove obmilj s posebnim razglasom. V njem med drugim prosi Ustavno sodišče, da ugoto- vi ustavnost sedanje (ne- )ureditve ekonomskih olaj- šav za invalidska podjetja. Več kol tisoč viog LJUBLJANA, 22. febru- arja (Večer) - Na razpis sta- novanjskih posojil republi- škega stanovanjskega skla- da se je do izteka roka pri- javilo 1441 prosilcev. Upravni odbor je že sprejel model vrednotenja vlog, kar pomeni, da imajo poleg že znanih prioritet pri do- deljevanju posojil prednost; tisti prosilci, ki prvič rešu- jejo stanovanjsld problem, še posebej, če imajo začas- no bivališče v stanovanju s profitno najemnino. Ploden zaiconodajni dan LJUBLJANA, 22. febru- arja (Večer) - Državni zbor je na februarskem zaseda- nju uzakonil ustavno so-i I dišče, referendum in ljud- sko iniciativo, notariat in sodni register. Za odprav- ljanje posledic lanske suše pa je odobril dodatnih 1,31 milijarde tolarjev. I 1 |—NOVI TffiNIK— Glavni in odgovorni urednik Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrei Irena Basa, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko,| Edo Einspieler, Edi Masnec, Urška Seiišnik, Ivana Stamej- čič, Željko Zule. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. Obli- , kovanje: Minja Bajagič. Tajni- ca uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova , 19, Celje. Telefon: (063) 29-431, fax 441-032. _J' V Konlicah bodo podirali Vlada o črnih gradnjah In gozdovih v ponedeljek so se sestali člani izvršnega sveta v Slo- venskih Konjicah, ki so veli- ko pozornosti namenili čr- nim gradnjam in delu goz- darske inšpekcije. O nedovoljenih gradnjah je članom konjiške vlade po- ročala predstavnica podjetja Profil iz Velenja. V občini Slovenske Konjice je eviden- tiranih več kot sto črnih gra- denj. Krajani so prijavili le 49 nedovoljenih posegov v pro- stor, ki so jih razvrstili v tri skupine. V prvi skupini je 7 objektov, ki jih nikakor ni mogoče legalizirati, v drugi skupini je 31 gradenj, ki jih bo mogoče ob manjših sana- cijah legalizirati, 4 objekte pa bodo lahko legalizirali ta- koj. Za legalizirane objekte bo treba pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje, izve- sti bo treba spremembo na- membnosti zemljišča in še nekaj manjših del, da bo ob- jekt sodil v prostor. Za neprijavljene nedovo- ljene gradnje, od katerih je kar 33 stanovanjskih objek- tov, bodo status reševali v prihodnjih dveh letih. Hkrati člani IS opozarjajo, da je treba vse aktivnosti usmeriti v preprečevanje ne- dovoljenih gradenj. Pri pregledu dela gozdar- ske inšpekcije konjiška vla- da ugotavlja, da v občini ni- so ustanovili gozdarske za- druge, kar je omogočal za- kon. To bodo morali v naj- krajšem času urediti, saj lah- ko v nasprotnem primeru likvidirajo sedanjo organizi- ranost lastnikov gozdov. La- ni so so mnogi lastniki goz- dov opravljali posege v goz- du brez odkazil, kar je ne- redko povzročalo strokovno neustrezne posege. Te je obravnavala tudi gozdarska inšpekcija. Poseben problem je tudi v konjiški občini predstavljal podlubnik, saj so odkrili kar 281 žarišč. Za- radi nevarnosti so morali po- sekati več kot 4 tisoč 700 ku- bikov lesa, največ smreke, kar pomeni skoraj naravno katastrofo. Pri zatiranju podlubnika niso sodelovali vsi lastniki gozdov, kar bo verjetno vplivalo na razšir- janje tega škodljivca tudi v letošnjem letu. J. H. Pomoč ogroženim družinam v ponedeljek so v Celje pripeljali preko 9 ton pomo- či, v glavnem oblačila in hi- gienske pripomočke. Gre za pomoč, ki so jo ogroženim slovenskim družinam name- nili v ameriški mormonski cerkvi. Organizator te člove- koljubne akcije je v sodelo- vanju z mormoni agencija David oziroma njen ustano- vitelj Jelko Vidmar, ki se uk- varja s pomočjo ljudem v sti- ski. Poleg oblačil in higien- skih pripomočkov so v po- šiljki tudi igrače in razna druga darila za otroke, ki so jih za slovenske malčke zbrali otroci mormonov. Kot je povedal Jelko Vidmar, bo- do pomoč razdelili socialno ogroženim družinam po vsej Sloveniji, s celjskega območ- ja pa je na njihovem sezna- mu 260 družin. Ш O črnili gradnjah šentjurska vlada se je pred dnevi odločila za eno- mesečno javno razgrnitev osnutka prostorsko uredi- tvenih pt^ojev za saniranje prostora z nedovoljenimi po- segi. Razgrnitev bo v njeni sejni sobi, pripravili pa bodo tudi javno obravnavo. Gre za nadaljevanje lega- lizacije čmih gradenj. Med nedavnim rokom se je v tej občini prijavilo 90 čmogra- diteljev, pri tem pa so pove- dali, da je 12 objektov na pr- vem kmetijskem območju, 7 na spomeniškovarstvenem, 5 jih je na gozdnem robu ali v gozdu, 4 prizadevajo vodno gospodarstvo, 1 pa je na ob- močju visoke napetosti. Na vprašanje, ali je kateri ob- jekt predviden za rušenje, so odgovorili, da je trenutno posebej vprašljiva le ena gradnja. BJ Imenovali Mihevčevo v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki deluje v okviru šentjurske vlade, so imenovali za novo predsednico Nikolajo Mihevc, učiteljico šentjurske osnovne šole. Doseda- njemu predsedniku, Florjanu Erjavcu, poteka mandat, Mihev- čeva pa je znana po dolgoletnem uspešnem delu na področju prometne vzgoje ter kot predsednica aktiva mentorjev prometne vzgoje. h>j Teodor Geršak v Slovenskih Konjicah NATO nekoč in danes je bila tema pogovora na srečanju z mag. Teodorjem C^ršakom. Srečanje je bilo pretekli teden v veliki dvorani doma TO v Slovenskih Konjicah, pri- pravila pa ga je SDSS. V okviru vseh dogajanj in sprememb v preteklih letih in danes je mag. Geršak osvetlil tudi vlogo Slovenije. Prednost naše vojske je po njegovem v tem, ker ni obremenjena s preteklostjo, njenimi doktri- nami in je sposobna hitre pri- lagoditve zahtevam, ki jo pred njo postavlja Evropa. Procesi vključevanja v razne organi- zacije so zaradi različnih ra- zlogov malce upočasnjeni, za nas pa je edina pot v Evropo vključitev v gospodarsko in politično unijo. Partnerstvo za mir je mag- .CJeršak označil kot program, ki je naravnan na čas pred na- mi. V Evropi je 28 kriznih ža- rišč, temeljni projekt partner- stva pa je odgovornost za mir. Glede na to, da je podpis part- nerstva predpogoj za vstop v NATO, bo morala tudi Slo- venija ustanoviti ustrezno enoto, ki bo sodelovala v anti- kriznih aktivnostih zunaj do- mačih meja. Za vojno v BiH je mag. Geršak povedal, da se bi- stvo dogaja v ozadju, daleč od oči evropske javnosti. Glede Hrvaške mag. Geršak meni, da še ni pripravljena na resne po- govore o ureditvi meje in da ji sedanje stanje odgovarja. J. H., Foto: MATEJ NAREKS /NISEM $1 MISLIL, / DA 30T>0 ïr LKTûS V UVtDU NOV HPÎIH Št. 8 - 24. februar 1994 л y y šentjurskih podjetjih n aomoči Eleaantu ter načrtom Alnosa pretekli petek je obiskala Šentjur ^iiisti'ics za delo, družino in soci- alne zadeve, Jožica Puhar, ki je po- ^bno pozornost namenila obiskom fleganta ter Alposa. V tovarni športne in modne konfekcije, ki je y težavah, so ji povedali o vzpod- budnih rezultatih zadnjega obdobja Iff o pričakovani državni pomoči, ( Uspešnem Alposu pa so se pogo- узГЈаИ tudi o njihovih prihodnjih paložbah. Osrednja tema pogovora v Ele- aantu so bili projekti prestrukturi- fanja podjetja za zahodni trg in nov program lahke ženske konfekcije in ;enskega perila, spregovorili pa so [udi o reprogramiranju kratkoroč- nih obveznosti iz Toprove delitvene |)ilance. V konfekcijskem podjetju [ 340 zaposlenimi so namreč za ja- nuar ugotovili, da so poslovali pozi- jvno, kar pričakujejo tudi od fe- bruarja. V podjetju opozarjajo, da bi kljub temu potrebovali dodatna državna sredstva in se tako lahko izognili zastojem. Pri bankah pa je Elegant že uspel doseči reprogrami- ranje svojih dolgov, v višini milijon DEM. Znano je, da je Elegant prete- klo leto odprl obrat v Loki pri Žu- smu (brez demografskega denarja), kjer so postali uspešnejši del Ele- ganta. Govorice o stečaju pa so Ele- gantu precej škodovale, je še pove- dal direktor Zvone Leskovšek. Puharjeva je opozorila, da bo mi- nistrstvo letos prisiljeno programe krčiti, saj je v proračimu manj sred- stev. Prav tako se nekateri zavze- majo, da bi tista podjetja, ki so lani že dobila denar, letos izpadla, kar pomeni, da bi Elegant ostal brez dodatne pomoči. Ministrica je za podjetje menila, da ima perspektivo in obljubila pomoč. Po obisku Eleganta se je napotila v Alpos, kjer jo je namestnik glav- nega direktorja, mag. Marjan Krempuš, seznanil z uspehi podjet- ja ter povedal kaj pričakujejo še od ministrstva. Njihova proizvodnja dela »s polno paro«, je dejal, ter opozoril na veliko povečanje proiz- vodnje v cevami, kjer veliko večino izdelkov izvozijo na sever. Tudi program kovinskega pohištva do- življa zadnja leta izrazit vzpon, pri tem pa izvozijo več kot polovico. Podobno uspešni so s programom opremljanja trgovin, kjer trenutno opremljajo poslovno hišo v središču Budimpešte. Iz Alposovega progra- ma aluminijastih lestev izvozijo nad 80 odstotkov, v celoti pa izvozijo nov program medicinske opreme. Alpos je zadnjih pet let investiral 15 milijonov DEM, iz velikih serij pa so prešli na manjše. Prav tako so pripravili projekt lastninjenja, za kar predvidevajo delniške družbe. Predstavniki Alposa so ministrico tudi povprašali, kako je z lani pri- javljenim projektom nove, ekološko primernejše lakirnice, saj odgovora ministrstva še nimajo. Piiharjeva je povedala, da se bo pozanimala. Prav tako opaža možnost pomoči Alposovemu načrtu nove kovinske proizvodnje v najeti hali štorske že- lezarne, kjer bi lahko zaposlili bivše železarje. Manj možnosti pa je za pridobitev madžarskih delovnih dovoljenj za naše delavce, za Alpo- sova dela na Madžarskem (z izjemo maloobmejnega sodelovanja). Po pogovorih z vodstvi obeh po- djetij se je ministrica sestala še s predstavniki občinske vlade ter domače Združene liste, ki jo je v Šentjur tudi povabila. BRANE JERANKO Kdo je zmagal? SARAJEVO, 22. februar- ja (Delo) - Bosanski pred- sednik Alija Izetbegovic je izjavil, da je umik srbskega topništva iz mesta velika zmaga Bosne in Sarajeva. V Washingtonu se bo bo- sanski premier dr. Haris Silajdžič poskušal z ugled- nimi ameriškimi politiki dogovoriti, kako bi pod po- kroviteljstvom State De- partmenta sklenili mir S Hrvati. Hkrati pa je po- veljstvo Unproforja od Na- ta zahtevalo zastraševalno letalsko akcijo, da bi de- blokirali oporišče modrih čelad pri Novi Gradiški. Ruski načrt ukrepov MOSKVA, 22. februarja (Delo) - Rusija bo vztrajala pri srečanju voditeljev ZDA, Rusije, Francije, Ve- like Britanije in Nemčije, ki naj bi dosegli dokončno ureditev bosanske krize. Med predlagane ruske ukrepe sodijo demilitariza- cija Sarajeva in predaja mesta pod upravo OZN, po tem vzorcu pa rešitev dru- gih kriznih žarišč. Slovenija in JAR o sodelovanju PRETORIA, 21. februar- ja (Delo) - Predsednik slo- venske vlade dr. Janez Dr- novšek se je zadnji dan obi- ska v Južno afriški republi- ki sestal z zunanjim mini- strom Pikom Botho. V ospredju pogovorov so bili gospodarski odnosi med državama, predvsem osnutek trgovinskega spo- razuma in dvojna obdavči- tev proizvodov. Žarek upanja za BiH SARAJEVO, 21. februar- ja (Večer) - Zveza Nato je položaj v okolici mesta ocenila za »pretežno pozi- tiven«. Britanski general Michael Rose, poveljnik mirovnih sil OZN v BiH, je menil, da je uspeh ultimata zveze Nato proti bosan- skim Srbom prinesel žarek upanja v mesto, ameriški predsednik Bili Clinton pa je pozdravil razvoj dogod- kov, ki vzbujajo upanje, opozoril pa je tudi na pre- vidnost. Vojaki OZN nad- zorujejo skoraj vse položa- je v okolici Sarajeva, včeraj pa so zbirali še zadnje tež- ko orožje bosanskih Srbov. V mestu bodo sedaj čimprej poskušali stabilizirati po- ložaj, odpreti vpadnice in omogočiti svobodo gibanja. V Natu bodo v naslednjih dneh razmišljali o možno- stih, da bi sarajevsko akci- jo razširili na druga bosan- ska mesta. Koper kot izhod za Evropo JAOHANNESBURG, CAPETOWN, 20. februarja (Delo) - Predsednik države in vlade Južnoafriške repu- blike Frederik de Klerk je v soboto sprejel predsedni- ka slovenske vlade dr. Ja- neza Drnovška. Državnika sta se pogovarjala o poli- tičnih razmerah v JAR in o gospodarskem sodelova- nju med državama. Drnov- šek se je srečal tudi z dru- gimi predstavniki, njegovi sogovorniki pa so se zani- mali predvsem za možno- sti, ki bi jim jih pri prodoru v Srednjo Evropo nudilo pristanišče v Kopru. Tudi kandidatura uspeh Svetovna zdravstvena organizacija je med slovenskimi kandidati za uvrstitev med evropska Zdrava mesta — Celjem, Ljubljano in Mariborom — izbrala sled- njega. Po besedah mag. Ivana Eržena, člana celjskega projektnega sveta Zdra- va mesta, je že celjska kandidatura za naslov velika čast za mesto, čeprav ni bilo izbrano. To pa seveda ne pomeni, da si Celje tudi v prihodnje ne bo prizadevalo za uresničevanje ciljev, zastavljenih s pro- jektom Zdrava mesta. Gre predvsem za prizadevanje za večjo kakovost življenja t ljudi, k čemur lahko prispeva vsak posa- meznik. Veliko stvari se je v zadnjih letih v Celju že spremenilo, ugotavlja magi- ster Eržen, še veliko pa bo treba narediti za promocijo projekta, saj ljudem ni jas- no, kaj vse se lätiko uveljavi v njegovem okviru. V ta namen so na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju, ki strokov- no vodi projekt, predlagali program v okviru javnih del. Obenem pa presene- ča, da v letošnjem celjskem proračunu za projekt, ki ga je podprla tudi občinska skupščina, ni predviden niti tolar. TC ljudje v bližini Raven pri Šoštanju so dostojno počastili spomin na legendarno 14. divizijo. »Ne« zasehnlštvu za vsako ceno во/1/о se slabše zdravstvene oskrbe v lavnem zavodu v šentjurskem zdravstve- nem domu se zanimajo za zasebno prakso štiri zdrav- niki, občinska vlada pa se boji morebitne slabše zdrav- stvene oskrbe občanov. Ob- čina je lastnik zgradbe, zato so se pri izdajanju soglasja za zasebno zdravniško prak- so odločili še za dodatne po- goje. Med pogoji, ki jih postav- lja občinska vlada, je zahte- va po vzdrževanju zgradbe brez zunanje pomoči ter zato ekonomske najemnine, ure- ditev koriščenja skupnih prostorov (na primer labora- torija), sporazum glede de- žturanja in nadomeščanja, delitev stroškov tekočega vzdrževanja in podobno. O sprejetju omenjenih pogo- jev se bodo odločali tudi po- slanci občinske skupščine. Gre za dodatne pogoje, po- tem ko zasebniki pridobijo koncesijo ministrstva za zdravstvo ter soglasje Zdravniške zbornice. Na zadnjem sestanku občinske vlade, pretekli teden, so po- vedali, da ni nujno, da bodo dali privolitev zaselaniku ce- lo v primeru, ko bo pridobil vse ostale listine, saj to pra- vico občina ima. Vodstvo občinske vlade se, med drugim, boji, da bodo ambulante še bolj utesnjene - znane pa so pritožbe šent- jurskih zdravnikov zaradi dosedanje utesnjenosti. Prav tako ga skrbi prihodnje raz- merje med javnim ter zaseb- nim delom šentjurskega zdravstvenega doma, po kra- ju pa nasploh krožijo najra- zličnejše govorice, so pove- dali. Predstavniki občinske vla- de so se z zdravniki že sesta- li, pri tem pa domnevajo, da gre za pretirane težnje enega samega človeka. BRANE JERANKO Zapleti s popravkom Na ponedeljkovem zase- danju šmarske skupščine so poslanci glasovali za spre- jem drugega popravka lan- skega občinskega proračuna. Tako so se odločili po skoraj triurni razpravi, ko so se po- javile številne nejasnosti, pa tudi zapleti. Občinska vlada jih mora pojasniti do nasled- njega zasedanja, ko bodo sprejemali zaključni račun. Po drugem popravku zna- šajo prihodki šmarskega proračuna 861 milijonov to- larjev, kar je za četrtino več kot po sprejemu (oziroma 9 odstotkov več kot po pr- vem popravku). Polovica prihodkov je iz dohodnine, 42 odstotkov iz finančne izravnave, v predlog druge- ga popravka pa je novost prihodek od taks za igralne avtomate. Ponedeljkova buma raz- prava se je začela s številni- mi pripombami in vprašanji Zlatke Pilko, poslanke, ki zastopa področje šolstva. Med drugim je spomnila na lani poleti sprejete skupščin- ske sklepe, ko so se odločili za prvi popravek proračuna - po takratni odločitvi so ob- činsko vlado posebej zadol- žili, da poišče denar za po- pravilo šmarske šolske stre- he, priskrbi državna sred- stva za gradnjo šolskih pri- zidkov v Kozjem in Lesič- nem, pa še kaj. Pilkovo so podprli še nekateri drugi po- slanci, pri tem pa je Franc Potočnik vpraševal, kam je namenjen lanski namenski denar za kozjanske šolske naložbe, v vrednosti 20 mili- jonov tolarjev. Predstavniki občinske vla- de so povedali, da so drugi popravek lahko sestavili šele v začetku januarja. Pod- predsednica, Kristina Kam- puš, je pojasnila, da so de- cembra za kozjanske šolske naložbe pripravili razpis, ja- nuarja izbrali izvajalca ter začeli z delom, v letošnjem letu pa pričakujejo od drža- ve še 68 milijonov tolarjev (gre za 178 milijonov vredno šolsko investicijo). Poslanci z nejasnimi odgo- vori niso bili zadovoljni, zato zahtevajo dodatna pojasnila. BRANE JERANKO Spomin na štirinajsto t' v teh dneh mineva pol sto- 'ja, odkar je na Štajersko v obrobje Šaleške doline Nšla legendarna 14.divizi- Na obronkih Graške Gore Г bili hudi boji, borci pa so Г 2 zadnjimi močmi uspeli Pobiti proti mozirskim pla- vam. 9 preteklih dogodkih in "^šem odnosu do zgodovine jjo ob proslavi 50. letnice po- "oda 14. divizije na Štajer- spregovorili v ponede- v bližini Osreških peči Ravnah pri Šoštanju, ^^vnostni govornik je bil P^dsednik slovenske bor- ^^ske organizacije general Dolničar, ki je orisal ^min na pohod in obudil S^ke trenutke. »Ko se danes -loveit spominja vseh ^ozot, ^kršne je prešla 14. divizija, globoko presune in priza- <___ dene, kaj se danes govori, kaj se danes zanika... Da to ni bil boj proti okupatorju, da je bila to neka boljševistična revolucija, oz. državljanska vojna. Če je to bilo ponekod v Sloveniji, pa je bil na Šta- jerskem pravi boj slovenskih patriotov proti okupatorju. Celotna divizija je bila se- stavljena iz slovenskih do- moljubov, imela pa ni nika- kršnih drugih ciljev kot po- moč pri okrepitvi upora pro- ti okupatorju. In to svojo na- logo je 14. izpolnila!» je med drugim povedal Dolničar. Kulturni program so pri- pravili Kultumo-umetniško društvo Ravne pri Šoštanju, učenci tamkajšnje OŠ, vaški pevci in harmonikarji, sreča- nje borcev in domačinov ob tem dogodku pa je bilo gan- ljivo, dostojanstveno in za- nosno. Pod Osreškimi pečmi se je namreč odločalo o novi, svobodni domovini. Tudi tu in za visoko ceno, zato bi bi- Planinsko društvo, osnovna šola in KO ZB Dramlje so pretekli teden pripravili po- hod po poteh 14. divizije. Po- hoda se je udeležilo 150 po- hodnikov, predvsem otrok, nekdanjih partizanov in so- mišljenikov. Pohodnike je pot vodila mimo rojstne hiše Miloša Zidanška, preko Spodnjih in Zgornjih Sle- men do Žičke kartuzije in Špitaliča, pot pa so zaključi- li na Urški. A. P. lo prav, da bi mladi rod pra- vilno ocenil tisti del zgodovi- ne slovenstva, ki se je zapisal z mukami in krvjo naših ljudi. JOŽE MIKLAVC Št. 8 - 24. februar 1994 Mlekarna - poskusni zajec lastninjenja? Pri odkupu deleža se kmetUcem slabo piše — Sklad hoče pred¥sem denar Konec lanskega leta je Kor- žetov sklad objavil razpis za prodajo 55-odstotnega deleža mlekarne v Arji vasi. Delež namerava odkupiti 22 kmetij- skih zadrug iz celjskega in ko- roškega območja, ki pa jim po dosedanjih pogajanjih ne kaže najbolje. Vodja pogajalske zadružne skupine Peter Vrisk, sicer di- rektor celjske kmetijske za- druge, je po treh pogajanjih s Skladom in številnih telefo- nijadah razočaran. Zadruge so namreč po njegovi oceni pri- pravile dober program nadalj- njega razvoja mlekarne, ponu- dile so milijon 200 tisoč mark kupnine v gotovini, kupnino bi poravnali v 30 do 45-ih dneh. Nadalje so zadruge pripravlje- ne prevzeti vse kratkoročne in dolgoročne obveznosti mle- karne. V nove linije, ki jih mle- karna nujno potrebuje za pri- pravo novih izdelkov, pa so zadruge pripravljene vložiti približno 3 milijone mark. »Če bi sešteli kupnino, obveznosti in naložbe, dobimo skupno ve- lik denar, ki so ga zadruge pri- pravljene zagotoviti. Očitno pa Sklad, ki je v svojem razpi- su omenil, da višina kupnine ni poglavitni razlog pri proda- ji, vidi samo kupnino oziroma svoj lasten zaslužek,« je pre- pričan Vrisk. Koržetov sklad seveda noče izdati, kdo se poleg zadrug še zanima za nakup. Po obiskih v mlekarni sodeč pa Vrisk me- ni, da sta najresnejša kupca firma Holinvest, ustanovitelja podjetja sta ljubljanska firma Intergama in pa nizozemska firma Itras. Drugi ponudnik naj bi bila avstrijska mlekarna Graz. »Oba interesenta menda ponujata bistveno višjo kupni- no,^ pravi Vrisk, »zadružniki pa menimo, da se bo mlekarna potujčila, tuji kapital pa bo delal po svoje. Na mlekarno Arja vas je vezano 4200 kme- tij, bojimo se, da bo nastal problem odkupa mleka. Če bo postal večinski lastnik mle- karne zasebnik, bo gledal sa- mo na svoj trenutni interes, vprašanje je, če bo neka av- strijska firma krila vse stroške prevoza mleka iz hribovitih predelov. V hribih so zbiralni- ce, kjer zberejo po 150 litrov mleka. Kalkulacije se v takš- nih primerih ne izidejo, ven- dar gre za to, da te predele ohranimo pri življenju. Privat- niku pa življenje v hribih ne bo nič mar,« je prepričan Vrisk. Predkupna pravica na papirju Kmetijskim zadrugam, ki imajo v mlekarni 45-odstotni delež, sicer pripada predkup- na pravica. Toda eno je teorija, drugo praksa. »Res imamo predkupno pravico, vendar pod enakimi pogoji. Ko se bo Sklad odločil za nekega po- nudnika, nas mora pismeno obvestiti o višini kupnine in ostalih pogojih. Mi imamo 15 dni časa, da pod istimi pogoji odkupimo delež. Teoretično možnost obstoja, praktično bomo pa težko zbrali bistveno več denarja.« Kaj bodo storile zadruge, če bo več kot polovični delež mle- karne prešel v druge roke? Pe- ter Vrisk pravi, da bodo svoj delež obdržali, zavedajo pa se. da bodo povsem brez moči. Pri vsem skupaj ostaja sporno dej- stvo, da bo Sklad tako ali dru- gače iztržil kupnino, čistega kapitala pa v mlekarno sploh ni vložil. Sklad je ob svojem prihodu v mlekarno dal edino garancijo za kredit, ki ga je v višini milijona mark dala Hmezad banka, ta kredit pa se bo povrnil s kupnino od pro- daje stare mlekarne. Denar, ki ga bo dobil Sklad, bo torej či- sti profit v njihov žep. In to kljub vlaganjem kmetijskih zadrug in ostalih investitorjev v izgradnjo mlekarne. »Ob iz- gradnji mlekarne so investi- torji vložili 4 do 5 milijonov dolarjev. Samoupravni spora- zum iz leta 84 je stvari točno opredelil, takrat je bilo dogo- vorjeno, da bo mlekarna, po- tem ko se bo sanirala, morala vložke povrniti investitorjem. Korže pa meni, da ti sporazu- mi nič ne pomenijo, s čimer se ne strinjam. Če svojega deleža ne bomo dobili, bomo denar zahtevali nazaj,« je odločen Vrisk. Mlekarna Arja vas je obe- nem prvi primer lastninjenja kmetijske predelovalne indu- strije v Sloveniji. »Problem iz čistega ekonomskega vidika dobiva politične razsežnosti, po Arji vasi se bodo zgledovali tudi drugi. Vse oči so uprte v nas, če bo nam spodletelo, bo J.udi drugod veliko problemov. Kaj bo to pomenilo za kmetij- stvo v naši mladi državi, pa si sploh ne upam razmišljati,« še dodaja Peter Vrisk. IRENA BAŠA Komu bo uspel nakup večinskega deleža mlekarne v Arji vasi? GOSPO! DARSKI Projeictno vodenji in elconomiica projeictov Ekonomsko-poslovna fakulteta iz Maribora j marca in aprila na naš( območju organizirala (j seminarja, namenjena ц nedžmentu ter vodjem izvajalcem projektov v p sameznih podjetjih. ( 21. do 25. marca bo v rog škem hotelu Sava organi; ran petdnevni semin o projektnem vodenju, ii 11. do 13. aprila pa še tri' nevni seminar, ki bo pos\ čen ekonomiki projektov V Žalcu o turizmu Lani smo v Sloveniji г čeli akcijo z naslovom L« turizma, ki se nadaljuje t di letos. Je bila akci uspešna? Smo uspeli pr movirati Slovenijo tu v turističnem smislu? K bi še lahko storili, da Slovenijo bolj množia; obiskovali gostje tudi ( drugod? To je le neki vprašanj, na katere so p skušali najti odgovore i torkovi tiskovni konferen v Žalcu. Pogovora sta i udeležila predsednik sli venske turistične zve Marijan Rožič ter preds« nik celjske turistične zve¡ Slavko Sotlar. Ob tej pr ložnosti so gostom predsti vili tudi novo žalsko pridi bitev - restavracijo Mai jola. Veieničani o poiciicnem izobraževanju Območna gospodarsl zbornica Velenje je včer organizirala posvet o ure ničevanju koncepcije p* klicnega izobraževanj Med drugim so udeleženi seznanili z rezultati anki te, s katero so ugotavlja možnosti za izvajan praktičnega pouka v p( djetjih, ter spregovori o novih poklicih oziron programih za obrt in drol no gospodarstvo. Peicarna Rogia otiranja tradicijo Kljub pojavu številni novih pekarn v zadnjih nf kaj letih je Pekarna - slašc čama Rogla iz Slovenski Konjic zaradi izredno kv2 litetnih izdelkov obdržal ime uspešnega podjetji Pekarno s 67 zaposleniB vodi vršilec dolžnosti d rektorja Ivan Dobnik, i mu je delavski svet podal] ^ šal funkcijo še do zakljuí, ka postopka lastninjenji ^ V pekami so se odloči predvsem za notranji kup. Letos nameravajo K« njičani investirati v naki< novih peči, obenem pa ral mišljajo o posodobitvi eli balaže. Dnevno speče) v tej pekami 2500 kilogrî mov kruha, poleg tega P ponujajo kupcem še test« nine, slaščice, pecivo in z¡ mrznjeno testo. Klub manager o iculturi v torek so se v Žalcu s^ stali člani tamkajšnje^ kluba Manager. Med drt gim so sprejeli letni pH gram dela kluba, za sprt membo pa so tokrat nann^ sto o gospodarskih probl^ mih govorili o kultw V goste so namreč povabi znanega komentatorja J^ žeta Hudečka. NOVO NA BORZI Padci in vzponi Piše: Darja Orožim Prejšnji teden so tečaji sko- raj vseh papirjev pričeli pada- ti. Po rahli prebuditvi trga delnic konec januarja in v za- četku februarja, zlasti rasti te- čajev delnic NIKA, DADAS, SKB redne in SKB prednostne delnice, so se tečaji zopet obr- nili rahlo navzdol. Tudi pro- meta z delnicami in obvezni- cami je bilo prejšni teden manj kot običajno. Tolarska likvid- nost je še vedno zadovoljiva, saj so obrestne mere na med- bančnem trgu pod 9% letno, medtem pa tečaji papirjev na borzi padajo. Največ se je ob koncu tedna trgovalo z republiško obvezni- co dmge izdaje, s katero je bilo v četrtek prometa za okoli 100 mio SIT. Tečaj teh obveznic je padel iz 111 v začetku tedna na 110 ob koncu tedna. Z re- publiško obveznico prve izda- je je bilo prometa za samo 9 mio SIT, tečaj pa je porasel iz 100,5 na 100,9. Proti priča- kovanju pa je začel padati te- čaj obveznic Občine Zagorje. Kupcev za te obveznice je zelo malo. Vzrok bi lahko bil v novi ureditvi občin, vendar bi v tem primeru morali pasti tečaji vseh občinskih obveznic. Skupni promet borznega se- stanka 22. 2. 1994 je znašal ob upoštevanju enojnega štetja le približno 1,5 mio DEM. Razlog je skrit predvsem v neuspeš- nem trgovanju z obveznicami, saj je bilo z republiškimi ob- veznicami prve in druge izdaje sklenjenih le za 200.000,00 DEM poslov in to po praktično nespremenjenih tečajih, ki pri RSLl še vedno presegajo 100; pri RSL2 pa se gibljejo okoli 110. Glede na zadnja padanja in ponovna naraščanja delnic na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, bi se lahko vprašali ali so tečaji delnic precenjeni. Če upoštevamo razmere na na- šem finančnem trgu lahko re- čemo, da cene delnic še niso dosegle vrhov. Temu v prid go- vori več dejavnikov. Med njimi lahko navedemo znižanje bančnih obrestnih mer, rela- tivno nizko pričakovano infla- cijo, ne pretirano naraščanje deviznega tečaja in pričakova- ne zaključne račune, ter divi- dende bank in podjetij, kate- rih delnice kotirajo na Ljub- ljanski borzi. Na sestanku v torek se je trgovalo z 24 vrednostnimi pa- pirji - predvsem z delnicami. Vrednostno največji je bil pro- met z delnicami DADASA - bilo ga je za približno 250.000,00 DEM. Tečaj te del- nice je rahlo padel in se giblje okrog 236.500 SIT za delnico. Po prometu nato sledijo banč- ne delnice in sicer SKB in UBK banke, katerih tečaji so porasli - pri UBK za skoraj 2% točki. Prednostne delnice SKB banke je bilo mogoče ob koncu sestanka kupovati že po 31.000,00 SIT, kar je najvišji tečaj od začetka kotacije. Ra- hel trend rasti je bil tudi pri delnici Probanke. Najvišjo 4% rast tečaja je na sestanku skle- nila delnica delniške družbe Salus - njen tečaj znaša sedaj 8.500 SIT/delnico, najvišji pa- dec -2% pa delnica delniške družbe Lek. CELJSKA BORZNA HIŠA SPOROČA, DA JE VRED- NOST ENOTE VZAJEMNE- GA SKLADA HERMAN CELJSKI NA DAN: 22. 2. 1994 1.011,53 SIT. PONUDBA - GZS Območna Zbornica Ve- lenje prodaja objekt v Celju, di- menzij 40 X 20 m, klet + 3 etaže v skupni izmeri 3.360 m^, indu- strijski tir. Prostor je uporaben za skladišče, predelavo, trgovino ali proizvodnjo. Nakup je možen na kredit ali na leasing. Infor- macije: tel. 856-920 in fax 855- 645 (Božo Lednik). - Podjetje SJ'B d.o.o. Šmartno pri Slovenj Gradcu nudi žensko spodnje perilo. Informacije: tel. in fax 0602/53-200 (Jože Santner). - Podjetje IPH Tehnika d.o.o. Maribor nudi program planira- nja, izdelave in dobave s področ- ja strojegradnje, transportnih in polnilnih sistemov, kemične in- dustrije in trgovinske dejavno- sti. Vse skupaj podpira z in po ekonomskih principih z zahteva- mi in možnostmi kupca. Nudijo tudi posamezne izdelke s po- dročja medicinske, šolske, banč- no menjalniške in varnostne opreme ter iščejo dobavitelje za sodelovanje. Informacije: tel. in fax 062/26-971 (Aljaž Bratina). - Inštitut za kovinske materi- ale in tehnologijo Ljubljana nudi usluge kemijske analize, določa- nje mehanskih lastnosti, določa- nja korozijskih lastnosti, sveto- vanja za izbiro oziroma zame- njavo materialov ter analize po- škodb kovinskih materialov. In- formacije: tel. 061/12-51-161 in fax 061/213-780 (prof. dr. Franc Vodopivec). - PodjetjeMediaGrafikad.o.o. Velenje nudi elemente iz polie- sterskih smol (tobogani, kopal- niška oprema za zdravilišča, jamborje za surfe, vojaške čelade ipd.). Informacije: tel. 856-204 in fax 856-643 (Janez Dolinar). - PodjetjeBuildingtraded.o.o. Škofja vas - Ljubečna nudi pro- izvodnjo ekskluzivnih notranjih in zunanjih vrat ter notranje opreme iz masivnega lesa za opremo pivnic. Informacije: tel. in fax 461-225 (Srečko Hrastnik). PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 23. 2. 1994 Št. 8 - 24. februar 1994 ß\ Drobtine z aospodove mize M mož Kovlnotehne Aleš lic o prodoru y RusUo, o by pass podJeWh, lastninjenju, ütovanju na Kanarske otoke... ,»Lani smo poslovali z dobičkom. Za letos Lčrtujemo 7 milijonov mark čistega dobič- Uin ne vidim nobega razloga, zakaj tega ne Г uresničili.« Tako med drugim v današ- Lbi intervjuju razmišlja generalni direk- Lr celjske Kovlnotehne Aleš Uc. bsna in odiočna vzliodna smer 1 Kako bi ocenili današnje razmere v Kovi- Ltehni, kakšna je poslovna vizija tega, še ¡^o preko tisoč članskega kolektiva? V Kovinotehni nas je 1180, po številu za- oslenih in po doseženem prometu spadamo ,ed največja slovenska podjetja. Lani smo dodobra utrdili svoje mesto na tržiščih ivše Sovjetske zveze, zlasti v Rusiji in Icrajini. Seveda to pomeni povsem drugač- D strukturo in organizacijo. Podjetje smo izdeli na dve osnovni dejavnosti, prva je rodaja za reprodukcijo ali grosiranje, ki je lenkrat omejeno na Slovenijo in Hrvaško, eloma na Makedonijo. Vse ostalo je vezano a maloprodajo oziroma program distribu- ije, to pomeni na velike prodajne centre in •anšizing organizacije, teh imamo že preko 0. Nadaljevali bomo z izgradnjo prodajnih Hitrov, že v kratkem v Ljubljani in v No- em mestu. Istočasno smo solastniki kovensko-avstrijskega po- bjetja Eurodom, skupaj se Pripravljamo na gradnjo fcntrov v Mariboru in v Ce- lli. V sodelovanju z Merca- fcrjem pa začenjamo izgrad- ijo prodajnih centrov v Ru- «Ï- Junija bomo odprli velik rodajni center v Moskvi, ta- rat je v Moskvi predviden bisk slovenskega predsed- ika Milana Kučana in raču- amo, da se bosta otvoritve n-ega večjega slovenskega roda j nega centra v Rusiji deležila tako predsednik ^učan kot tudi ruski pred- ednik Boris Jelcin. Istočas- 10 se za gradnjo dogovarja- lo v Dnepropetrovsku in -atviji. Vsako leto naj bi od- irli do dva prodajna centra Rusiji, delovali bodo po si- temu cash and cary, to po- leni izključno za gotovin- ko prodajo. Poleg maloprodaje v Rusiji te"omno delamo na področ- ij investicijskih del. Podpi- ana je pogodba za izgradnjo 'olnišnice, pričenjamo adaptacijo turističnega ;Ompleksa v ruskem delu iTiega morja, poleg tega Opravljamo še tri pomemb- fjša investicijska dela v Si- ú"iji. Letos naj bi v Rusiji 'osegli skupno 100 do 120 ^lijonov dolarjev realizaci- ^ naš cilj pa je 200 milijo- dolarjev letnega pro- meta. V Kovinotehni ste torej ^očno začrtali vzhodno ^er in to v času, ko si veči- p podjetij prizadeva za pro- na zahodna tržišča. Za- ri so ti vzhodni posli za Ko- ^otehno tako zanimivi? Stvari so povsem prepro- Rusija je ena redkih dr- kjer ima Slovenija pozi- bilanco, medtem ko v državah, kjer je naš ®gionalni izvoz največji, ne- pivci. V Rusiji se da še ved- ^ relativno dobro zaslužiti, p'ii po navadi pravim: če ^^btina z mize gospodove je to za slovensko po- N^tje in tudi Kovinotehno ogromno. Zato ostajamo na tem tržišču, vsidrali smo se v plinsko in naftno industri- jo, tako da Kovinotehna prav gotovo ima prihodnost na tem tržišču. Menite, da slovensko go- spodarstvo zna izkoristiti vse možnosti, ki jih ponuja to ogromno gospodarstvo? Slovenija je spoznala po- men tega tržišča, toliko ak- tivnosti kot se jih zdaj odvija na tem tržišču, se ne spom- nim, čeprav sam že 13, 14 let delam z Rusijo. Vse, kar v Sloveniji kaj pomeni, se usmerja v Rusijo. Tudi za- sebniki. Res pa je, da je ru- sko tržišče s političnega vi- dika podcenjeno, slovenska politika daje nam v gospo- darstvu bistveno premajhno podporo. V celoti smo pre- puščeni sami sebi in bonite- te, ki jih ima Slovenija v Ru- siji, so prej slučaj ali posledi- ca njihove dobre volje, kot pa uspeh slovenske politike. Slovenci imamo namreč do- ločene olajšave pri izvozu v Rusijo, znižane so carinske stopnje za slovensko blago, prav tako imamo olajšave pri davkih. Kako pa je s plačili? Mi v glavnem vse posle de- lamo za gotovino, zato smo se tudi usmerili v plin in naf- to, kjer denar je in ker sta to edini stabilni izvozni panogi Rusije. Plačila prihajajo v konvertibili preko ameri- ških bank, tako da doslej ni bilo težav. Tudi za investicij- ska dela imamo v slovenskih bankah deponirane po- membne avanse. Res je, da se razmere v Rusiji v zadnjem času zaostrujejo, očitno je prozahodni monetarni si- stem padel, Rusiji pa se obe- ta hiperinflacija. Rusija bo po moje šla po srednji poti nazaj, komunizem pa se za- gotovo ne bo povrnil. Ali ta prodor na vzhod za Kovinotehno že pomeni na- domestilo izpada, ki ga je povzročil razpad jugoslo- vanskega tržišča, zaradi če- sar ste izgubili kar 45 od- stotkov celotnega prometa? Ocenjujem, da bomo v le- tošnjem ali pa najkasneje prihodnjem letu nadomestili izpad jugoslovanskega tržiš- ča izključno z Rusijo. Neka- teri slovenski gospodarstve- niki so še vedno optimisti, da se bo po padcu embarga ob- novilo poslovanje z bivšo Ju- goslavijo, oziroma Srbijo. Iz- kušnje ekonomskih embar- gov kažejo, da se takšna go- spodarstva vsaj še dve ali tri letS po embargu ne postavijo na noge in ne vidim nobega razloga, zakaj bi bilo v pri- meru Srbije drugače. Prava iconicurenca se začne s priiiodom tujcev če se povrneva na domače, celjsko območje - kakšni so načrti Kovlnotehne? Po moji oceni ima Kovino- tehna v Celju kar malce pre- dimenzionirane maloprodaj- ne kapacitete in določene stvari bo treba spremeniti. V zaključni fazi pa so razgo- vori z Intersparom, ki bo v Celju na lokaciji bivšega Lika gradil podoben center kot ga imajo v Ljubljani. Obenem se z Intersparom dogovarjamo za lokacijo v Mariboru. Kako pa gledate na kon- kurenco, ki je tudi na Celj- skem vse močnejša? Konkurenca je zdrava stvar, vedno pomeni nek iz- ziv in preizkus. Še vedno pa trdim, da se prava konku- renca pokaže s prihodom tujcev, ki so bistveno bolje organizirani. Imajo urejeno nabavo, tuji dobavitelji nu- dijo bistveno boljše pogoje kot pa naši, domači dobavi- telji. Vsi naši prodajni centri imajo svoj železni repertoar, to je približno 24 tisoč arti- klov, ki so stalno na zalogi. Okoli asortimana pa še ni- smo rekli zadnje besede. Imamo posebno skupino lju- di, ki trenutno dela izključno na asortimanu. Niilče nima pravice zapraviti dobrega imena Ali v Kovinotehni razmi- šljate tudi o kakšnih organi- zacijskih spremembah? V Kovinotehni na srečo ni- smo zapadli političnemu šarmu kvazi holdingov, ki jih je polna Slovenija. Ostali smo enovito podjetje, za kar mi nikoli ni bil žal, pa mi- slim, da tudi mojim sodelav- cem ne. V prihodnje Sloveni- ja potrebuje močna kapital- na podjetja. Naša politika je, da matica ostane močna in da potem ustanavljamo manjša podjetja. Imamo 14 hčerinskih podjetij in ta po- litika se je pokazala kot pra- vilna in uspešna. Tudi v pri- hodnje bomo delali na tem, da Kovinotehna ostane moč- ná delniška družba, ki bo. imela manjše družbe z ome- jeno odgovornostjo. BI lahko v primeru teh manjših podjetij govorili tu- di o kakšnih by pass po- djetjih? Kovinotehna by pass po- djetij nima. Naše poslovanje je pregledala revizija SDK. Revizorji niso ugotovili no- benih nepravilnosti, niti by pass podjetij. V celoti je priznano tudi predhodno lastninjenje, ki je bilo delno - že opravljeno po Markovice- vem zakonu, delno z razpi- som dodatnih delnic. Kovi- notehna je preveč ugledno podjetje, da bi se igrali z nje- nim imenom, nihče v poslo- vodstvu nima pravice, da bi se igral z ugledom podjetja. Za revizijo smo se prijavili sami, ker je bilo po Celju ve- liko govoric o lastninjenju v Kovinotehni. Kako se sicer pripravljate na lastninjenje? Program lastninskega pre- oblikovanje je že priprav- ljen, opravljena je cenitev. Vredni smo približno 80 mi- lijonov mark, od tega je 19 milijonov mark že nominira- nega kapitala, to je tisti del, ko smo se lastninili po Mar- kovićevi zakonodaji in drugi del z dodatnim razpisom delnic. Šli bomo v kombina- cijo interne prerazporeditve in internega odkupa ter jav- ni razpis. Računam, da bomo lastninjenje izpeljali marca in šli v javni razpis za proda- jo delnic Kovinotehne. Inte- res je izredno velik, ljudje vsak dan kličejo, kdaj bodo lahko vložili certifikate v naše podjetje. Računate na sodelovanje s tujimi partnerji? Že v prvem paketu so ne- kateri tujci, ki so kupili del- nice Kovinotehne. Odkrito povem, da niti nimamo po- sebnega interesa po tujem kapitalu. Tuj kapital bolj usmerjamo v družbe z ome- jeno odgovornostjo. Ste pri pripravi lastnin- skega programa imeli kaj te- žav zaradi denacionaliza- cije? V maloprodaji se določeni problemi pojavljajo, vendar menim, da bomo z lastniki našli skupno pot. Ponekod niti nimamo interesa, da bi ostali v sedanjih prostorih. Me pa preseneča, da se z do- ločenimi zahtevki za denaci- onalizacijo pojavlja gospod Rakusch, glede na to, da je bilo njegovo premoženje na- cionalizirano po posebnih zakonih. Sanje D enaicosti se bodo razbliniie Gotovo vam ni tuja boja- zen Slovencev, da si bodo vodilne ekipe prilastile pre- težni del družbenega premo- ženja. Kako komentirate takšna stališča? Ta strah je odveč. Ljudje pa se morajo zavedati nečesa - - tisti trenutek, ko smo se od- ločili za tržno ekonomijo in lastninjenje, enakosti ni več. To bo povzročilo določene travme, tisto pravo lastni- njenje se bo začelo čez dve leti, ko bo mogoče prodajati delnice. Takrat pa bo prišlo do bistveno večjih razlik. Travmo bo treba preboleti, zahod jo je normalno preži- vel v 300 letih, Slovenija in bivše socialistične države pa jo morajo preživeti v enem ali dveh letih. Ste v Kovinotehni postavi- li kakšne omejitve, kolikšen delež premoženja lahko od- kupite vodilni delavci? Ne, teh omejitev ni. V sta- tutu delniške družbe je dolo- čeno, da vsak nakup delnic nad 500 tisoč mark odobrava vodstvo podjetja. Verjetno bomo v statut še zapisali, da bo upravni odbor odločal o nakupu delnic v vrednosti nad milijon mark. Ste kdaj računali, kolikšen delež Kovlnotehne boste vi osebno odkupili? Posebnih kalkulacij res ni- sem pripravljal, imam pa oseben interes, da bi bil so- lastnik Kovinotehne, verjet- no v večjem delu, kot bodo to omogočali certifikati. Smo tudi eno redkih podjetij, kjer smo vsi vodilni delavci, ki imamo sklenjene individual- ne pogodbe, položili kavcijo, približno 30 tisoč mark, ta denar bi uporabili v prime- ru, če bi podjetje poslovalo z izgubo. Če se po preteku mandata ne bi več odločil za kandidaturo, bi to varščino gotovo spremenil v delnice. Čisto za konec naj vas povprašam še o govoricah, ki jih je bilo slišati po Celju — menda ste najeli avion in za novo leto poslovne partnerje popeljali na Kanarske otoke. Gre za popolnoma nor- malno poslovno potezo, ki je po svetu običajna. Ocenju- jem, da smo se pravilno od- ločili. 40 največjih kupcev in 40 največjih dobaviteljev smo po objektivnih kriterijih povabili na ta izlet, kar ni bilo nič dražje kot kakšni ro- kovniki ali pa pogostitve ob novem letu. Partnerji so bili nad našo pobudo navdušeni in tudi letos bomo izbrali po- dobno obliko. V začetku de- cembra bomo poslovne part- nerje popeljali v Kenijo. IRENA BAŠA Foto: EDO EINSPIELER Dom dona Pierina v Velenju? VELENJE, 22. februarja - Mesto v Šaleški dolini so obiskali oče Jožef iz Kopra ter predstavniki škofijske in slovenske Karitas, da bi si ogledali grad Tvu-n za ve- lenjskim jezerom. Tu je na- mreč ena izmed možnih lo- kacij za naselitev nekda- njih narkomanov, ki se že- lijo vrniti v normalno živ- ljenje. Velenjski župan Pankrac Semečnik pravi, da je jgrad Tum primerna lokacija, najbolj pomemb- no pa je, da se z načrti stri- njajo vsi sosedje ter tudi v krajevnih skupnostih Škale in Konovo. V nepo- sredni bližini gradu ni no- bene hiše, zaenkrat pa v gradu stanuje 15 romskih družin. Za te družine bi se- veda morali poiskati nado- mestna stafrovanja, česar občina ni sposobna, zato bi bila potrebna pomoč repu- blike. Drugače je stavba dobro ohranjena, po neka- terih mnenjih pa bi lahko bodoči stanovalci uredili grad kot je bü nekdaj. Grad je v občinski lasti, za- to tudi tu ne bo ovir. V Ve- lenju pravijo, da je vse sku- paj še na ravni opazovanja in ogleda, ponudba pa je izraz dobre volje in pri- pravljenosti za pomoč. Verjetno bodo o tem spre- govoril tudi na zborih kra- janov, ko bodo obravnavali lokalno samoupravo. iVianj za obrambo... LJUBLJANA, 22. febru- arja (Delo) - Namesto predvidenih 84,8 milijarde tolarjev so poslanci obram- bi namenili 76,6 milijarde SIT. Izglasovana vsota je sprožila oster odziv obrambnega ministra Ja- neza Janše, ki je v pismu premieru dr. Janezu Dr- novšku zapisal, da zavrni- tev vladnega predloga za zvišanje sredstev za obrambo krši načela in do- ločila koalicijske pogodbe. ... vse za soie LJUBLJANA, 22. febru- arja (Večer) - Po sprejetem zakonu o šolskem tolarju naj bi se v naslednjih petih letih na ministrstvu za šol- stvo in šport zbralo nekaj več kot 27,5 milijarde to- larjev. Med naložbami v OŠ je Rečica ob Savinji, pri srednjih šolah je ome- njeno Celje in športni dvo- rani pri Gimnaziji Center ter SSC v Velenju. Poslanci so spremenili tudi zakon o državljanstvu, prosilci bodo morali aktivno znanje slovenščine dokazati pred posebno komisijo. Hrvašifi ribiči spet pri nas PIRAN, 22. februarja (Delo) - V Piranskem zali- vu so zajeli dva hrvaška ri- biča. Slovenski pomorski policisti so ju skupaj s 16- metrsko barko Učka pri- vedli do piranskega carin- skega pomola. Poveljnik Učke je sodnici za prekrške pojasnil, da je lovil v hrva- škem morju, kar naj bi po- trjevale koordinate, ki jih je dobil pri pristojnih hrva- ških pomorskih organih. Št. 8 - 24. februar 1994 ИЂ8С Pri ločitvi finančno niliče ne profitira Dr. Ciril Ribičič o zakonu, o dilemah In ozadßu sprelemanla zakona o lokalni samoupravi Prihodnja ureditev novih občin zbuja šte- vilne polemike in negotovost med ljudmi, še zlasti, ker vrsta pomembnih vprašanj ostaja brez odgovora. Kaj naj bi prinesla razdeli- tev Slovenije v številne majhne občine, ki bi jih bilo po predvidevanjih trikrat več kot sedaj? Kakšne bodo premosti nove lokalne ureditve in kje so zagotovila, da se bo tokrat upoštevala dobrobit ljudi, ne pa strankarski interesi? Vrsta pomembnih vprašanj v zvezi z novo lokalno samoupravo še vedno ostaja brez odgovorov, kar še otežuje odločanje ljudi za novo občino. Nepremišljene odloči- tve pa bodo imele daljnosežne posledice. O vsem tem smo se pogovarjali z dr. Cirilom Ribičičem, predsednikom komisije za lokal- no samoupravo v državnem zboru in enim od glavnih snovalcev zakona. O zakulisju sprejemanja zakonodaje in nekaterih svojih pogledih na problematiko je že napisal¿njigo Centralizem zoper Slo- venijo, ki naj bi prispevala k razjasnjevanju nekaterih odprtih dilem. Kaj vas je vodilo pri pisanju knjige o lo- kalni samoupravi v Sloveniji, ko pa se stvari še odvijajo in do konca leta še ne bodo zaključene? Tako pisanj e je lahko tvega- no, ker je še marsikaj odpr- tega. Ko je bila knjiga v ti- skarni, je na primer prišla odločba ustavnega sodišča o razveljavitvi rokov za iz- vedbo sprememb. Vendar je v knjigi opisan tudi razvoj in perspektiva lokalne samou- prave, ne gre le za opisova- nje aktualnega trenutka. Drugi motiv je bil, da sem, kljub napornim in živčnim razpravam okrog lokalne sa- mouprave, želel bralcem predstaviti tiste dileme in te- žave, s katerimi smo se sre- čevali v polemikah o lokalni samoupravi. Zdi se mi, da lahko takšen prikaz več pove o vsebini in razlogih, zakaj je nastala takšna zakonodaja in kakšna je njena vsebina, kot pa branje suhoparnih členov, ki marsikdaj navad- nemu človeku ne povedo ve- liko. Zakaj politiki zadnje čase na veliko pišete knjige, gre za kakšen modni trend? Moj kolega v poslanski klopi Miloš Pavlica pravi, da so se težave Sloveniji začele takrat, ko so pisatelji začeli pisati ustavo, politiki pa knjige. Najbrž je nekaj na tem, pri meni pa gre še za žilico, ki je verjetno dedno pogojena, deloma od očeta, še bolj od starega očeta, ki je bil mladinski pisatelj. Ob dilemah, ki pojavljajo v zvezi z novo ureditvijo lo- kalne samouprave, se mar- sikdo vpraša, kakšen naj bi bil namen tega spreminja- nja, če so nas pred leti učili, da je občina idealna oblika zadovoljevanja interesov ljudi? Nisem med tistimi, ki bi čmo - belo slikal stvari, češ da je bilo nekoč vse slabo, sedaj pa bo vse najboljše. Sam gledam na to tako, da je bü komimalni sistem skupaj z delegatskim sistemom, družbeno lastnino in samou- pravi j en jem pozitiven ele- ment v primerjavi z drugimi socialističnimi sistemi. Zno- traj socialističnega koncepta je bilo to pozitivno odstopa- nje, ki se je na področju lo- kalne samouprave kazalo v decentralizaciji, policen- trizmu, prizadevanjih za skladnejši regionalni razvoj. Rešitve, ki smo jih imeli na tem področju, pa so nezdruž- ljive s primerljivimi uredi- tvami v zahodni Evropi in niso več uporabne, ko smo se odločili za globalno spre- membo političnega sistema. Iz tega vidika je treba priz- nati, da je bil prejšnji komu- nalni sistem preveč pod vpli- vom interesov izvajanja dr- žavnih funkcij. Zato so bile občine prevelike, po drugi strani pa obremenjene z dr- žavnimi zadevami. Organizi- rane pa so bile tako, da je bil sistem delovanja zelo podo- ben delovanju na zvezni rav- ni. To za Evropo ni običajno, pri njih gre bolj za podob- nost z našimi krajevnimi skupnostmi. Tu je temeljni razlog za globalno preo- brazbo. Kakšna so zagotovila, da pri teh spremembah ne bo šlo predvsem za politično odločitev in da bodo interesi ljudi prišli v ospredje, če je že sprejemanje zakona poka- zalo vrsto strankarskih iger? Na srečo obstaja temeljno soglasje glede vsebinskih od- ločitev, zato lahko rečem, da imamo zakonodajo, ki je pri- merljiva z evropsko na tem področju. Glavni zapleti so bili bolj glede vprašanja pre- hoda v nov sistem in datuma volitev. Če se primerjamo z drugimi državami, ne samo z zahodnoevropskimi, pač pa na primer s Hrvaško, Polj- sko, Madžarsko, ugotovimo, da smo nekaj njihovih nega- tivnih izkušenj skušali upo- števati. Nismo se odločili, da bi prek noči oblikovali majhne občine, ne da bi pri- pravili druge stvari. Kljub temu, da je zmagal koncept, da je treba zakon v nekaj mesecih realizirati, omogoča vendarle temeljito preobrazi bo, zato upam, da bo pri nas napak bistveno manj, kot jih je bilo v omenjenih državah. Zavzemate se torej za po- stopnost sprememb. Pred ča- som, ko je bil v Celju posla- nec Ivo Hvalica, je vam in vaši stranki očital, da gre pri tem za zavlačevanje, da bi se nemoteno končala divja pri- vatizacija. Kako komentira- te to izjavo? Izjava je tipična glede na to, kdo jo je izrekel. Zavzeli smo se za to, da bi ljudje imeli precej več časa za raz- pravo o temeljnih dilemah, da bi tudi rešitve bile boljše in da bi dlje časa trajale, po- drejamo pa se večinski odlo- čitvi, da je to treba izvesti do konca leta. Čez dve leti pa bi omenjenega poslanca veljalo vprašati, če morebitne napa- ke niso posledica pretirane- ga hitenja. Da bi to imelo povezavo z lastninjenjem, s katerim se gospod Hvalica posebej ukvarja, ni res. Gre pa za težnjo, ki se mi zdi nevarna, da namreč nekatere stranke podrejajo celoten proces svojemu pogledu in se zavzemajo za oblikovanje ogromnega števila majhnih podeželskih občin, zato ker menijo, da imajo v njih večje politične možnosti. Iz tega vidika bi se sam moral zav- zemati za ozka mestna jedra kot samostojne občine, pa se ne, ker mislim, da bi bilo to za razvoj podeželja in za Slovenijo katastrofalna od- ločitev, čeprav bi bila korist- na za mojo stranko. Zakaj v zakonu niso bolj precizno opredeljeni kriteriji za oblikovanje občin, saj bi bilo tako manj nevarnosti, da se ljudje nepravilno odlo- čijo? Če bi bili kriteriji trdnejši, za kar sem se tudi sam zav- zemal, bi imeli več zagotovil, da ne more nastati nepri- merna občina, zaradi katere bodo ljudje potem razočara- ni. V knjigi opisujem, kdo in s kakšnimi argumenti je te- mu nasprotoval. Moram pa reči, da zakon ne sili v usta- navljanje majhnih občin, po- stavlja kriterije in prepušča odločitev ljudem. S tem se strinjam, saj bi bilo diktira- nje členitve občin iz držav- nega zbora v nasprotju z lo- giko lokalne samouprave. Če bi sam pisal zakon, bi bili kriteriji trdnejši, ne bi pa' nadomeščali volje ljudi. Bo imel kasneje državni zbor veliko dela, da bo us- klajeval odločitve ljudi in jih korigiral? Nekateri spori okrog območij so namreč že prišli na dan, na primer vprašanje, čigava bo Rogla. Tega se bojim. V državnem zboru se bomo s temi proble- mi srečali že ob določanju referendumskih območij. Zavzemam se za to, da bi ob tem razrešili čim več spornih vprašanj. Pozneje, ko bodo referendumi izvedeni, bo ze- lo težko doseči korekture, ki bi jih ljudje sprejeli. Bolje je po mojem mnenju večkrat sklicati zbore krajanov, us- klajevati stališča in šele po- tem, ko je stvar dozorela, razpisati referendum. Na zborih krajanov neka- teri že predstavljajo izraču- ne, s kakšnimi sredstvi bodo razpolagale novo nastale ob- čine. Očitno gre zgolj za ugi- banja, saj konkretnih podat- kov, na osnovi katerih bi se ljudje lažje odločali, ni. Teh izračunov ni, ker ima- mo samo nekaj splošnih do- ločb v zakonu o lokalni sa- moupravi, ni pa še vseii fi- nančnih predpisov. Zato je te izračune težko narediti, opozarjam pa, da je zame ne- sprejemljiva logika, ki bi re- kla: nič hudega, če je občina revna, samo da je naša. To pomeni, da bi po političnih kriterij oblikovali občine, ne pa po tem, kaj je najbolje za njihov razvoj. Znotraj seda- njih občin je namreč doslej potekal proces vzajemnosti in solidarnosti, kjer si je me- sto zagotavljalo vpliv na raz- voj podeželja, podeželje pa je dobivalo od mesta finančno in drugačno pomoč, kar je veljalo zlasti za manj razvita območja. Če ta proces v celo- ti prekinemo z oblikovanjem majhnih podeželskih neraz- vitih občin in mesta na drugi strani, so netočni izračuni, da bosta oba finančno profi- tirala, pač pa si bosta razde- lila dosedanja sredstva. De- litev bo prej v korist mesta kot podeželja. Vsebinsko pa bosta izgubljala oba, mesto ker ne bo irnelo zagotovljene organske rasti v povezanosti z okoljem, od katerega je od- visna preskrba mesta, pro- met, ekološka vprašanja, po- deželje pa zato, ker bo preki- njen proces solidarnosti. Doslej se je pokazalo, da niti vodilni v občinah ne ve- do natančno, kaj naj bi nova organiziranost prinesla, bo- .jijo pa se predvsem, kaj bo prinesel zakon o upravi, saj so državni apetiti vse večji. Od tega je namreč odvisno, s kakšnim premoženjem bo- do razpolagale bodoče obči- ne. So bojazni po celotnem podržavljenju premoženja in vse večji centralizaciji upra- vičene? Bojazen je realna, poskusi v tej smeri že gredo, del pre- moženja je bil že podržav- ljen, zlasti zemljišča. Komi- sija za lokalno samoupravo je predlagala revizijo te za- konodaje. Bitka okrog dr- žavne uprave, pristojnosti in premoženja bo huda, od tega bo odvisno, kaj bo občinam ostalo kot premoženje. Me- nim, da v primerih, ko bi dr- žava prevzela del upravnih pristojnosti, ne bi bilo skre- gano z logiko in prakso v Evropi, da bi najela-pro- store, v katerih bi še naprej delali upravni funkcionarji. Logika, po kateri pomeni prevzem pristojnosti tudi podržavljenje prostorov, ne zdrži, je pa skrajno nespre- jemljiva za tiste primere, ko je občina že sedaj najenmik, podržavljenje pa bi pomeni- lo pravo nacionalizacijo, če gre za privatne prostore. Do novih volitev je torej ostalo le še nekaj mesecev, za katere pa še ni podaljšan mandat sedanjim skupšči- nam, ki bodo tako ostale brez pravih pristojnosti. Ka- ko boste reševali ta problem? Problem je zlasti v tem, da bo preobrazba občin konča- na konec leta s konstituira- njem svetov in izvolitvijo žu- panov, v prehodnem obdob- ju sedmih mesecev pa bo tre- ba opravljati tekoče zadeve. Ob tem bodo tekle priprave na lokalne volitve, izgradnjo avtocest in podobno, ko bo- do potrebne hitre in pametne odločitve občinskih organov. Zato je nesprejemljiva seda- nja odločitev, ko ni podalj- šan mandat občinskim skupščinam. To namreč sili izvršne svete, da sami brez nadzora skupščin in s tem občanov opravljajo tekoče zadeve. Zato sem pripravil ustavni zakon o podaljšanju mandata za vse skupščine do konca leta, ljubljansko situ- acijo, ki zavira ostale, ker mestna skupščina že dve leti .ne deluje, pa bi rešili na drug način. Ugled državnega zbo- ra bo namreč še bolj padel, če ne bo zmogel moči, da re- šuje ljubljanske razmere po- sebej in zato ne uničuje de- mokratičnih možnosti za de- lovanje v drugih slovenskih občinah. TATJANA CVIRN P( DRŽAV Višje pol(ojnine s poračunom LJUBLJANA, le.febt arja (Delo) - Februars, pokojnine bodo višje za 5 odstotkov, poleg tega ] bodo upokojenci prejeli poračun za januar, kar p meni, da bodo prejeli 11,4 odstotka več kot prej nji mesec. Slovensko - nemški pogovo LJUBLJANA, le.febr arja (Delo) - Na obisl v Sloveniji je bila predse nica nermkega parlamen dr. Rita Sssmuth. Z najvi j imi slovenskimi predsta niki je govorila o možu stih povezovanja Slovenj z EU in gospodarskega s delovanja med državam Odprli so tudi vprašan odškodnine za prisilne nn bilizirance, ki jih je okn 15 tisoč, vendar predsedu ca nemškega parlamen s tem v zvezi ni spreje nobenih obveznosti. Natovo letalo v solinah SEČOVLJE, le.febnia ja (Delo) - Na sečoveljske letališču je prisilno prista Natovo vojaško letalo tip F-16, ki ga je upravlji ameriški pilot. Preden ; treščilo v solinarski nasi¡ se je pilot znašel na vai nem, pred odločitvijo o pii Stanku pa je v morje odvi gel dve raketi in dodati rezervoarje z gorivom. Modne novosti na sejmu LJUBLJANA, le.febn arja (Delo) - Na Gospodai 1 skem razstavišču so odpr letošnji sejem mode, ki ; ' bil na ogled do sobot Predstavilo se je 134 domž čih in tujih razstavljavcev Končni predlog proračuna LJUBLJANA, IS.febri arja (Dnevnik) - Vlada j 1 sprejela končni predlog zl kona o proračunu, ki b znašal 407,8 milijarde tc larjev, proračunski pii manjkljaj pa je ocenjen d 8,9 milijarde tolarjev. Fis če bodo obremenjene 45,4 odstotno. Novi kandidat za ministra LJUBLJANA, IS.febrt arja (Dnevnik) — Janez Dt novšek je Hermanu Rigd niku poslal predlog za imi novanje novega ministra ï okolje in prostor. Kandidi za to mesto je dr. PavJ Gantar, profesor na Fakul teti za družbene vezelene ideje<. Vsa velika imena se bodo stopila v Liberalno-demokratski stranki, lahko pa le občudujem, kako bo Drnovšek obvladoval vse te ljudi. Osebno menim, v stranki še nismo usklajevali sta- lišč, da gre na državni ravni za veliko golju- fijo, naplahtani pa so predvsem volivci. Re- cimo, v 5. volilni enoti smo vsi skupaj zbirali glasove za dr. Vladimirja Toplerja, ki bo od jutri naprej sedel v poslanski klopi LDS. Če se človek poglobi, ostane brez besed. Lahko se samo smeji, čeprav je vse skupaj v bistvu zelo žalostno.« Franc Potočnik, prvak šmarske podružni- ce Slovenske ljudske stranke in državnoz- borski poslanec: »Združevanje tako imeno- vanih sredinskih strank me ne preseneča, saj so poslanci teh strank v državnem zboru že sedaj večinoma enako glasovali. Druži jih namreč liberalistični pogled na dogajanje v družbi. »Gliha vkup štriha,« pravijo. So pa še čisto praktični razlogi za to. Sociali- stična stranka se je na zadnjih volitvah iz- gubila, Zeleni-ESS so z odcepitvijo od Zele- nih Slovenije ostali brez »zelenih« volilcev, Demokratska stranka pa se je tudi, kljub ogromnim vlaganjem v volilno kampanjo, na volitvah dokaj slabo odrezala. Stranke torej izginjajo, strankarski veljaki pa osta- jajo in iščejo svoje mesto v neki večji zdru- ženi stranki, ki je na oblasti. Nekaterim se oblast pač močno prilega. V občini Šmarje omenjeno združevanje po moje ne bo imelo posebnega vpliva na sicer dokaj mrtvo for- malno politično oziroma strankarsko ciç vanje. Bo pa verjetno prišlo do kadrovs] sprememb v tako razširjeni LDS.« Ludvik Urankar iz Laškega, SKD: »V| ši občini smo krščanski demokrati pove^ s stranko narodnih demokratov, sloveiu ljudsko stranko in stranko zelenih. Še vi no delujemo po Demosovem sistemu, ђ nami ni nikoli prihajalo do nesoglasij sporov. Zato nameravamo ustanoviti ski no listo in tako, dovolj močni, nastopiti volitvah. Okoli združevanja na sredini v naši stranki oziroma združenju stranl( zdaj še nismo razpravljali, jaz osebno sem do tega precej skeptičen. Rad bi ver da je vse tako pozitivno, kot zagotavlj, stranke v tej novi navezi, se pa bojim, dj njihov osnovni interes pri tem bližajoče volitve, torej pridobitev čim večjega šte\ volilcev.« Željko Cigler, predsednik celjske Zdni ne liste Socialnih demokratov: »Združe\ nje na sredini bo profiliralo politični pi stor v Sloveniji, kar pomeni, da bo po ti tudi združena levica bolj jasno opredeljei Združevanje pa je po mojem njihova intei zadeva, zato o tem nismo posebej razpr, Ijali, do volitev pa je še kar nekaj časa.« Razkol bivše stranke Pred dnevi se je sestal šentjurski ob- činski odbor Narodnih demokratov, ki so opredeljeni kot krilo Slovenskih krščan- skih demokratov. Ti namreč ne prizna- vajo sklepa januarskega zbora tistih čla- nov Narodnih demokratov, ki so se ta- krat soglasno odločili za priključitev k Socialdemokratski stranki. Na zboru šentjurskih Narodnih demo- kratov, krila SKD, je dr. Andrej Umek, predsednik krila, govoril o političnih razmerah v državi ter potrebi po združe- vanju desno sredinskih strank nekdanje- ga Demosa. Odkar so vključeni med SKD ugotavljajo, da je sodelovanje s to stran- ko mogoče, zato se bodo po občinskih volitvah ochočali ali naj ostanejo krilo oziroma o združitvi. O delovanju šent- jurskega krila sta govorila Ivan Kumper- ger ter Franc Zabukošek, pri tem pa sc januarski sklep o priključitvi nekdanje stranke k Socialdemokratski stranki oz- načili kot nelegitimen. BRANE JERANKO Osebnost februarja Pred nami je le še nekaj dni, ki nas ločijo od razglasitve osebnosti meseca februarja. Vaše glasove pričakujemo s kuponi Novega tednika le še do ponedeljka, 28. februarja. Glasove na kuponih bomo pri- šteli h glasovom poslušalcev, ki so za osebnost glasovali včeraj na valovih Radia Celje in tako bomo imeli osebnost meseca februarja, ki jo bomo na radiu predstavili v sredo, 2. marca. V primeru, da bo osebnost februarja ista koi je bila osebnost januarja, bomo predstavili drugouvrščenega. Trenutni vrstni red glasov na kuponih pa je takšen: 49 glasov ima Tonček Ratej, Bra- ne Mihajlovič Costa mu sledi s 34 glasovi, 22 jih je prejel Janez Vedenik, Maks Šikovec 14, po 13 sta jih prejela Tone Vrabl in Melita Furlani, po 9 Nataša Gerkeš in Edi Mas- nec, po 8 Boris Jagodič, Betka Šuhel in Rolando Pušnik, 7 Boštjan Strašek, po 6 Ida Baš in Bojan Krajne, po 5 Brane Jeranko, Mirko Krajne in Dra- go Medved, 4 Stojan Auer, po 3 glasove imajo Tone Domik, dr.Blanka Ratej, Franc Pod- bregar, Borut Alujevič in Vin- ko Skale, 2 glasova je prejel Vilibald Šantl, po enega pa Alojz Rihter, Marjan Trbov- šek, Maks Basti, Rolanda Fug- ger Germadnik, Aleš Germ, Janko Tumšek, dr. Cveta Pah- Ijina, Theo Bostič, Mirko Ko- cuvan in Ivica Bumik. Naš namig: Že prejšnji te- den smo za osebnost februarja predlagali Boruta Alujeviča zaradi uspelih Dnevov kome- dije, ta teden pa predlagamo Mirana Rauterja zaradi uspe- lih nastopov na zimskih olim- pijskih igrah. Poklon pesniku Kaluhu v torek, 22. februarja je minilo natanko 50 let, odkar je pri Žlebnikovih v Šentvi- du nad Zavodnjami padel vodja kulturniške skupine in pesnik Karel Destovnik Kajuh. Organizatorji spominske proslave so se potrudili, da so prireditvam vtisnili vse- binski in strokovni pečat. Tako so pripravili simpozij na temo Kajuh in literarno zgodovinska misel s slav- nostnim govornikom akade- mikom Cirilom Zlobcem. Udeležencem simpozija so med drugim spregovorili dr. Emil Cesar, prof. Franček Bohanec, dr. Milan Ževart, dr. Matjaž Kmecl, Marko Stabej in dr. Marija Stano- nik. Splet prireditev, v torek so odprli še prenovljeno pes- nikovo rojstno hišo v Šošta- nju in pripravili spominsko slovesnost pri Žlebnikovi domačiji, so sklenili s spo- minsko akademijo v velenj- skem Domu kulture. V umet- niškem programu so sodelo- vali Jurij Reja, Jerica Mrzel, Polde Bibič, Nina Mavec in Simfonični orkester velenj- ske glasbene šole. Akademi so se udeležili tudi gost z republike. Ob vseh prireditvah v p^ nikov spomin so v Velei izdali tudi spominsko mo» grafijo Kajuh-pesnik v» letnih časov. Z njo so poslf šali predstaviti pesnika ' nekoliko drugačen način, ^ je monografija пекак^ mešanica poezije in neka^ rih neobjavljenih fotograf V monografiji je tudi nel^' prevodov Kajuhovih pe^ v tujih jezikih. US, Foto: E. E. Pesniku Karlu Destovniku Kajuhu so se poklonili tudi na Gimnaziji Celje, kjer so pred Kajuh vim spomenikom v sodelovanju s krajevno skupnostjo pripravili krajši recital, gimnazijski zl» pa je zapel nekaj pesmi. Št. 8 - 24. februar 1994 9l »Nihče ni dobil niti tolarja« Niko Kač o očllklh na račun Fllbe In Posesti Marsikatera slovenska banka je iz pre- prostega razloga, da bi lažje opravljala svo- je delo, ustanavljala vzporedna podjetja. V Splošni banki Celje tako že nekaj časa delujeta družbi Filba in Posest, kjer se kot ustanovitelji pojavljajo tudi nekateri vodil- ni delavci banke. Na predlog Banke Slove- nije in upravnega odbora Splošne banke Celje pa bosta družbi ponovno prešli v sto- odstotno last banke. Direktor Niko Kač je pojasnil, da sta bili obe družbi ustanovljeni predvsem zato, da bi v Splošni banki Celje lahko opravljali tiste posle, ki jih banka po veljavni bančni zakonodaji ne more opravljati. »Filba je bi- la ustanovljena z namenom, da bi se ukvar- jala s problematičnimi naložbami banke. Mi smo ji celo rekli podjetje za bančne nesreče. Tam, kjer po normalni zakonski poti banka ne more povrniti svojih terjatev, smo posku- šali ukrepati na podjetniški način. Povsod tam, kjer smo ugotavljali zdrava jedra, pa smo poskušali preko Filbe ta zdrava jedra ponovno oživiti. Med drugim smo poskušali sanirati razmere v Keramiki, kjer nismo bili najbolj uspešni, več uspeha pričakujemo v Metkatekstilu. Sicer pa je osnova naloga Filbe ta, da rešuje spome terjatve banke. S podobnim namenom so takšne firme usta- navljali v glavnem v vseh slovenskih po- slovnih bankah.« Družba Posest, ki se ukvarja z nepremič- ninami, je po Kačevih besedah bila usta- novljena zato, ker ta posel zahteva posebne strokovnjake, predvsem finančnike in grad- benike. »Tudi prodaja in promet z nepre- mičninami po bančni zakonodaji bankam ni dovoljen, zato mora ta posel opravljati neka druga firma. Mi bi lahko te posle zaupali nekomu drugemu, namesto tega smo se pač odločili za ustanovitev Posesti.« V obeh primerih, tako Fübi kot Posesti, je bila banka v začetku stoodstotni lastnik, v podjetji je vložila 140 do 150 tisoč mark. Kasneje so se kot ustanovitelji pridružili še nekateri vodilni delavci banke. Niko Kač pojasnjuje, da so se za takšen korak odločili predvsem zaradi večje učinkovitosti. »Pri spremembi lastništva smo upoštevali ve- ljavno zakonodajo: celoten postopek je po- tekal na osnovi ocenitve firm, z javno obja- vo odprodaje deležev in vplačilom deležev. Morda nam bo kdo očital etičnost našega ravnanja, vendar kot sem dejal, osnova nam je bila učinkovitost. V Sloveniji vedno ugo- tavljamo, da so problemi z lastništvom glavni vzrok za ekonomsko neučinkovitost, zato smo poskušali učinJkovitost povečati ravno z lastništvom v teh podjetjih. Tudi Banka Slovenije je ocenila, da stÂ^^ari s prav- nega vidika niso spome. Da pa ne bi bilo očitkov o etičnosti našega ravnanja, smo se v vodstvu in upravnem odboru odločili, da tisti delavci, ki imajo svoje vložke v Filbi in Posesti, umaknejo svoje deleže in da firme spet preidejo v stoodstotno bančno last.« Koliko so vodstveni delavci zaslužili na račun svojih deležev v Filbi in Posesti? Niko Kač je povedal, da so deleži posameznikov v Filbi ali Posesti znašali od 1500 do 6 tisoč mark v tolarski protivrednosti, skupno je v obeh družbah imelo svoje deleže približno 20 delavcev, na račun teh deležev pa nihče ni dobil niti tolarja. Ш Splošna banka Celje je lansko poslovno leto uspešno zaključila, ena osrednjih nalog v tem letu pa bo vsekakor izločitev iz siste- ma Ljubljanske banke. Pred dnevi je Sploš- na banka pridobila pomembno pooblastilo, tako da bodo poleg plačilnega prometa s tu- jino lahko opravljali tudi kreditno garancij- sko poslovanje. Do 30. junija bodo kot sa- mostojna banka predvidoma direktno vključeni v mednarodno organizacijo za opravljanje plačilnega prometa S. W. I. F. T.. Obenem pripravljajo v Splošni banki tudi povsem novo celostno podobo, med petimi možnimi imeni pa so na osnovi ankete že izbrali novo ime. Splošna banka Celje naj bi se po novem imenovala Banka Celje. Z novo celostno podobo se bodo pred- stavili na majskem zboru. Bo Ireha zamenjati ljudi? KraianI v PodvolovUeku ponovno zahtevajo cesto »Počasi bodo minila 4 leta od poplave, ki je popolnoma uničila cesto. Ljudje so na- veličani vsega, siti obljub in vožnje po luknjah. Zato pri- čakujemo, da bi se danes konkretno dogovorili, kako bomo reševali vsaj najnuj- nejši del do konca plazu,« je začel nedeljski zbor kraja- nov v Podvolovljeku Mirko Zamernik, predstavnik KS Luče v mozirski skupščini. Zamemik je še povedal, da se je pred približno letom dni končal dialog med kraja- ni Podvolovljeka in mozir- sko izvršno oblastjo z bivšim predsednikom IS Alfredom Božičem ter da je že izgleda- lo, da bo treba zamenjati lju- di v kraju. Z menjavo oblasti na občini, tako v SO kot v IS, pa v Podvolovljeku upajo, da bo več posluha za njihove cestne težave, in da bodo od- govorni začeli uresničevati sklep 80, sprejet že lani aprila, da je za cesto v Pod- volovljek potrebno poiskati neko rešitev. Na nedeljskem zboru so ljudje želeli pred- vsem izvedeti, koliko je de- narja za cesto, kaj se da s tem denarjem narediti in kaj se bo dejansko naredilo. Nov mozirski izvršnik Ja- kob Presečnik je povedal, da se je kljub pripombam tudi v Podvolovljeku že marsikaj naredilo, predvsem na ureja- nju vodotoka Lučnice in IS tem zaščite ceste ob vodi. [»Z izvajalcem, torej Podjet- ¡jem za urejanje voda iz Ljubljane, se še naprej dogo- varjamo predvsem za zaščito iceste ob vodi. Dokler niso 'končana ta dela, se ne izpla- ča delati ničesar drugega,« je povedal Presečnik. Za obljube vnaprej je mo- zirski izvršnik najprej ome- nil republiški proračun, v katerem skoraj ni sredstev za sanacijo po poplavah. Kljub temu pa so v novem IS, ki sicer deluje šele pri- bližno 14 dni, že našli nekaj možnih rešitev za cesto v Po- dovolovljek. V občinskem proračunu je še na voljo ne- kaj solidarnostnih sredstev. S temi sredstvi bi lahko kan- didirali za sredstva za razvoj demografsko ogroženih ob- močji, seveda če se bodo skupščinski poslanci s tem strinjali, vsa sredstva pa bi preusmerili za cesto v Podo- volovljek. Skupno z vodarji pa bi kandidirali za nekaj sredstev iz državnega prora- čuna, dela pa bi oddali na podlagi javnega razpisa. »Prepričan sem, da bo prvi odsek do konca plazu, (pri- bližno 2 km od skupno 9 km ceste v Podvolovljek), uspeli zaključiti še v letošnjem letu. Poleg tega nameravamo sa- nirati še nekaj najbolj kritič- nih mest, vendar opozarjam, da so to le osebna razmišlja- nja, ki pa jih bomo poskusili uresničiti,« je opozoril Jakob Presečnik. Vso pomoč pri uresničeva- nju teh načrtov je obljubil tudi mozirski župan Franc Miklavc, ki je krajanom na- povedal pošteno ravnEinje ter točne in sprotne informacije. Krajani so med zborom opozarjali na nepravilnosti pri sedanji sanaciji ter da bi se dalo z bolj gospodarnim delom marsikaj prihraniti. Predstavnik ljubljanskega PUH, Horvat, je opozarjal predvsem na probleme fi- nanciranja, opravljanje del pa so stvar izvajalca in nje- gove presoje. »Ministrovanje v času Jazbinška ni koristilo ne vodam ne prostoru ne lju- dem. Vodarji smo recimo prišli na petino sredstev, ki smo jih prej prejemali za vzdrževanje, sredstva, ki jih imamo na razpolago v mo- zirski občini, pa zadoščajo le za krpanje,« je poudaril Hor- vat. Hkrati je pe opozoril na kredit Svetovne banke ter pozval ustrezne državne or- gane, naj sprejmejo garanci- jo za najem kredita. Na de- narne težave je opozarjal tu- di predstavnik JP Komunala Poznič. Na zboru so krajani Podo- vlovljeka govorili še o izred- no gostem prometu po cesti ter na preobremenjene to- vornjake, ki cesto še bolj uničujejo. Hkrati pa so zah- tevali, da nova izvršna oblast pregleda, kje je denar, ki je bil namenjen za odpra- vo posledic poplave, ter da se končno začnejo uresničevati dane obljube. URŠKA SEUŠNIK Za cesto Ljubno-Luče je v predlogu republiškega proračuna namenjenih 40 milijonov tolarjev. Je nekaj, vendar je vseeno premalo, zato bo treba republiške predstavnike opozoriti na obljube, dane ob odprtju ob- voznice na Ljubnem, da bo cesta izgrajena v treh letih, je povedal Jakob Presečnik. Na zhoriii bo še vroče Prohlem Frankolovega, Dobrave, Kostrlvnlce... v celjskih krajevnih skupnostih se bodo z začetkom marca pričeli zbori občanov, na katerih se bodo dogovorili o referendumskih ob- močjih za oblikovanje bodočih . občin. Na Dobmi se bodo krajani sestali že v petek, 25. februarja ob 16. uri in 5. marca ob isti uri. 1. marca ob 17. uri bo zbor kraja- nov v Novi Cerkvi, naslednji dan ob isti uri v Lembergu, 3. marca ob 17. uri pa se bodo sestali kraja- ni Socke. V Narodnem domu se bodo 2. marca ob 17. uri zbrali krajani krajevne skupnosti Cen- ter, istega dne ob 18. uri pa bodo krajani Savinje razpravljali v AMD Šlander. V petek, 4. marca i bosta ob 17. uri zbora krajanov v Šmartnem v Rožni dolini in v Škofji vasi, uro za tem pa na Teharju. Krajani Svetine se bodo sestali v soboto, 5. marca ob 16. uri, krajani Frankolovega pa v nedeljo, 6. marca ob 8.30 uri. Ta zbor krajanov bo verjetno še pose- bej zanimiv, saj bi na Frankolo- vem radi ostali v okviru občine Celje, medtem ko se namerava vmesno območje Vojnika organi- zirati v svojo občino. Kako bodo rešili zaplet, še ni jasno. V konjiški občini so se dogovo- rili, da bodo zbori krajanov za do- ločitev referendumskih območij Za bodoče občine večinoma v ne- deljo, 27. februarja, v dopoldan- skem času. Izjeme so krajevne skupnosti Tepanje in Zeče, kjer bosta zbora že v soboto in Vitanje, kjer je zbor krajanov že bil. Poleg spornega katastrskega območja Rogla, ki ga v svojo bo- dočo občino želijo vključiti tako Vitanjčani kot Zrečani, postaja sporno tudi območje sedanje kra- jevne skupnosti Dobrava-Ga- brovlje, ki bi jo menda naj razde- lili na pol in priključili del k Zre- čam in del k Slovenskim Konji- cam. Na Dobravi so predstavniki krajevne skupnosti Zreče že zbi- rali podpise krajanov za preime- novanje kraja v Dobrovlje, ki bi se naj kasneje priključile občini Zre- če. Kot pravijo na Dobravi, proti vključitvi v zreško občino nimajo ničesar, vendar jim ni vseeno, da bi njihov rojstni kraj kratkomalo izginil s sveta. Ker je preimenova- nje in priključitev k Zrečam pove- zano, se počutijo zavedene. Na Šmarskem so pretekli teden pripravili prve tri zbore krajanov, kjer je krajane zanimalo, zakaj je potrebna reorganizacija in kakšni bodo stroški. V KS Šmarje pri Jel- šah si zamišljajo prihodnjo občino v povezavi s KS Vinski vrh, Tin- sko, Zibika, Šentvid, Sladka gora in Mestinje, pa tudi z Kristan vr- hom (kjer se navdušujejo za samo- stojno občino) ter Pristavo pri Me- stinju (tam nihajo med novima občinama Podčetrtek in Šmarje). V Rogaški Slatini so težili k sa- mostojni občini že na predrefe- rendumu, pred meseci, kar so po- trdili tudi na petkovem zboru. Ta- ko si zamišljajo referendumsko območje s področjem KS Kostriv- nica in Sv. Florjanom ter zasel- kom Kačji dol (iz KS Kristan vrh). Rogaška Slatina si prizadeva za status mestne občine z več pristoj- nosti. V Kostrivnici so manj nav- dušeni, da bi bili v okviru Rogaške Slatine, saj se bojijo, da bi postali nekakšen privesek. Zato želijo še en zbor, kjer bodo Slatinčani predstavili, kako si zamišljajo Ro- stri vnico v svoji novi občini. V Šentjurju se je pred dnevi se- stala skupščinska komisija za lo- kalno samoupravo, kjer so posre- dovali navodila glede referendu- ma in oblikovanja referendum- skih območij, še prej pa za zbore krajanov. Večino je najbolj zani- malo, kako bo s financiranjem bo- dočih občin. Med razpravo je bilo mogoče spoznati, da se za samo- stojno občino najbolj navdušujejo na Planini pri Sevnici, v Dobju pri Planini, pa tudi v Slivnici. V Loki, na Prevorju ter Kalobju se med odločanjem počutijo odrinjeni, neodločeni pa so še na Ponikvi ter v Dramljah. In občinsko središče? V obeh šentjurskih KS so z javno anketo ugotovili, da si želijo bo- dočo občino brez okoliških KS, Kalobja, Dramelj in Blagovne. O tem, kdaj bodo (oziroma ali so že bili) posamezni zbori krajanov, odgovorni v občini пЦо vedeli. O lokalni samoupravi je bilo govora tudi pred dnevi v Celju na predsta- vitvi knjige dr. Cirila Ribičiča z na- slovom Centralizem zoper Slovenijo. Avtor je v njej predstavil nastajanje zakona o lokalni samoupravi, ga primerjal z evropskimi izkušnjami in spregovoril o dilemah, povezanih z zakonom. Ob tem pa je zanimiva predstavitev rezultatov glasovanja v državnem zboru ob posameznih ključnih vprašanjih zakona, s čimer so poslanci pokazali ali se zax'zema- jo za centralistično ali policentrí- stično ureditev. V razpravi po pred- stavitvi knjige so udeleženci ugotav- ljali, da je v zvezi z zakonom preveč neznank in da se bodo morali občani odločati namesto tistih, ki bi morali ljudem postreči z argumenti. Št. 8 - 24. februar 1994 IC Kogoj v žalskem Potepuhu Kot vse kaže bodo že konec februarja ali pa najkasneje v začetku prihodnjega meseca v Žalcu odprli stalno razstav- no prodajno galeriji znanega slovenskega umetnika Oskarja Kogoja. To bo v Savinovi hiši, v prostorih, kjer je bila nekdaj prodajalna Peko, potem pa je te lepe prostore vzela v najem zasebna turistična agencija iz Žalca Potepuh, ki jo vodi Ma- rija Strmčnik. Podpisala je na- jemno pogodbo s skupščino občino Žalec. Opraviti morajo obsežna obnovitvena dela na zunanjem delu stavbe, v notranjosti za- menjati omete, tla, zamenjati napeljave, poskrbeti za name- stitev zunanjih in notranjih vrat in še bi lahko naštevali. Vsekakor pa so morali dela opraviti v skladu z zahtevami Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Vsi posegi so terjali precej denarja. Otvoritev prodajno razstav- ne galerije Oskarja Kogoja, v kateri bodo seveda tudi pro- stori za turistično agencijo Po- tepuh, pomeni seveda veliko tudi za sam Žalec in vso Spod- njo Savinjsko dolino. Brez dvoma je Oskar Kogoj ustvar- jalec, ki je zaradi svojih del izjemno cenjen po vsem svetu. Dela tega našega najuspešnej- šega oblikovalca bodo na ogled Savinjčanom in vsem drugim ljudem, ki znajo ceniti njegove stvaritve. Še več, to bo tudi njegova prva tovrstna ga- lerija na sploh v naši državi. Očitno so ga pri Potepuhu znali prepričati v stvar, kakrš- na jim ni uspela niti v našem glavnem mestu. V Žalcu pa bodo Kogojevo galerijo izkori- stili še za promocije drugih svetovno znanih umetnikov. Že ob odprtju galerije bo gost s svojimi deli izraelski umet- nik Izzika Gaon, ki ga v svetu med drugim cenijo tudi zaradi njegovih Jeruzalemskih oken. Žalec tako postaja pri nas središče, kjer bodo na ogled tudi stvari, ki jih je bilo v Slo- veniji doslej težko videti. Ko- gojeva galerija se bo izvrstno vključevala v poslopje, kjer je bil rojen skladatelj Risto Sa- vin, kjer je urejena njegova spominska soba in kjer si lah- ko ogledate tudi stalno zbirko slik Doreta Klemenčiča-Maja, prav tako savinjskega rojaka. V vsakem primeru pa gre za vse to pohvaliti turistično agencijo Potepuh, ki skuša do- kazati, da gresta turizem in umetnost z roko v roki. Navse- zadnje je vendarle res, da agencij, ki znajo voditi naše ljudi kam drugam ne manjka. Malo pa je takšnih, ki si priza- devajo, da bi tudi na naše ob- močje pripeljale ljudi in jim skušale dokazati, da so tudi tu prenekatere zanimivosti in le- pote. Potepuh in Kogoj sta to spoznala. K sreči sta uspela spregledat tudi kakšno poleno pod nogami in se mu spretno izogniti. JANEZ VEDENIK Rihard Jakopič - to sem jaz, umetnik! Umetniška In gmotna dediščina na očeh Javnosti Slovenski impresionizem je sinonim za slovensko krajino, Rihard Jakopič pa za sloven- ski impresionizem. Minuli če- trtek so razstavo z naslovom Rihard Jakopič - to sem jaz umetnik, umetnik, odprli v Muzeju novejše zgodovine Celje. Besede, to sem jaz, umetnik, so zgodovinske in Rihard Ja- kopič jih je izrekel leta 1931 prav v Celju, kjer je danes, v Muzeju novejše zgodovine, petdeset let po umetnikovi smrti, postavljena razstava o njem. Nastala je kot skupen projekt Mestnega muzeja Ljubljana in Narodne galerije že lani. Na svoji poti iz pre- stolnice pa se je pred Maribo- rom in Kostanjevico ustavila prav v Celju in to je svojevr- sten kulturni dogodek, ki je zaznamoval mesec kulture. Razstavo so pripravili kustosa Mestnega muzeja Ljubljana Dragica Trobec - Zadnik in Ja- nez Kos ter Andrej Smrekar iz Narodne galerije, oblikoval jo je Dušan Kramberger. Razstavo Rihard Jakopič - to sem jaz, umetnik, obiskovalec v resnici doživi z očmi in dušo, pri čemer avtorji razstave po- udarjajo, da gre velika zahvala za to doživetje umetnikovi družim, ki je skrbno varovala njegovo zapuščino in tako je bilo mogoče na novo sestaviti mozaik Jakopičevega dela in življenja. Vendar ostaja še ve- liko vprašanj odprtih in nedo- rečenih, vedo strokovnjaki, ki so razstavo pripravljali in se pri tem srečevali s številnimi dilemami; tudi z ugotavlja- njem avtentičnosti njegovih del, saj je znano, da je Jakopič kakšno delo komu tudi podpi- sal, ali da je celo kdo drug podpisal njega. Tudi lastniki umetnikovih del so se menjali in Jakopičeve umetnine so do- življala različno usodo. Kusto- dinja Pokrajinskega muzeja Celje Milena Moškonova spremlja usodo Jakopičevih del v Celju, kjer je bilo na za- četku druge svetovne vojne še več kot sto njegovih slik, leta 1969, pravi, pa samo še štiri- deset. Nekaj slik je bilo žal tu- di uničenih. Z deli, ki jih je Pokrajinski muzej ohranil v depo j ih, so v Celju sicer na- stajale razstave, vendar je bila zadnja leta 1975. In spet da- nes. Zato je ta, ki podaja oris Jakopičeve poti in njegovo or- ganizacijsko delo na kultur- nem področju, prepleteno z njegovimi ustvarjalnimi do- sežki, toliko bolj pomembna. V razstavišču zaživi v gle- dalcu podoba slikarja, organi- zatorja in velike osebnosti. In čas je pokazal, da je v Jakopi- čevi dnižinski ostalini marsi- kaj takega, kar povsem na no- vo osvetljuje njegovo delo in osebnost, priznavajo strokov- njaki, ki so spoznali, da mora- jo vse vedenje o Jakopiču po- novno preveriti s pomočjo gra- diva, Id šele sedaj postaja do- stopno. Želja strokovnjakov, ki se ukvarjajo z umetnikovo zapuščino je tudi, da bi ljudje na razstavi, ki sodi v vseslo- venski program, doživeli sre- čanje z Jakopičem in da bi po- magali sestavljati to bogato kulturno dediščino tudi sami, da bi o njej razmišljali in jo tudi aktualizirali s spominom, predmeti in kakršnimikoli in- formacijami o umetniku. Kajti Jakopičev pomen je večpla- sten, vsekakor pa drži, da je Rihard Jakopič presegel svoj čas in svoje sodobnike. Njego- vo zgodnje slikarstvo je bilo v koraku z najaktualnejšimi evropskimi umetnostnimi to- kovi. Intenzivnost tega vzpo- rednega teka je vztrajala vse dotlej, dokler je Jakopič poto- val in kontaktiral s svetom: to- liko časa je ostal evropski umetnik. Zlasti v svojem zgod- njem opusu pa Jakopič govori evropski likovni jezik, zaradi česar je mogoče rekonstruirati njegov dialog ž velikimi evropskimi umetnostnimi cen- tri in bo zato vedno ostal aktu- alen. Po zaslugi gostitelja razsta- ve, Muzeja novejše zgodovine Celje, lahko Riharda Jakopiča kot umetnika in osebnost po- doživimo zdaj tudi v Celju skozi razstavo o njem in ki je v Celje prišla skoraj v celoti. V Ljubljani so ostala samo de- la, ki so v stalnih zbirkah, manjka pa tudi slika Sončni breg. MATEJA PODJED Foto: EDO EINSPEIELER Slikar Avgust Lavrenčič in arhitekt Jure Sadar, ki ju je razstava še posebej prèvzela DELO vedno v središču dogajanj ZAPISOVANJA HmwHWMöMMMaamiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir"^^ Male lopovske spretnosti Piše: Tadej Čater Pirati. Sodobno piratstvo seveda nima ničesar opraviti s tistimi »mitološkimi« gusar- ji, ki so nekoč naskakovali la- dje in jih pošteno oropali. Ka- pitan Kljuka je bil tako rekoč pravi amaterček proti gusar- jem ob koncu 20. stoletja, ki s pomočjo visoke tehnologije in malih lopovskih spretnosti ropajo precej bolj prefinjeno. In to še po zakonu. Z dovolje- njem države, pravzaprav, ki vsem tistim, ki jih danes sre- čujete na ulici, na sejmih, v oglasnikih, itd., in ki vam skušajo podtakniti katero od posnetih kaset, za takšno po- četje celo izdaja dovoljenje. Smo pač neurejena državica, za katero je J. Janša še kot zaprisežen pacifist, ki se je prelevil v obrambnega mini- stra, seveda pacifističnega, da ne bo pomote, potem, ko so ga izpustili iz zapora dejal, da ni pravna, še več, da je »izgubil vsako upanje v pravno dr- žavo«. Seveda je to namenil naši prejšnji domovini, toda____ja- bolko ne pade daleč od dreve- sa. Žal. In pirati, torej tisti, po domače povedano, ki se uk- varjajo s prekupčevanjem glasbe, ki brez vsakih avior- skih dovoljenj pridno snemajo in posneto prodajajo oziroma kradejo, so eno takih jabolk, ki so obležala tik drevesnega de- bla. Ampak to so tako in tako stare zgodbe, že tisočkrat prežvečene in izpljuvane. O avtorskih pravicah in njiho- vi kraji je bilo popisanih že na tone papirja in izrečenih že to- liko besed, da bi bilo zares ne- umestno vsemu skupaj še sploh kaj dodajati. Bolj zani- miv je sam pojav piratstva, ki ga tudi sami oškodovanci, okradenci, torej glasbeniki, pojmujejo različno. Pravza- prav njih tovrstno početje niti ne zanima. Vsaj večine ne. Če ne bi bilo piratov, ki njihovo glasbo prodajajo ceneje kot denimo trgovine, bi njihovi zvoki prišli do bistveno manj- šega števila ušes kot sicer. Za poslušanost gre torej, kar pa ne zanima založnikov. V bi- stvu so pravi oškodovanci za- ložniki. Sad njihovega dela uživa tisti, ki z njimi nima do- besedno ničesar in povsem ra- zumljivo je, da so se razbesneli in malce organizirali. Tožb bodo seveda padale, vprašanj pa je, kako bodo razrešeni Bolj zanimivo pri vsej stvsi pa je dejstvo, da je med pirai ogromno tistih, ki se z glasb ukvarjajo tudi sami in so o vs( stvari seveda bolje poučen Recimo, da gre za izkušnji Samo za ilustracijo; populan, basist Alex Bass oziram Aleksander Cepuš, ki je v svo^ glasbeni karieri ustanovil [ razpustil že kar nekaj bolj a manj nepomembnih in marg¡ nalnih skupinic, se pridruži val in razdruževal, je tipici primer glasbenika, ki je uvi del, da kot ustvarjalec na tak neurejenem trgu, kakršen j, slovenski ne more preživeti i¡ se odločil, da bo malček kra del. Preprodajal je posneti glasbo, ker uradni založnik tako in tako ne znajo prodaja ti, tržiti svojih glasbenikom Fantastično. Eden izmed bol znanih in uveljavljenih slo venskih pop-rockerjevmijed jutranji kavici dejal, da bi bü takega človeka prav nesmisel no preganjati, pač pa je poda zanimiv predlog, da bi nekeg Alexa Bassa, ki se na prepro dajanje očitno spozna bolj ko na glasbo, preprosto zaposlä v kateri izmed slovenskih za- ložb. Pa naj v okviru instituci- je pokaže svoje male spretno- sti. Ker tožiti se z nekom, k vse kar počne, počne po črk postave, je izguba časa. In de- narja. Pirati na naših ulicah a skratka dejstvo, ki ga ni ma prezreti oziroma drugače, ki s ga ne bo mogoče znebiti se va dotlej, dokler ne bomo dobä kakšnega trdnega zakona, va dotlej, dokler se na Ministr- stvu za kulturo ne bodo zganil in končno uzakonili še avtoi sko delo. Do takrat bom kradli; presnemavali, prepiso- vali, prerisovali, preslikava li... Samo zamislite si, da h enostavna pretipkal romai denimo Draga Jančarja z na- slovom in ga lansiral pod svo- jim imenom. Vse kar bi D. Jan- čar lahko storil bi bilo to, da b. me prav fina treščil po gobcu Edina tema je neznanje Razstava za slepe In slabovidne obiskovalce »Prijetno smo bili presenečeni, ko smo izvedeli za načrt Pokrajinskega muzeja iz Celja, da predmete, ki jih hrani, prika- že na drugačen način, z upoštevanjem, da so med nami ljudje, ki okolja ne spre- jemajo le s pomočjo vida,« je povedal Dolci Videnšek, predsednik Medobčin- ske organizacije zveze slepih in slabovid- nih Celje, ki je spregovoril na otvoritvi razstave z naslovom Prosimo, dotikajte se predmetov. Kar 94 odstotkov vseh informacij lju- dje pridobimo s pomočjo vida, zato si verjetno težko predstavljamo, koliko so pri tem prikrajšani slepi in slabovidni, je med drugim poudaril Dolči Videnšek. Zato je toplo pozdravil zamisel Pokrajin- skega muzeja in kustodinje Rolande Fugger Germadnik, ki je pripravila raz- stavo eksponatov iz obdobja rimske Ce- leje, ki jih obiskovalci lahko jemljejo v roke. Posebej je po njegovem pohvalno, da je muzej projekt uresničil v času, ko tvorci nove slovenske države menijo, da je treba najprej zagotoviti denar za dr- žavni aparat, ob tem pa ga ostaja prema- lo za dnižbene dejavnosti. Razstava v Pokrajinskem muzeju, ki bo na ogled do konca marca, je nastala s pomočjo občine Celje, Klasja in Sploš- ne banke Celje. Predstavlja prvo tovrst- no razstavo pri nas in je bila zato izziv tako za avtorico kot za ostale sodelavce, saj v muzejih še vedno velja tradicional- na miselnost, da se predmetov ne sme dotikati. Arhitekt Nande Korpnik je mo- ral zato oblikovati vitrino, ki hkrati va- ruje predmete in omogoča njihovo doti- kanje. Vsak predmet je opremljen z bese- dilom v braillovi pisavi, dostop do vitrin pa je označen z gumijastim trakom na tleh, ki slepim pove, da imajo predmete na dosegu roke. Razstava, ki je lahko zanimiva tudi za širši krog obiskovalcev, bo spomladi go- stovala na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, avtorji in tisti, ki jim je namenjena pa upajo, da ni zadnja te vrste. T. CVIRN Foto: EDO EINSPIELEB Št. 8 - 24. februar 1994 m Valerija Pukl - Prešernova nagraienka Valerija Pukl iz OŠ Vere glander na Polzeli je pred pol leta zaključila študij na filo- zofski fakulteti, na oddelku za pedagogiko. Za svoje diplom- sko delo je prejela Prešernovo nagrado. Pri založbi Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport bo izšla njena knjiga 2 naslovom Kvaliteta učenja in znanja ob projektnem učnem delu, ki je nekoliko prirejena po diplomi. Valerije Pukl naj- brž ni potrebno posebej pred- stavljati, saj že vrsto let deluje v širšem slovenskem prostoru, bodisi kot zelo uspešna knjiž- ničarka, izvrstna učiteljica slovenskega jezika, v zadnjem času pa kot predavateljica na različnih seminarjih za učite- lje. Prav tako ne moremo mi- nio njenih uspehov na področ- ju raziskovalne in kulturne dejavnosti, za kar je prejela Savinovo plaketo občine Žalec in zlato značko ZPM Slove- nije. Komu je pravzaprav neme- njena vaša knjiga? »Posvetila sem jo učiteljem, ki želijo drugačno šolo in išče- jo nove oblike in metode pri svojem vzgojno-izobraževal- nem delu. Nastajala je več let, in sicer v okviru projekta Spremljanje in evalvacija učinkov projektnega učnega dela pri njegovem uvajanju v pouk, ki ga vodi prof. Vera Žužej, kateri sem za spodbude zelo hvaležna. Seveda pa tudi vsem mojim kolegicam, ki so sodelovale v projektu. Za ilu- stracijo morda še nekaj misli iz recenzije moje mentorice dr. Barice Marentič-Požamik: >Knjiga ni samo živ in privla- čen opis dobro pripravljenega in uspelega projektnega učne- ga dela na osnovni šoli, ampak na redko dosleden način pre- mošča razpon od teoretičnih zasnov do praktične izvedbe. Ves čas se sprašuje: kaj prav- zaprav želim doseči - kakšne oblike učenja, znanja, razvoja pri učencih in tudi učiteljih? Kako bom ugotavljala, ali sem to res dosegla? Čemu to delam - kakšen smisel ima? Ob tem stalno in naravno povezuje ču- stveno, spoznavno in dejav- nostno področje tako pri sebi kot pri učencih in kolegih - učiteljih. V teoretičnem uvo- du poveže osnove projektnega učnega dela, nova pojmovanja znanja, učenja in poučevanja in paradigmo akcijskega razi- skovanja. Vsebinsko posega na izredno aktualno, a hkrati kompleksno področje okoljske vzgoje ob integriranju raznih predmetnih vsebin in ciljev. V raziskavi je avtorica poveza- la pobude svojih učiteljskih kolegov pa tudi svoje znanje iz višješolskega študija (sloven- skega jezika in knjižničar- stva), saj je v učni proces ustvarjalno vključila tudi upo- rabo Imjižnice.« Kakšni so vaši načrti za pri- hodnje? »Želim biti vsestranska uči- teljica in pri tem povezovati novo pridobljena znanja in iz- kušnje — vselej izhajajoč iz učenca in za učenca. Šola na pragu 21. stoletja mora biti šo- la, ki ne bo le izobraževala, ampak tudi vzgajala, sicer člo- veštvo ne bo preživelo.« T.TAVČAR PRIREDITVE v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes ob 11. uri za abonma Srednje frizerske, tekstilne in strojne šole II Celje uprizorili Pirandellijevo predstavo Kot me ti hočeš, v režiji Francija Pipana. V petek in soboto bosta na sporedu še zadnji dve komediji iz sporeda Dnevov komedije in sicer v petek ob 19.30, komedija Revizor 93, v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja, v soboto ob 19.30, pa še Mož moje žene, v izvedbi Mojega gledališča Kulturnega društva Španski borci iz Ljubljane. V ponedeljek bodo člani Slovenskega ljudskega gledališča Celje s komedijo Sluga dveh gospodov, ob 16. uri gostovali v Žalcu. V Delavskem domu v Nazarjah bo v nedeljo ob 15. uri, dramska skupina PD Gornji Grad izvedla gledališko igro Samorastniki. V prostorih osnovne šole Lepa njiva v mozirski občini, bodo jutri, v petek ob 18. uri uprizorili gledališko igro z naslovom Naši trije angeli. V kulturnem domu v Novi Štifti si lahko jutri, v petek ob 19. uri ogledate gledališko igro z naslovom Dve nevesti, v izvedbi gledali- ške skupine PD Nova Štifta. Predstavo bodo ponovili tudi v nedeljo ob 15. uri. V Domu n. slovenskega tabora v Žalcu bo v soboto ob 18. uri koncert Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Rista Savina iz Žalca. V Narodnem domu v Celju bo jutri, v petek v Kulturnem centru v Laškem pa v soboto, oboje ob 19. uri, medobčinsko srečanje odraslih pevskih zborov celjske regije. Sodelovali bodo pevski zbori osmih občin in sicer iz Celja, Laškega, Mozirja, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Šmarja, Velenja in Žalca, ki so bili izbrani na občinskih pevskih revijah. Nastop pevskih zborov bo spremljala strokovna komisija, organizatorji pa so Področno združenje pevskih zborov Celje ter Zvezi kulturnih organizacij občin Сз1је in Laško. V kulturnem domu v Mozirju bo jutri, v petek ob 18. uri, koncert mešanega pevskega zbora PD Mozirje in Delavske godbe na pihala občine Mozirje. V fami cerkvi v Ljubnem bo jutri, v petek ob 18. uri orgelski koncert v izvedbi Antona Petka. V galeriji v Mozirju razstavlja likovna dela Milica Zupan. V galeriji Mozaik v Gosposki 3 v Celju razstavlja likovna dela Franci Košec Karaš. Na ogled bo do 4. marca. V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina si lahko do 11. marca ogledate razstavo slik Alice Javšnik. V galeriji trgovine Radeče papir v Radečah razstavlja akvarele akademski slikar Janez Kovačič. V avli Zdravilišča Laško v tem mesecu razstavlja akvarele Bogdan Potnik iz Kamnika. V avli hotela Dobrna razstavljata dela članici likovne skupine s Pol- zele Anja Maček - Ključar in Irena Pevnik. Razstava bo odprta do konca februarja. V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava likovnih del slikarja Miroslava Modica, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej iz Celja. Na ogled bo do sobote 27. februarja. V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini so na ogled risbe in akvareli različnih tujih avtorjev, ki predstavljajo risbe. V Pokrajinskem muzeju v Celju bo do 31. marca na ogled prva poskusna razstava za obiskovalce z motnjami v vidu z naslovom Prosimo, dotikajte se predmetov. V I. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju bo od 1. do 15. marca na ogled bahajska literatura, vzporedno z razstavo pa bodo v Levsti- kovi sobi^knjižnice tudi predavanja. V Laškem dvorcu razstavlja barvne monotipije Miha Maleš. V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko ogledate razstavo Riharda Jakopiča z naslovom To sem jaz, umetnik..., ki so jo pripravili Mestni muzej Ljubljana, Narodna galerija in Muzej novejše zgodovine Celje. V pritličju Kovinotehne v Celju razstavlja likovna dela Goran Horvat. V celjskem Zdravstvenem domu razstavlja Ljuban Šega. V hotelu Mene v Celju so na ogled dela Vlada Geršaka. V Osrednji knjižnici v Celju bo do konca marca na ogled razstava z naslovom Topografije grofije Celje. V galeriji sodobne umetnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega gradu je na ogled izbor slovenskega slikarstva in kiparstva. Celje: Union do 24.2. ob 15.30, 18. in 20.30 ameriški film - Popoln svet; Mali Union do 28.2. ob 20. uri Zadnji dobri možje - ameriški film, od 1.3. dalje ob 20. uri pa ameriški film Vonj po ženski; Metropol do 28.2. ob 16.,18.in 20.uri ameriški film Uničevalec, od 1.3. dalje ob 16. in 18. uri ameriški film Denis pokora, ob 20. uri pa ameriški film Uničevalec. Kino Žalec 24.2. ob 19. uri ameriški film Pri Adamsovih 2, 25.2. ob 20. uri, 26.2. ob 20. uri ter 27.2. ob 18. in 20. uri pa ameriški film Tina, kaj ima ljubezen s tem. Vojnik 26.2. ob 19. uri ameriški film Bele peščine, 1.3. ob 10. uri v počitniški matineji Trije mušketirji, 2.3. ob 10. uri pa Moja punca. Dobrna 27.2. ob 17. uri ameriški film Živi ogenj, 1.3. ob 16. uri pa ameriški film Suoer moštvo. V vrtcu Tončke Čečeve v Celju bodo Cicibanove urice v ponedeljek ob 13.30 za otroke iz vrtca na Frankolovem. V veliki pravljični sobi otroškega oddelka Osrednje knjižnice na Gledališkem trgu 4 lahko danes, v četrtek ob 17. uri, prisluhnete pravljicam s skupnim naslovom Poslavljamo se od zime in pozdrav- ljamo pomlad. Pripovedovala jih bo igralka Nada Božič. V knjižnici v Velenju bo drevi ob 19. uri tretji družinski večer, ki ga bo vodila Bojana Špegel. Predstavili bodo družino Reichman, mati in ilustratorko Jelko ter hči in gledališko igralko Darjo. Nagrajenka Katarina Hribar Med nagrajenci, ki so dobili študentsko Prešernovo nagra- do na Akademiji za likovno umetnost za leto 1993 je tudi Katarina Hribar iz Matk pri Preboldu. Kot absolventka na smeri oblikovanje je dobila to priznanje za dosežke med štu- dijskim obdobjem. Hribarjeva se je v preteklih letih izkazala z več samostoj- nimi oblikovalskimi projekti kot so pisalo, škarje, kljuka, ptičja krmilnica, embalaža »Moj Boutique«, ki so dokaj enostavno zasnovani glede svoje uporabnosti, hkrati pa so izvirni in domiselni vizualni izdelki. Ključen dejavnik za dodelitev nagrade pa je njeno delo iz prejšnjega leta, ko je oblikovala t.i. Standardni te- lefonski aparat za poslovno komuniciranje po naročilu Is- kre ter pod mentorskim vod- stvom prof. Saše J.Maechtiga. Pri tem je sledila zahtevam, da je izdelek lep in atraktiven ter da ima fizične lastnosti pa- metnega parata z obsežnim spektrom tehničnih zmoglji- vosti. Povsem ji je uspelo zadovo- ljiti vse dane zahteve in aparat po imenu CAT HB je eden naj- zanimivejših dosežkov na svo- jem področju zadnjega časa, žal pa njegova industrijska proizvodnja še ni stekla zaradi objektivnih težav v katerih se danes nahaja naročnik podjet- je Iskra. Pač pa se Katarina Hribar z nič manjšim elanom loteva novih nalog na področ- ju industrijskega designa in od nje lahko pričakujemo še teht- ne prispevke pri olepšavi in bogatenju predmetov, ki jih uporabljamo pri vsakdanjih opravilih. BORIS GORUPIČ Grafike iz Rogaške v Begunjali Galerija Avsenik v Begunjah je pripravila v sodelovanju z Muzejem grafične umetnosti iz Rogaške Slatine razstavo grafik na temo »Grafične tehnike« od 16. do 19. stoletja. K obisku so povabili zlasti šolske skupine, saj so grafični listi iz Rogaške Slatine lepa šola. D.M. Revizor 93 za začetek konca Dnevi komedije gredo počasi h koncu. Fotografija, ki jo je posnel naš fotoreporter Edo Einspieler je dovolj zgovorna. Jutri, v petek, 25. februarja bo na sporedu Torkarjev Revizor 93, v soboto pa komedija Mire Gavrana Mož moje ^ene. V prihodnji številki bomo objavili kdo so letošnji žlahtni komedijanti. NACEUSKIH PlATNlH Popoln svet, ZDA, 1993 drama Režija: Clint Eastwood; vloge: Kevin Costner, T.J. Lowt- her, Clint Eastwood, Laura Dem. Zgodba se odvija v Tek- sasu leta 1963, ko zakrk- njeni zločinec Butch Ha- ynes (K. Costner), ki je z zakonom sprt že od otro- ških let, pobegne iz zapora Huntsville, kjer je prestajal 40-letno kazen zaradi obo- roženega ropa. Na begu pred zasledovalci, ki jih vodi Red Gamett (C. East- wood), med njimi pa je tudi kriminologinja Sally Ger- ber (L. Dem), ugrabi sede- mletnega dečka Phillipa Perryja (T.J. Lowther). Ha- ynesov primer pošteno vznemiri javnost, ki mu pripisuje tudi politične razsežnosti. Čez slaba dva tedna naj bi Dallas obiskal predsednik J.F. Kennedy. Dolgoletne izkušnje so Gametta naučile, da lahko zaupa svojemu instinktu; eden redkih je, ki razume tukajšnje ljudi, predvsem pa Butcha Haynesa. Gar- nett je Haynesa aretiral že pred leti, ko so ga prvič iskali kot mladoletnega prestopnika. Priporočil je strogo kazen za sicer manj- ši prekršek, ker je menil, da bo za Haynesa kazen manj- še zlo kot življenje v neure- jeni družini. Toda odloči- tev je bila napačna. Hayne- sova prava zločinska kari- era se je začela ravno v za- рош. Film se spušča na po- dročje odnosov med gene- racijami in naključnih pre- obratov, ki lahko usodno zaznamujejo življenja. Ugrabljeni deček Phillip Perry izhaja iz razdrte dru- žine. Brez očeta je, do Butcha Haynesa čuti hkra- ti strah in spoštovanje, to pa kmalu pripelje do iden- tifikacije. Ironija okoliščin dečka pripelje v skoraj sanjski svet, kjer njegove želje naenkrat niso več ta- ko daleč od resničnosti. Zločinec, ki je globoko v sebi kljub vsemu dober, in njegov sedemletni ujet- nik zaživita kot v pravljici, ki pa jo bo neizogibno pre- kinila resničnost Reda Gametta in zakonov vse pfej kot popolnega sveta. 'igralec in režiser Clint Eastwood dodaja k obsež- nemu seznamu svojih poli- cijskih vlog še eno: tokrat je neporočen samotar, po- polnoma predan svojemu delu, iznajdljiv in izkušen profesionalec, ki se zaveda zapletenosti primera, ki mu je bil dodeljen. Kevin Costner se pred- stavlja v vlogi anti-jimaka, pobeglega zločinca, ki na- veže s svojim ujetnikom pristen prijateljski odnos. Vloga pomeni za uspešnega igralca velik izziv in po- memben premik v njegovi karieri. V popolném svetu se sre- čata K.Costner in C.East- wood; oba sta bila že na- grajena zu Oskarjem za najboljšo režijo, oba za žanr westema. Costner j ev Pleše z volkovi (1990), v katerem je tudi igral, je prejel kar 12 nominacij, prislužil pa si je sedem Oskarjev; Eastwoodov film Neoproščeno pa je lani pre- jel 9 nominacij in si prislu- žil 4 Oskarje. Laura Dem je Sally Ger- ber, mlada kriminologinja, ki dobi nalogo, naj pomaga Gamettu pri zasledovanju Haynesa. Sally je sistema- tična, izobražena in samo- stojna, žal pa je možje spr- va ne jemljejo resno; pri- služiti si mora njihovo spo- štovanje in pogumno za- vračati v tistem času usta- ljeno mišljenje, da ženske takemu delu pač niso kos. Št. 8 - 24. februar 1994 15 Zgodovina za vse - vse za zgodovino v Celju je izšla nova zgo- dovinska revija z imenom Zgodovina za vse, ki želi s svojimi prispevki dodati kamenček k poznavanju in razumevanju historične an- tropologije tudi v sloven- skem zgodovinopisju. Izid nove revije, ki jo je založil Novi tednik in izdalo Zgodovinsko društvo Celje ponovno kaže, da ima Celje vrsto zgodovinarjev, ki lah- ko tvomo posežejo v sloven- sko zgodovinopisje. Tokrat so se avtorji lotili tem iz hi- storične antropologije. Razi- skave o življenju »malega človeka«, značilne za to zvrst, so to pot zamenjale t.i. »velike zgodovinske teme«. Namesto tradicionalne po- datkovne (predvsem politič- ne) zgodovine želi posredo- vati bralcu zanimive in lah- ko dojemljive pripovedi iz življenja naših prednikov ter njihova odzivanja v najra- zličnejših okoliščinah. V prvi številki revije je zbranih vrsto zanimivih raz- prav, ki nam nazorno prika- žejo nekatere, na prvi pogled celo bizarne teme iz naše preteklosti. Marko Štuhec je opredelil odnos naših pred- nikov do kulture obnašanja pri mizi in način uporabe »sodobnih« pripomočkov pri prehranjevanju. Aleksander Žižek opisuje zločin, ki so ga po letu 1840 razreševali v Savinjski dolini. Tendenci- oznost in posploševanje, predvsem pa (pre)hitre ob- tožbe, ki so ob tovrstnih do- godkih še danes močno pri- sotne, so skoraj pripeljale do »latarskega« linča nič hude- ga slutečih in s strani doma- činov osovraženih, a nič kri- vih tujih delavcev. Odnos Slovencev do tujcev prika- zuje tudi naslednja razpra- va. Anton Šepetavc je na podlagi pisnih virov in lite- rature prikazal »priljudnost in postrežnost«, ki so jo tujci doživljali v naših krajih. Ja- nez Cvirn prikaže fenomen dvobojev v preteklosti, ko so v višjih slojih svojo čast vse prepogosto reševali z orož- jem. Da so bile v mestih kot je Ljubljana še pred prvo svetovno vojno higienske razmere zelo slabe, nam go- vori Andrej Studen. S temo Igorja Grdine o problemu li- terarnega zgodovinopisja na Slovenskem, pa se vsebina prve številke Zgodovine za vse tudi zaključi. Upamo lahko, da bo ome- njena revija naletela na ugo- den odmev in ji želimo, da bi izhajala tudi v bodoče. Nje- nemu rojstvu pa bomo naz- dravili danes, v četrtek ob 11. uri v Galeriji Mozaik. BRANKO GOROPEVŠEK Kulturni maraton na Gimnaziji Celje Kulturno društvo »Anton Aškerc« na Gimnaziji Celje pripravlja v petek, 25. febru- arja Kulturni maraton, že tra- dicionalno obliko prikaza kul- turnih dejavnosti posameznih razredov. Gimnazijci ga bodo skupaj začeli ob 8. uri na stop- nišču, nato pa bo vse teklo po skupinah. D.M. Za brezovo metlo Na pustni torek je v Harle- kinovi dvorani na Gimnaziji Celje Center potekala priredi- tev »Za brezovo metlo 94«, ki jo je pripravila in vodila Ana Vovk Pezdir. Nanjo so bili vabljeni vsi mladi plesalci, ki sprejmejo pusta in pustno masko kot iz- ziv za lastno plesno ustvarja- nje. Obvezna je bila živa glas- bena spremljava, za kar so morali poskrbeti otroci - ples- ne maske — kar sami! Ker je bila prireditev prvič, modela in vzora ni bilo, je potrebno pohvaliti vse udeležence, ki so poleg ideje za masko zbrali tu- di potreben pogum, samoza- vest ter pokazali ustvarjalno in izvajalsko sposobnost. Pohvala in priznanje velja maskam: Čarovnici v izvedbi avtorice plesa Suzane Amano- vič ob spremljavi Toša Ama- noviča na kitari. Princeski, plesalke Maše Ambrož ob spremljavi violinistke Maše Mareš, Dobri vili, plesalke Katje Hanuš od spremljavi ki- tarista Marcela Vovka, Zajč- ku, plesalke Vesne Kneževič ob spremljavi pianistke Maje Kneževič, Metiiljčku, plesalke Žive Nendl ob lastni klavirski spremljavi (skladbica je bila izjemoma posneta na kaseta Mucku, plesalke Zale Pri^ ob spremljavi harmonike Ejj se Beridan, Klovnu, plesali, Ane Strehovec ob spremlja, harmonike Jasne Drešček, ški Minnie, plesalke Žive glie ob spremljavi flavte Luç je Brezovšek, Bonbončku, pij salke Pauline Veronek q spremljavi pianista Mitje V( roneka. Udeleženci so kot priznanj dobili prave brezove metli narejene iz belokranjski brez, ki jih je posebej za t prireditev izdelal Gabriel Lai kmet iz Bele Krajine. Da j bila prireditev »Za brezov metlo« uspešen dogodek, pa s zaslužne tudi maske ČarovR ce, z metlami so v temper, mentnem plesu odganjale a mo Suzana Amanovič, Tjaš Korbar, Andreja Krašove Maša Leskovšek, Eva Thalt in Zala Prime. Obetavni plesni par Ic Urški Plesni val iz Celja, ki je izredno dobro zastavil svoje delo, bo kot vse kaže, izgubil svoj obetaven plesni par Simono Senica in Gašperja Ilea. Oba mlada plesalca ob plesu tudi resno razmišljata o študiju in zato želita menjati klub, da bi lažje vadila. Tako nameravata prestopiti k našemu uspešnemu plesnemu klubu Urška v Ljub- ljani. Simona in Gašper sta svoj zadnji največji uspeh dosegla prav na tekmovanju v Celju, ko sta zmagala med člani v skupim C. Čeprav bo odhod mladih plesalcev za Plesni val neprijeten, ju je treba tudi razimieti, saj bosta tako lažje in uspešneje združila študij in željo po napredovanju v plesu. TV Razstava Duše Kajtež Ta mesec poteka v osred- njem velenjskem Нкол^пет razstavišču v Kulturnem cen- tru Ivan Napotnik, razstava akademske slikarke Duše Kajfež. Umetnica tokrat prvič raz- stavlja v našem regionalnem prostoru, saj so bile doslej predstavitve njenih del vezane predvsem na Ljubljano, kjer tudi sicer živi in dela. V drugi polovici šestdesetih let je štu- dirala na Akademiji za likov- no umetnost v Ljubljani, štu- dij pa je zaključila pri Maksi- mu Sedeju. Zatem je službova- la na RTV Ljubljana in pozne- je kot pedagoški delavec, zad- nja leta pa ima status samo- stojnega slikarja, zato tudi ve- čina njenih samostojnih raz- stav sodi v čas nekaj preteklih let. Njeno ustvarjalno polje je opredeljeno z nekaterimi stal- nicami. Predvsem je razvidna njena opredelitev za slikanje rastlinskega sveta, ki s svojo raznolikostjo in bogastvom vedno znova priteguje tudi sli- karje. Večina se odloča za ra- zlične realistične izpeljave teh motivov, vendar se Kajfeževa razlikuje od večine, saj ji je uspelo ustvariti posebno zvrst oziroma slog slikanja, katere- ga ni mogoče preprosto vklju- čiti v katerega od prevladujo- čih tokov v sodobni umetnosti. Bolj kot kategorizacija njenih slik glede na ostale likovne smeri nas, nas pritegne njen pristop do samega motiva, konkretno do rože, ki ji name-' nja veliko pozornosti. Rože na njenih platnih postanejo estet- ski predmet, ki ga je avtorica preoblikovala v svojevrstno organsko tvorbo, pri kateri je izpostavljen likovni učinek. Sam motiv pa Kajfeževa na povsem svoj način preoblikuje ter adaptira v sliko ter tako gledalca vedno znova presene- ča s svojimi idejami in njihovi- mi realizacijami. BORIS GORUPIČ Št. 8 - 24. februar 1994 Il3 Za polne počitnice občinske zveze prijateljev i^ladine iz Celja in okoliških ^ajcv pripravljajo tudi za le- tošnje zimske počitnice kar pekaj aktivnosti. Tako vas OZPM iz Celja va- bi na zimske počitnice pod Kr- vavcem, in sicer za devet, šest ¡]i štiri dni, kjer bodo poleg 5inučarskih tečajev na voljo še (ečaj računalništva, likovna ¿elavnica in plesno gledališče ЦЈ še nekaj zabavnih dejavno- sti. Sicer pa na OZPM pri- pravljajo tudi dnevno zimova- nje in sicer vsak dan, od 28. fe- bruarja do 4. marca. Mali po- čitnikarji se ga lahko udeležijo vsak dan od desete ure dalje, in sicer v prostorih OZPM. Ce- na zimovanja, ki vključuje li- kovno in šahovsko delavnico, izlete in zabavne igre, je za pet dni 2500 SIT. Občinski sekretariat za družbene dejavnosti v Celju pa pripravlja v sodelovanju s Celjskim sejmom in nekate- rimi športnimi društvi pro- gram športnih aktivnosti. V času počitnic bodo imeli šo- larji prost vstop v športne ob- jekte na Golovcu in na drsališ- če, kjer se bodo drsali v pone- deljek, torek in četrtek med 10. in 11.30 uro. V dvorani A na Golovcu bodo v ponede- ljek, sredo in petek od 10. do 12. ure pripravili turnirje v malem nogometu, mini roko- metu, v košarki in odbojki. V avli dvorane A pa se bodo šolarji lahko učili skoke na ve- liki prožni ponjavi. Bazen bo odprt v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, kegljišče pa v torek, četrtek in petek ob istih urah. V dvorani C bo do 10. ure mogoče igrati tenis, v dvorani Cl pa badminton. Smučarski klub Gozdnik Žalec bo na Golteh pripravU smučarski tečaj za osnovno- šolsko mladino. Cena celod- nevne oskrbe je 9 tisoč 500 to- larjev, cena pa vključuje pre- voz, vozovnico, malico, nadzor vaditeljev oziroma učiteljev in tekmo ob koncu tečaja. Avto- bus bo otroke vsak dan priča- kal na Glaziji ob 7.45 in v Žal- cu pred OŠ ob 8. uri, tečajniki pa se bodo vračali približno ob 15. uri. Prijave za tečaj spreje- majo v prostorih kluba pod te- niškimi tribunami v športnem parku v Žalcu ter v galeriji Mozaik v Celju, podrobnejše informacije pa nudijo na tele- fonski številki 441 708. Tudi Občinska zveza prija- teljev mladine v Velenju je za letošnje počitnice pripravila več aktivnosti, v želji, da bi otroci čim bolj »polno« preži- veli počitniški čas. Počitniške aktivnosti se bodo pričele v nedeljo, 27. februarja, ko bo v Starem Velenju šahovski tumir, od 28. februarja do 4. niarca bo v zimskem bazenu vsak dan organizirano rekre- ativno plavanje, v Rdeči dvo- rani lahko otroci igrajo tenis ali pa se udeležijo šole roko- meta in nogometa. V velenjski knjižnici bodo vsak dan ob 10. uri vrteli video filme. Na Kopah se bo 28. februar- ja začel začetni ali nadaljeval- ni smučarski tečaj, ki bo trajal do 4. marca. Poleg tega bodo v OZPM pripravili dva izleta, v ustvarjalnih delavnicah pa bodo otroci med počitnicami izdelovali lutke, voščilnice, slikali ali se igrali. V OŠ Liva- da se bo v četrtek, 3. marca ob 16. uri pričela otroška olimpi- ada, kamor vabijo čimveč ve- lenjskih in drugih šolarjev, saj bo .to priložnost za druženje, rekreacijo in preizkus moči v desetih športnih in zabavnih disciplinah. Velenjski gasilci pregledali delo Pretekli teden so zborovali tudi velenjski gasilci, ki so lani opravili veliko dela. Tako so kar 74-krat interve- nirali, ko so občanom pomaga- li pri požarih in drugih nesre- čah. Poleg tega so opravili več tisoč ur dela zaradi izredno sušnega poletja, saj so v višin- ske predele v okolici Velenja nenehno vozili vodo. Poleg te- ga so gasilci veliko truda vlo- žili tudi v vaje in športno tak- tična tekmovanja, na območ- nih in državnih tekmovanjih pa neredko posegali po visokih mestih. Velenjski gasilci že od nek- daj veliko pozornosti posveča- li izobraževanju in usposab- ljanju svojih članov, lani pa so pridobili novo orodje za reše- vanje ob prometnih nezgodah in ekoloških nesrečah. Ob koncu zbora so najbolj zasluž- nim velenjskim gasilcem po- dèlili priznanja za dolgoletno, vestno in požrtvovalno delo. Še eno posebnost imajo velenj- ski gasilci, pri njihovih akci- jah, tekmovanjih in priredi- tvah so nepogrešljiva dekleta in žene, ki jih je kar precej vključenih v velenjsko gasil- sko društvo. JOŽE MIKLAVC Savinjska potrebuje vodnike Savinjska dolina, znana predvsem po naravnih lepo- tah, skriva v svojih nedrih tudi kulturno zgodovinsko bogastvo, za katero pa večina izletnikov, ki običajno »izginejo« iz doline že po nekaj urah, niti ne ve. Celjsko društvo turističnih vodnikov je prepričano, da bi se dalo situacijo izboljšati z vzpostavitvijo mreže dobro usposobljenih vodnikov. Prav zaradi tega so se odločili, da pripravijo v marcu tridnevni tečaj izobra- ževanja tovrstnega kadra, katerega se lahko udeležijo interesenti, ki imajo smisel za delo z ljudmi, ki so komunikativni in seveda primemo izobraženi (vsaj srednješolska izobrazba). Področja, ki jih bodo posredovali strokovnjaki, so: komunikologija, govorništvo, opis vodenje skupin, zbi- ranje turistične literature,... Zadnji dan bodo tečaj- niki preizkusili pridobljeno znanje s praktičnim delom na terenu in si s tem tudi pridobili potrdilo turističnih vodnikov. Turistične agencije trenutno izplačujejo vodnikom dnevno od 80C-100 DEM v tolarski protivrednosti. Tečaj bo v gostišču Pimat v Le tušu, ki ima velik posluh za razvoj turizma v tem delu doline, prijave pa spre- jema TA Popotnik, tel.24Č-019. Naj še omenimo, da je pred meseci bilo za podobno obliko izobraževanja v Celju izredno zanimanje, saj si je naziv vodnika pridobilo preko 40 novih turističnih vodičev. EDI MASNEC Palntball team v Konjicah ' Pretekli teden so se v Slo- i venskih Konjicah predstavili ciani celjskega paintball teama. Pogled na može z nenavad- nimi puškami v rokeih in mre- žastimi maskami na obrazu, ki so se skrivali med drevjem, streljali, po zraku so švigale zelene kroglice... Prizor v tem zimskem idiličnem času je bil kar grozljiv, vendar samo za nevedneže. Na takšen način se je namreč predstavljala nova športna panoga, ki v Celju pod I vodstvom Vlada Nendla živi že leno leto. Med predstavitvijo so ¡člani ekipe povedali, da je to povsem nenevaren šport, s ka- terim se ukvarjajo civilne ose- be, omogoča pa predvsem veli- ko gibanja po zraku ter razvija spretnost in natančnost. Bistvo športa je streljanje v premičen cüj, oziroma na- sprotnika. Vlado Nendl je med ■ajo poudaril, da so kroglice Iairolju prijazne, saj se v naravi že v nekaj dneh popolnoma razgradijo. Osnovna oprema I vsakega tekmovalca je poseb- na puška in zaščita za obraz, predvsem oči. Kroglice so na- mreč napolnjene z barvo, ki se ob dotiku s ciljem razlije, ven- dar tudi to barvo odstrani voda. V Sloveniji deluje že deset paintball teamov, celjska eki- pa pa bo konec aprila ali v za- četku maja odpotovala v New York, kjer se bo udeležila od- prtega prvenstva, kar bo zago- tovo izredno pomembna preiz- kušnja za celjske tekmovalce. . J. H., Foto: MATEJ NAREKS Gorski reševaici na Goiteh Postaja GRS v Celju je na Golteh pripravila 2.Stanetov memorial v turnem smučanju, združenem z vožnjo z reše- valnim čolnom akijem in nuđenjem prve pomoči ponesre- čencu. Tekmovanje je bilo v spomin' na Staneta Veninška, dolgoletnega načelnika Postaje GRS Celje. Udeležilo se ga je 16 ekip, med drugim tudi iz Avstrije in Slovaške. Tek- movali so v dveh starostnih kategorijah. V mlajši katego- riji je zmagala ekipa Jezerskega (dosegla je najboljši čas: dve uri in deset minut) pred Mojstrano in Škof j o loko, v starejši pa Tolmin pred Celjem in Bovcem. Najdlje so bili na progi Kamničani - kar štiri ure, najmlajši udeleže- nec je imel 22, najstarejši pa 55 let. TV Paintball ste preizkusila tudi general Albin Gutman in Viki Krajne. Vse bo siovensko v šentjurskem Lovskem domu so pretekli teden odprli lokal ^Znamenju slovenskega ljudskega izročila. V prostorih namera- vajo poskrbeti za slovensko obarvane likovne razstave, domačo in glasbene prireditve, v gostinskem delu pa za slovensko ^linariko. Tam bodo dnevno na razpolago domače jedi, od domače potice do slovenskih klobas, na jedilnem listu pa šte- ^Ine jedi slovenske kuhinje ter lovske posebnosti. Gre za 'Naložbo celjskega podjetja Švagula, direktorja Romana Zavška, '^'■ganizatorka bo Lada Ščurek, za likovno dejavnost pa bo skrbel Jože Žlavs. BJ I REKLI SO Mojmir Druškovič, predsed- nik društva upokojencev v Šempetru: »Na občnem zbo- ru, ki smo ga imeli v soboto, se je zbralo okrog 250 naših čla- nov, kar je dobra polovica vseh. Govorili smo predvsem o delu v preteklem letu in kar zadovoljni smo lahko. Pripra- vili smo štiri izlete, pet kole- sarjenj in dva piknika pri jami Pekel. Eden od njiju je bil v občinskem merilu in prišlo je kar 400 upokojencev iz vse do- line. Konec leta smo obiskali 31 obolelih in slabotnih članov ter jih skromno obdarili, za kar so bili zelo veseli. Na tem zboru smo sprejeli tudi nova društvena pravila, največ vro- če razprave pa je bilo okrog kulturne dvorane v Šempetru, ki je last zadruge. Dvorano ho- čejo oddati raznim zasebni- kom, da bi jo preuredili v tr- govske prostore. Mi upokojen- ci in večina krajanov pa smo zelo ogorčeni, ker smo v ta ob- jekt vložili veliko prostovolj- nega dela. Krajevna skupnost se bo morala resno pogovoriti z lastnikom in najti pametno rešitev za ves kraj.« T. TAVČAR Za izlet že 456 prijav Danes objavljamo rezervni kupon za vse tiste kmečke žen- ske, ki bi rade sodelovale v na- ši največji akciji izlet 100 kmečkih žensk na morje, ki bo letos 25. in 26. marca v Lucijo pri Portorožu. Z današnjim rezervnim ku- ponom je možno nadomestiti samo eno manjkajočo številko od 1 do 4, vse pravilno izpol- njene kupone (številke in osebni podatki) pa bomo spre- jemali do ponedeljka, 28. fe- bruarja. Tako kot vsa prejšnja leta je tudi letos odziv na našo akcijo 100 kmečkih žensk na morje izredno dober, saj smo do tor- ka dopoldne dobili že 456 pra- vilno izpolnjenih prijavnic ali za devet avtobusov, žal pa bo- sta tudi letos peljala samo dva avtobusa 100 srečnih potnic. Prvo potnico že imamo, to pa je tista, ki je prva poslala ozi- roma n^-ančneje povedano kar prinesla kupon v uredni- štvo. Letos je bila najhitrejša Darinka Kos iz Šmartnega v Rožni dolini, ki ima štiri otroke, dva svoja in dva rejen- ca, z družino živi na kmetiji, veliki 12 hektarov, kupone pa pošilja že petnajst let. Med že prijavljenimi potni- cami (tako kot vedno jih je tu- di letos največ iz šentjurske, šmarske in celjske občine) smo »odkrili« tudi kmečko ženo, ki je rodila kar enajst otrok, ne- kaj je takšnih z devet, osem ali sedem, največ pa z enim, dve- ma ali tremi otroki. Žal pa je vedno več prijavljenk, ki so brez otrok. Sto srečnih potnic bo znanih 5. marca, ko bomo opravili težko pričakovano žrebanje. Tokrat se bomo dobili v Šen- tvidu pri Planini, kjer bomo gostje domačega kulturno pro- svetnega društva Zarja. Po- krovitelja žrebanja bosta Taj- fun s Planine in Kmetijska za- druga Šentjur, sodelovanje pa je obljubila tudi tovarna lahke obutve TOLO Šentjur. Po- drobnosti o javnem žrebanju pa bomo objavili v prihodnji številki Novega tednika. T. VRABL Št. 8 - 24. februar 1994 šolanje gasilcev v Mozirju v mozirski občini se v tem času odvijata dva tečaja za nižje gasilske častnike, vklju- čenih je 60 tečajnikov, med njimi tudi nekaj iz občine Žalec. Tečaja v Mozirju in Nazar- jah sta se pričela v sredini lan- skega decembra, zaključila pa se bosta 26. marca. Vsi tečajni- ki so že uspešno opravili prvi del izpita, ki je bil v večji meri praktične narave. Drugi del izpita sestavlja poznavanje strokovnih predmetov, oprav- ljali pa ga bodo marca. Tečaj zajema približno 180 ur prak- tičnega in teoretičnega dela. Med praktičnimi vajami so na primer reševanje iz višine, zadnja vaja bo prikaz reševa- nja v prometnih nesrečah. Te- oretični del tečaja za nižje ga- silske častnike pa sestavljajo predavanja kot so organizacija gasilstva, civilna zaščita, UKW naprave, prva pomoč, osnove gorenja in gašenja, po- žarna preventiva, gradbeno- tehnična preventiva in oskrba z vodo, elektrotehnična pre- ventiva, gasilska tehnika, teh- nična služba in gasilska tak- tika. V mozirski občini že sedaj v 15 gasilskih društvih deluje približno 3 tisoč gasilcev, do sredine prihodnjega meseca pa bodo izpeljali tudi občne zbore v vseh posameznih društvih. Napovedano je, da bodo v ob- čini pripravili tudi posebno okroglo mizo o položaju gasil- stva. US Nazarski gasilci so se po končani vaji reševanja iz višine pripravljali za vrsto zbor. Lani 36.976 obisifovalcev Na redni letni konferenci so se v petek zvečer zbrali člani Turističnega društva Šempe- ter in njihovi gostje. O lanskem delu je poročal predsednik društva Ivan Božič in poudaril, da je oba turistič- na objekta, jamo Pekel in An- tični park, lani obiskalo sku- paj 36.976 obiskovalcev, kar je nekaj sto več kot leto poprej. Med največje lanske pridobi- tve štejejo postavitev brunari- ce pri Antičnem parku in do- graditev vodovodne napeljave do jame Pekel. Poleg tega so postorili še vrsto drugih vzdr- ževalnih del pri obeh objektih, za kar so opravili člani dru- štva okrog tisoč prostovoljnih ur. Poudariti pa velja tudi, da ima gozdna učna pot, ki je spe- ljana pri jami Pekel, iz leta v leto več obiskovalcev. Lani jo je obiskalo okrog štiri tisoč obiskovalcev, predvsem mladih. Razprava je bila zanimiva. Kakih deset razpravljalcev je delo društva pohvalilo, izreče- nih je bilo nekaj pripomb na program dela, ki so ga nato dopolnili. Na zboru so podelili deset priznanj za urejeno oko- lje, bronaste plakete društva sta prejela Slavko Jelen in Ma- rica Uršič, zlate Slavko Štrucl in Martin Pire. Posebno priz- nanje je prejel domači župnik Mirko Škoflek za ureditev ka- pelice blizu pokopališča in Štefan Fijauš za ureditev sta- rih zgradb v Šempetru. Med najvažnejša letošnja dela sodi napeljava telefona do jame Pekel, ureditev mo- stov v jami, ograje in vode' da. Kot lani bodo tudi iJ zaradi vzdrževalnih del oj| vili več sto prostovoljnih ц Šempetrski turistični ¡ je bil dobro obiskan. Na zt je bilo okoli 130 ljudi, kulti program pa so odlično pri¡ vili najmlajši Šempetrčani T.TAVi Slavko Štrucl, ki je društvo vodil zadnjih deset let, prej,' Zlato plaketo iz rok predsednika TD Šempeter Ivana Božii NA KRATKO Za celjsko televizijo šentjurska vlada je pred dnevi dala soglasje za postavi- tev oddajnika na Boču, ki bi na 61. kanalu oddajal program načrtovane celjske televizije. S tem je ugodila prošnji celj- ske vlade, ki je za pridobitev dovoljenja ter montiranje od- dajnika pooblastila podjetje Elektro Tumšek. Celjski tele- vizijski program bo mogoče spremljati tudi na območju šentjurske občine, pri tem pa je ta brez finančnih obvez- nosti. BJ Arhiteiai razstavljalo V osnovni šoli Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah je raz- stava arhitekturnih del, ki bo- do na ogled do 25. februarja. Svoje izdelke predstavljajo mag. Miro Kvas, dr. Jaka Bon- ča in diplomant Vito Jerman. Na razstavi so na ogled tudi likovni izdelki učencev, ki so ustvarjali v arhitekturni de- lavnici pod vodstvom Mira Kvasa in Vita Jermana. Tudi radio Salomon Ljubljanski Radio Salomon si prizadeva za povečanje sliš- nosti ter za oddajanje progra- ma s Trdinovega vrha. Za vlo- go potrebujejo še lokalna so- glasja. V šentjurski občini so jim ga dali pretekli teden. Gre za radijsko postajo za- sebnega podjetja Salomonov oglasnik, ki ima trenutno ra- dijski oddajnik na ljubljan- skih Šancah ter oddaja 24-ur- ni program. V prihodnji pro- gramski zasnovi si želijo regi- onalno postajo, s poudarkom na komercialnem programu in v povezavi s tiskovnimi agen- cijami, novinarskim progra- mom v živo, zabavnim progra- mom ter pravnimi nasveti. Za kadrovski in ekonomski vir navajajo tudi svoje revije Oglasnik, Salomonov ugan- kar, Ekipa ter Salomonov \ drovec. Novi Radio Saloi napoveduje v začetku 15-i program. Za nove naiožb Po decembrski odloč ; šentjurske vlade za progi naložb v nove vodovode, a pretekli teden odločili še prispevek za razširjeno rep dukcijo. Ta bo znašal 50 stotkov cene vodarine, pli ; vali pa bi ga od marca. Nai so potrebo po uvedbi razši ne reprodukcije uteme s tem, da se krajani neradi ločajo za samoprispevek, munala pa naložbenega nar j a nima. Več za grobnim šentjurska vlada se je pn kli teden odločila za 34 odsl no podražitev letošnje naj( nine za grobove na šentj skem pokopališču. Pri ten upoštevala predlog dom komunale, ki je novo o izračunala na podlagi let njega načrta pokopališb vzdrževanja. Za letos potrei jejo nad tri milijone tolai] kar je za kvadratni meter, si paj s prometnim davkom, ! tolarjev. Zaključni ples Približno 1500 ljudi si pred tednom zbralo v dvor Celjskega sejma na zaklp nem plesu dijakov in dijal Srednje trgovske šole v C¿ Med gosti je bil tudi celj župan Anton Roječ. Ravnateljica mag. Krajne je v pozdravnem gc ru poudarila, da svet, v kat( ga stopajo učenci šole, ni lep in ne grd. Od njih sami odvisno, kakšen bo za njih, srečo nosimo v sebi, nihče i je ne more dati. Maturantk maturanti so nato odpU četvorko in druge plese, k se jih naučili pod vodstv Cvetke Špiljar. _NADA JER/ Manj nesreč pr delu v Slovenskih Konjicah špektorji ugotavljajo, da u da število nesreč pri delu. zloge za to iščejo v manj: številu zaposlenih, večji ^ nosti in boljšem izobraževa delavcev. Pri pregledu dela špekcije za varstvo pri delu ugotavljajo, da v Konjicah seben problem predstavlja lo na črno. O tej problema bodo spregovorili tudi člj občinske vlade, saj ga bo tr^ na nek način zatreti. J v Šentjurju bodo slavili 120'letnlca gasilskega društva Gasilsko društvo Šentjur pripravlja za svojo 120-letnico več počastitev, začenjajo pa s sobotnim občnim zborom. Na zboru se bodo spomnili svojega dosedanjega delova- nja, pa tudi pomembnejših materialnih pridobitev zad- njega obdobja. Med temi izstopa v zadnjih letih prenovljeni gasilski dom, kjer se usposabljajo gasilci ra- zličnih generacij. Šentjurčani pa so se nazadnje veselili tudi posodabljanja opreme za gaše- nje zahtevnejših požarov, za reševanje ljudi in podobnega. V zadnjih dveh letih so se po- svetili novim oblikam osvešča- nja občanov ter pridobivanja članstva, tako da je med pi- onirji ter operativci po sto čla- nov, veteranov pa približno trideset. Trenutno si šentjur- ski gasilci posebej prizadevajo za novo gasilsko kombinirano vozilo. Na jubilejnem občnem zbo- ru, ki bo prihodnjo soboto ob 19. uri v kulturnem domu, se nameravajo spomniti nekda- njih razmer, spregovorili pa bodo tudi o letošnji dejavnosti. V uvodnem delu bo kulturni program z nastopom moškega zbora Skladateljev Ipavcev ter šaljivi točkami, za konec pa veseli večer v zaključeni, ga- silski družbi. V počastitev visoke obletni- ce pripravljajo v prihodnjih mesecih še razstavo o domači gasilski preteklosti in razstavo cvetja, skupaj z dosedanjimi društvenimi odličji, gasilsko šolo v naravi bodo letos po- daljšali na teden dni, poleti pa bo taktična vaja večjega obse- ga ter slavnostna seja. BRANE JERANKO Svetina lioče na bolje V krajevni skupnosti Svetina se že pripravljajo na novo preoblikovanje občin. Interes izrazito kmečke hribovske vasice ni v tem, da postanejo svoja občina, ali da se priključijo sosedom, »obubožanim« Štoram. Verjetno bodo ostali kar v Celju, saj naj bi imela tudi celjska občina svoj interes za izgrad- njo rekreacijskega centra na tem terenu. Ne glede na to pa čaka Svetinčane v prihodnjem hud boj z РТГ za telefone, saj imajo na površinsko zelo razširjenem področju z 466 prebivalci, ki se v zadnjih letih množično selijo v dolino, le šest telefonov. Pred dvema letoma, ko so se ie hoteli lotiti omenjenega projekta, naj bi naročniki prispevali kar 7800 DEM udeležbe, kar pa je preveč za še tako bogate držav- ljane. Se jim v bodoče v občini Celje obeta svetlejša prihodnost? E.M. Peta obletnica društva Društvo upokojencev iz celjske krajevne skupnosti Karel Destovnik Kajuh bo v petek, 25. februarja pripravilo občni zbor, s katerim bodo obeležili peto obletnico delovanja in podelili priznanja zaslužnim članom. Sprejeli bodo letošnji program dela in izvolili novo vodstvo društva. PLANINSKI KOTIČEK Po Jurčičevi poti in na Bieščečo pianino v soboto, 5. marca vas Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi na pohod po Jurčičevi poti. Odhod bo ob 6. uri zjutraj s poseb- nim avtobusom z Glazije. V nedeljo, 6. marca pa pripravljajo pohod na Bleščečo planino v Avstriji. Odhod bo prav tako ob 6. uri zjutraj s posebnim avtobusom s postaje na celjski Glaziji. MM Polka in valček za biserno poroko Ni dano vsem ljudem, da bi jesen svojega življenja uživali v miru in predvsem pri močeh. To pa še kako ve- lja za naša slavljenca, Ljud- milo in Jožeta Ježovnika iz Šoštanja, ki ju odlikujejo vo- lja, moč, veliko veselja in de- lovni elan. Ježovnikova iz Šoštanja sta preteklo soboto že četrtič stopila pred matičarja. Slav- ljenca sta se rodila leta 1911, poročila pa pri 23-ih letih v Šoštanju, torej pred 60. le- ti. V zakonu sta se rodila hčerka Jožica in sin Milan, sedaj pa ju razveseljujejo dva vnuka in štirje pravnuki. Jože se je izučil za mesarja in do konca vojne imel doma mesarijo, ki jo je moral nato zapreti. Lotil se je avtopre- vozništva in to delo opravljal vse do upokojitve. Slavljenca sedaj stopata že v 83. leto, vendar sta oba še vedno pri močeh. Gospod Jo- že bi še vedno brez težav ho- dil v službo, gospa Ljudmila pa pride še na Triglav. Minu- lo soboto sta svojo žilavost tudi dokazala, saj sta se pred pričami in vsemi svati v ve- lenjski skupščinski avli za- vrtela v solo plesu. Valček in polko sta odplesala »brez sa- pe«, zato pa so se svatje toli- ko bolj utrudili s ploska- njem. LOJZE OJSTERŠEK Št. 8 - 24. februar 1994 |5| Čakajoč na četrtek fizlog pred 38 leti le bile kratkečasle Ilije so, ki v stanovanjski v Podgorju 38 v Celju že senaintrideset let zvesto ibračajo in prebirajo strani i^ovega tednika: zakonca lilka in Jože Arlič ter Mil- ina mama, ki bo koncem prila letos dopolnila devet esetletij svojega življenja. )bčasno ga vzame v roke in ^ге, tisto pač, kar njo naj- lolj zanima, tudi petnajst- letna vnukinja oziroma Lavnukinja, osmošolka lina. Bilo je koncem marca v le- u 1956, ko se je Jože Arlič, akratni poštni uslužbenec, laročil na naš časopis, ta- xat Savinjski vestnik ime- lovan in pozneje preimeno- an v Celjski tednik. »Doga- alo se je kdaj, da sem imel aed delovnim časom malo sraka<, pa se mi je zdelo naj- irimemeje, da ta čas izkori- tim za to, da izvem, kaj se I Celju in okolici novega do- ¡aja. In sem stopil do naroč- liškega oddelka ter povedal, la bi se rad naročil na časo- )is s prvim aprilom. Pa me je rijazna uslužbenka nagaji- fo pobarala, rekoč, ali ga na- neravam naročiti samo za irvi april ali mislim res osta- ti stalni naročnik. Tega se še prav dobro spominjam,« je jdo našem srečanju povedal (^áe Arlič, član številne dru- ¡ me naših zvestih naročni- kov. V pogovor se je potem ključila še Milka Arlič, ki-je dodala: »Tako smo se nava- lili nanj, da bi bil v četrtek ;ar" dolgčas, če ga poštar ne )i prinesel..Tako kot je pri nnogih bralcih navada, ga udi midva z možem začneva istati od zadaj naprej, zani- na pa naju skoraj vse. Ob- 'ezno pa vsakič prebereva ale, tudi male oglase prele- iva, če kdaj vsega ne prebe- eva, pa je razlog zgolj po- oanjkanje časa. Ravno zdaj se odločila za manjši îradbeni poseg v stanova- iju, ker pa sta najini pokoj- lini skromni, je pač treba iiporabiti lastne roke.« Tretji zvesti bralec Novega ednika pri Arličevih je de- 'etdesetletna Milkina ma- na, ki ji zdaj ni treba več Zgodaj vstajati kot nekoč, ko pa se ob četrtkih dvigne iz Postelje, jo najprej zanima. če je že prispel Novi tednik. Najraje prebira romane in podlistke v nadaljevanjih, pa tudi politika jo še vedno za- nima. Zato rada vzame v ro- ke tudi časnik Večer, na ka- terega je družina Arlič tudi naročena že dolgo vrsto let. Podobno kot Novi tednik, pa je tudi celjska radijska po- staja stalna sopotnica druži- ne, ki jo je 4. aprila leta 1992 doletela tragedija. V promet- ni nesreči na cestnem ovinku v Škof j i vasi sta se smrtno ponesrečila sin oziroma vnuk Milan ter njegova žena Cvetka. Njtma hčerka Tina je po'mučnih dnevih in no- čeh negotovosti ušla smrti in se potem povsem pozdravila. Čas je bil tisti, ki je celil glo- boke rane, brazgotine pa ostanejo za večno. Sreča v tej nesreči je bila ta, da je Milki in Jožetu ostala vsaj vnuki- nja, ki vsak dan po hiši trosi sonce in prinaša veselje, pa tudi odgovornost, saj sta zdaj njuna dedek in babica tista, ki bdita nad njeno vzgojo, šolanjem in ji pri- pravljata pot, po kateri bo пекос samostojno stopala. Je pa bila ta Arličeva nesreča in izguba povezana tudi z našo časopisno-radijsko hišo, saj je büa pokojna Cvetka Arli- čeva naša sodelavka. Čas gre svojo pot in na tej poti je treba najti čim več zadovoljstva, se zavedata Milka in Jože Arlič. Eno je njuna vnukinja, drugi del pa je hišni vrt, ki mora biti od spomladi do pozne jeseni urejen, cvetoč in zelen. Pa vikend hišica na Pululah z nekaj brajde, da je na jesen toliko vinskega pridelka, da ga je dovolj za domače po- trebe in prijatelje. Vse bo še dobro, pravita Arličeva, sa- mo da bo zdravje. Tista gri- pa, ki se je pred kratkim na- selila tudi v njihovo hišo in v posteljo položila kar vse štiri, je zdaj mimo. Edino mama oziroma babica še ni čisto pri pravih močeh, pa bo tudi to prešlo. Do 26. aprila, ko ji pripravljajo slavje ob devetdesetletnici, bo zagoto- vo spet pri pravih močeh. MARJELA AGREŽ Analfabet za volanom »Zadnjič je pa izpit za avto opravil nekdo, ki ne zna pisati in brati!« »Prvi april ! « je bila prva re- akcija na to novico, potem, ko jo je potrdil Zlatko lò-ajnc, vo- dja avtošole Krajne, pri kate- rem se je 59-letni Milan Kme- tič učil voziti avto, pa vse sku- paj ni bilo več smešno. Milan je že od decembra šofer. Milan in njegova žena Mimi stanujeta v stanovanjskem bloku na Hudinji v Celju. V stanovanju ni opaziti knjig; je pa dosti video kaset, ki jih gledata skupaj. Decembra se je Milanu ures- ničila največja želja: po skoraj enoletnem trudu je opravil vozniški izpit in postal šofer avta. Kot vsi drugi ljudje. Le da se Milan razlikuje od dru- gih ljudi. Njegova mati je bila namreč prepričana, da sta si- novoma dovolj roki; kaj bi z glavo in znanjem! Tako se ni Milan nikoli naučil pisati in brati. Milan, ki Zlatka Krajnca pozna že več let, si je že dolgo želel, da bi se naučil voziti. »Pa ga je bilo sram povedati,« pove njegova žena Mimi. »Po- tem je Zlatka poklicala najina nečakinja in ona se je dogovo- rila, da je lahko začel voziti.« »Najprej sem nagovarjal že- no, da bi šla opravljat izpit,« pripoveduje Milan, prikupen starejši moški, »vendar ni ho- tela. Sedaj, ko se vozi z menoj, pa je ni strah ničesar - razen policajev!« Milana je bilo v času, ko je opravljal izpit, najbolj strah testov. »Po knjigi sem se učil kar šest mesecev, pomagala pa mi je nečakinja,« se spominja. »Sanjalo se mi je o križiščUi; ponoči sem se prebujal in jih našteval ženi. Pa je vse opra- vil; na tečaju iz CPP, Rdečega križa in občinskih izpitov so mu šli toliko na roko, da so mu teste brali, on pa je odgovarjal ustno. Sto pet ur vožnje je büo za njim in v drugem poizkiisu je bil izpit opravljen. »Vse sem znal na pamet, ampak, ko sem . prvič padel, me je zgrabila pa- nika. Potem pa sem izgubil vo- ljo in sploh ne bi šel več vozit, če me ne bi Zlatko prepričal,« pripoveduje Milan, Zlatko pa ga dopolni: »Ampak, da ne boš mislil, da ti je kdo kaj >šenkal< ! Dobro si vozil; samo zato si opravil izpit!« »Saj vem,« pravi MUan, že- na pa se že pripravlja za na pot; s stoenko, ki jo je Milan kupil, še preden je opravil iz- pit, se bosta odpeljala k sorod- nikom v Maribor. Sedaj zna voziti, pozna šte- vilke, pa tudi podpiše se že. »Odločil sem se, da se bom se- daj naučil še pisati in brati. Kupil si bom čitanko in delal, delal... Če bi imel možnost, bi lahko v življenju dosegel veli- ko več, kot sem, ampak... Ni- koli ni prepozno!« pravi Mi- lan, ki je zaradi nepoznavanja črk v življenju imel že kar ne- kaj težav. Ampak, poln je energije in v njem^e še dovolj življenjske sile, da mu bo prav gotovo uspelo v zrelih letih na- doknaditi vsaj nekaj tistega, kar je zamudil v mladosti. NINA M. SEDLAR Foto: EDI MASNEC Št. 8 - 24. februar 1994 1. Buco še ni manjkal Krožni napadalec Tomaž Tomšič desleí na ¥seh reprezentančnih tekmah — V sredo ¥ GoIo¥cu proti Češki pnra k¥allflkacUska tekma za EP Rokometna reprezentanca bo v sredo zvečer v Golovcu s Češko odigrala prvo kvalifi- kacijsko tekmo za uvrstitev na evropsko prvenstvo (povTatna tekma bo 10. marca v Chomu- tovu), poleg Jeršiča pa je vseh 26 tekmah odigral edinole še Tomaž Tomšič. »Tako kot Jeršič sem imel srečo z zdravjem, Šerbcu in Pungartniku pa sta poškodba in bolezen preprečili po en na- stop. Vmes sem bil še v »voj- ski», a je vseeno zneslo,» je za- čel komaj 21-letni rokometaš, ki se je poleti 1991 iz Ribnice preselil k Celju Pivovarni Laško. V vojašnico ste šli avgusta skupaj z Ocvirkom in Bego- vičem... .. .in jo zapustili pred tremi tedni. Trikrat na teden smo trenirali z ekipo v Golovcu. Ne, sprva nas mnogo vojakov ni poznalo, saj jih je bilo dosti s hribov in oddaljenejših nase- lij, po odmevnih uspehih klu- ba in reprezentance pa se je začelo njihovo zanimanje. Reprezentanca Češke je nez- nanka, čeprav je v bistvu na- slednica nekdanje Češkoslo- vaške. Pred dvema letoma smo s ČSFR v gosteh igrali dve pri- jateljski tekmi ter izgubili z dvema in enim golom razli- ke. Vratar Svajlen, ki brani za Veszprem, je Slovak in ga torej ne bo. Večina drugih boljših i^alcev Prokop, Bečvar, Set- lik, Vanek in Lanča so Čehi, ki si služijo kruh v Nemčiji in Španiji. V torek smo si ogleda- li videokaseti; Tiselj je priskr- bel tekmi Čehov proti Rusom in Italijanom. Ruski asi Kudi- nov, Lavrov, Torgovanov in ostali so na Češkem komaj zmagali z najtesnejšim izidom. Kakšna je napoved dvoboja s Češko, ki si je na SP na Šved- skem priigrala 7. mesto in ne- posredno uvrstitev na nasled- nje SP? Pomembno je, da ne razmi- šljamo o razHki. Sama bo pri- šla, če bo naša igra prava. In zakaj ne bi büa, saj igramo vendar v Golovcu ! Ne glede na izid sredine tekme bo o odho- du na Portugalsko odločalo povratno srečanje. Kdo bo po vašem mnenju začel tekmo? Pušnik na golu, Jeršič in Šerbec na krilih, na mestih zu- nanjih napadalcev Leve, Lika- vec in Banfro in jaz na črti. I*reostalih pet na klopi? Kot drugi vratar prav goto- vo Strašek, saj je v strašni for- mi. Potem pa še Pungartnik, Kleč, Plaskan... Ostane še mesto za dvanajstega, Čater zaradi poškodbe najbrž ne bo konkuriral. Osebni načrti? V napadu večjih priložnosti ne bo, saj bo obramba zgošče- na. Na Češkem so se tudi v for- maciji 3-2-1 branili bolj plit- ko, tako da je črta odrezana. Tvoj primer je redek: v re- prezentanci brez zamenjave, v klubu na klopi! Pri Pivovarni Laško sem re- zerva boljšemu. Od Načinovi- ča se učim in izkušnje prena- šam na igre v državnem dresu. S kom pa se najbolj razumeš na igrišču in izven njega? V Celju so me vsi po prihodu iz Ribnice dobro sprejeli, takoj pa se me je oprijel vzdevek Bu- co. Imel sem že 107 kilogra- mov, zdaj sem na »stotki«. V igri prednjači Šerbec. Zdaj tudi Leve večkrat »pogleda« na črto, v reprezentanci pa je v vlogi asistenta Likavec. DEAN ŠUSTER Foto: EDI MASNEC Danes se je na blagajni bazena Golovec začela preprodaja vstopnic po enotni ceni 700 to- larjev (sedeži ne bodo oštevil- čeni). Za otroke je vstopnina 400 SIT. Vrnitev Šmerca Celjskiliolesarji bodo v novi sezoni okrepljeni z vrnitvijo Sandija Šmerca (Rog) in pri- hodom Aleksandra Torkačen- ka (Rusija) in Andreasa Lauka (Estonija). Klub je zapustil Melanšek (Sava), novo ekipo pa išče tudi Ugrenovič. Dolo- čenih je tudi 27 reprezentan- tov, med katerimi so Šmerc, Tekavec in Ugrenovič (vsi Ce- lje). Ekipa je zadnje tedne va- dila na prostem, zdaj v oprav- lja suhe treninge na valjih, v primeru slabega vremena pa se bodo odpravili proti morju. Klubska ekipa bo letos kot slovenska reprezentanca na- stopila na dirkah Po Slovaški in Bolgariji. NA KRATKO Konec tedna bo v Münchnu turnir za svetovni pokal v ju- du, med nastopajočimi pa bo tudi Mile Sadžak (Ivo Reya). Na dvoranskem DP v atleti- ki za st. mladince je Cankar v skoku v daljavo s 746 cm izboljšal državni rekord. Zma- gal je še v troskoku, druga sta bila Topolovčan (troskok) in Valantova (višina), tretja pa Patru in Knezova (oba 60 m). Na smučarskem tekmovanju' pokal Loka so bili celjski upi spet uspešni. Koštomajeva je zmagala v slah)mu in bila dru- ga v veleslalomu, v katerem je bil najhitrejši Zupan. V 8. kolu Il.namiznoteniške lige je Ingrad v gosteh izgubil s Fužinarjem s 3:4 in je še na- prej v sredini lestvice. Na strelskem dvoboju Hrva- ška-Slovenija sta v Bjelovaru Mačekova (D. Poženel) s 381 krogi in Veternik (Mrož) s 576 krogi z zračno pištolo zasedla 2. mesta. Smučarski veterani bodo svoje veleslalomsko prvenstvo v soboto izvedli na Rogli. Edi- ni pogoj za nastop je napolnje- nih 50 let, prijave in informa- cije: SD Unior Celje, tel. 25- 910. RAÎ^RAMA Košarka_ Slovenska liga Moški - 12. kolo: Polzela- Slovan 70:74 (33:37); tretji po- raz vodilne ekipe na domačem parketu: Petranovič 25, Cizej 15, Govc 13, Stavrov 12, Rovš- nik 3, Stegič 2. Rogaška-Satex 83:84 (33:44); Tišma je 0,3 se- kunde pred koncem dosegel koš, ki ga delegat Plevnik ni priznal in domači so se prito- žili: Novakovič 34, Jurkovič 15, Sušin 14, Tabak 8, Petrovič 5, Voh, Sedminek 3, Petovar 1. K. zidar-Comet 79:70 (24:38); Konjičani so devet minut pred koncem vodili 56:36 in nato ob slabem sojenju doživeli poraz ter vložili pritožbo: Gole 27, Šporar, Mijovič 13, Benič 8, Železnikar 8, Kozar 1. Vrstni red: Polzela 20, Helios, Triglav 19, Rogaška, Slovan 18, Satex, Comet 17, K. zidar 16. Ženske: 5. kolo - zelena sku- pina: Ivec-Rogaška 85:64 (43:38); odsotnost Čupahinove se je močno poznala: Vidako- vič 23, C. Jezovšek 20, A. Je- ze všek, Kokolj 10, Potočnik 1. Vrstni red: Ježica 10, Rogaška, Odeja 8, Ivec, Ježica ml. 7, Ili- rija 5. Rdeča skupina: Comet-Slo- van 83:70 (49:33); Skerbinjek 27, Novak 20, Šporar 10, U. Groleger 8, Baraga, Temnik 6, Koželj 2. Celje-Slovan 74:60 (40:25); Hajdinjak 26, Polut- nik 25, Obrovnik 11, Jug, Vo- dopivec 5, Jurak 2. Vrstni red: Comet 10, Kranj, Celje 8, Slo- van 7, Sežana 5, Ivec B 4. 11. slovenska liga Moški: 5. kolo - zelena sku- pina: Tolmin-Pivovama La- ško 81:84 (40:43); gostom so k zmagi izdatno pomagali na- vijači: Šoštarič 21, Blatnik 20, Vujovič 18, Prelič 14; Novo mesto-Elektra 94:88 (46:50); s porazom je spet vprašljivo napredovanje Šoštanj čanov: Rizman 43, Mrzel 14, Mlinšek 12, Plešej 10. Vrstni red: Pivo- varna Laško 24, N. Gorica 23, Odeja 22, Slivnica 21, Elektra 20, N. mesto 19, Radovljica 18, Tolmin, Radgona 17, Starše 14. Rdeča skupina: Celje, gorje 69:94 (25:51), MIK ] bold-Brežice 73:60 (36: Vrstni red: Borovnica Snežnik 22, Zagorje 21, Čt če, Bistrica 20, Celje, MIK] bold, Brežice, SI. Gradec Ruše 17. lil. slovenska liga Moški: vzhod - 6. kolo: f gersko-Rogla 86:98, MariV Kemoplast 91:67, Len Hrastnik 88:85, Tam Bus Ruadr 67:68, Kungota- 86:92, Ptuj-FEniks 51 Vrstni red: Maribor 30, Fei 28, Kemoplast, Rogla 27, (tekma manj). Rudar 24, nart 23, Tam Bus B 22, Hr. nik, Kungota 21, Pragersko Hrastnik 18, Ptuj (tel manj) 18. Rokomet Slovenska liga Moški — 17. kolo: Litija, vovama Laško 17:21 (8 Jeršič 6, Šafarič, Šerbec, P gartnik 4, Leve 2, Načinov! Prevent-Gorenje 14:19. Vr red: P. Laško 32, Slovan Jadran, Gorenje 20, Rudar Drava 17, Litija, Ribnica, dovščina 15, Prevent 14, í nica 13, Šešir 8, V. Nedelja Kegljanje Državno prvenstvo Prevalje, Ravne - ženske Kardinar (Emo) 1802, 2. 1 banc (Lj) 1716, 3. Grobeb 1698, 4. Petak 1689, 7. Tkal 1651, 8. Šeško (vse Emo) U \ Pokal Rula Kadeti - do 55 kg: 2. Ferj do 60 kg: 5. M. Holer; do 65 1. Lakner-Bevc, 2. Petrak; 78 kg: 2. Mlinarevič; nad kg: 2. Ceraj, 3. Bednjič ekipno: 1. Ivo Reya; ml. onirji - do 34 kg: 5. Imamo\ st. pionirji - do 50 kg: 1. Holer. Skupno: 1. Drava, Ivo Reya. Nogomet Prijateljske tekme Publikum-Varteks 0:1, 1 blikum-Budučnost (Hodoš 1:0, Publikum-Jadran (Poi 0:1, Publikum-Šentjur Rudar (V)-Era Šmartno : Rudar (V)-Kočevje 2:2, Ru (V)-Steklar 1:1, Era Šmart Dragonja 2:0, Era Šmart Branik (Šmarje) 4:2, Šmartno-Piran 0:1, Šmartno-Volkermarkt Steklar-Drava 2:0, Stekl Zagorac 2:1, Železničar-E vinja 2:0, Dravinja-Poh< 5:1, Unior-Triglav 1:1, Uni Rudar (T) 0:2, Unior-Kovi (M) 1:1, Unior-Pragersko 4 Hokej_^ Slovenska liga Končnica za S.mesto - če tekma: Bled-Irmtal 1:5 ( 1:0, 0:2); Celjani so že v 2. nuti vodili z 2:0, v nadalje nju pa je bil med naj bolj š vratar Simšič. Strelci: Hru Kolar, Mrdženovič, Pov( rovski, Kulev. Peta tek Inntal-Bled 7:2 (3:0, 2:0, 2 domači so vodili že s 5:0, Vi pa je zadnji gol dosegel, k imelo njegovo moštvo na 1 dva igralca manj: Vnuk 3, jič 2, Šubinov, Hrušov. tekma: Bled-Inntal 4:3 ( 0:3, 1:0); Celjani so odloc gol dobili v prvi minuti zai tretjine: Povečerovski, ši nov. Vnuk. V zmagah je 3:3, odločilna, sedma tekmi je bila sinoči v Celju. Komcel Celje po stopinjaii Ema Celje je središče ženskega kegljanja v Sloveniji. Kegljav- ke Ema so že več let najboljše, njihova druga ekipa pa je med boljšimi v drugi državni ligi. Sedaj pa je mesto ob Savinji dobilo še eno žensko kegljaško ekipo, to je Komcel Celje. Le- tos tekmujejo dekleta v me- dregijski ligi - vzhod in se s še šestimi ekipami potegujejo za osvojitev 1. mesta, ki vodi v drugo državno ligo. Obiskali smo jih na rednem treningu na kegljišču Golovca, kier so marljivo in zavzeto va- dile pod vodstvom trenerja Rudija Rovana. Klub je bil ustanovljen šele v lanskem le- tu, pokroviteljstva nad njim pa je prevzelo podjetje N&A d.o.o. iz Celja. O načrtih kluba nam je tre- ner povedal naslednje: »Smo dejansko kegljaška vrsta, ki sodeluje tako ali drugače že nekaj let. Sedaj smo se zbrali v klubu, ki ima vse pogoje, da napreduje v višjo tekmovalno ligo. To je tudi naš cüj za letos, naprej pa bomo videli. Dolgo- ročni cilj je uspešno tekmova- nje v 1. državni ligi. V klubu imamo vse več in več mladih nadarjenih tekmovalk, v kate- rih vidim prihodnost, sponzor pa nam zagotavlja osnovne pogoje za uspešen razvoj tega lepega športa. V jesenskem de- lu tekmovanja smo osvojili 3. mesto, spomladanski del pa smo začeli zelo uspešno in pri- čakujem, da se bo tekmovanje končalo dobro za nas.« Ne pozabimo! Tudi kegljav- ke Ema so tako začele pred dvajsetimi leti in uspele. JOŽE KUZMA Št. 8 - 24. februar 1994 171 Prvak v pokal UEFA prlhotinjo nedeljo začetek nogometne polsezone tez deset dni se bo začel spomladanski del nogometne- ga prvenstva; startali bodo tu- di drugoligaši, tretjeligaši pa 2 zaostalimi tekmami 12. mar- ca. Najboljši klubi so se veci- poma že vrnili s priprav ob morju: Publikum je bil v Pore- ču, Rudar in Era Šmartno pa v Ankaranu. Zaradi reorganizacije evropskih pokalov bo novi slo- venski prvak v naslednji sezo- ni igral v pokalu UEFA, po- kalni prvak ostaja v pokalu pokalnih zmagovalcev, nego- tova pa je še usoda drugouvrš- čenega moštva. Slovenija je namreč po klubskih uspehih na meji 36. mesta, ki še prinaša sodelovanje enega moštva v pokalu UEFA in v najslab- šem primeru se lahko zgodi, da bo naša država v prihodnje v evropskih pokalih zastopana s samo dvema kluboma. Tretjeligaši bodo 12. marca odigrali nekaj zaostalih tekem jesenskega dela (Žalec-Kun- gota, SI. Gradec-Papimičar), teden dni kasneje še popolno 12. kolo (Papimičar-Žialec) in šele 26. marca se bo začel spo- mladanski del prvenstva. V vr- stah Žalca je položaj še naprej kritičen, kljub finančni suši pa so nogometaši vendarle začeli s pripravami. Na območju MNZ Celje se bo nogometna sezona začela že 8. marca s tekmami 1. kola po- kalnega tekmovanja. Pan: Hrastnik-Žalec, Kovinar (Š)- Steklar, Ljubno-Sodniki, Um- or-Era Šmartno, Elkroj-Dra- vinja, Usnjar-Svoboda, KIV Vransko-Papimičar in Šent- jur-Tim Laško. Prvenstvo se bo začelo 26. marca, prvak pa bo seveda spet moral v kvalifi- kacije za uvrstitev v III. SNL. ŽELJKO ZULE Foto: EDO EINSPIELER Publikum lahko lanski nastop v evropskem pokalu ponovi le v primeru naslova državnega prvaka. SPWTNI KOLEDAR Petek, 25.2._ Košarka Maribor: Tam Bus B-Rogla (7. kolo ra. moške SKL, 19). Sobota, 26,2._ Kegljanje Ljubljana: Gradis-MDL, Kranj: Triglav-Žalec (17. I. moške lige, obe 16); Ankaran: Adria-Emo (17. kolo I. ženske lige, 13.30). Košarka Polzela: Polzela-Helios, Se- žana: K. zidar-Rogaška, Ljub- ljana: Slovan-Comet (14. kolo moške SKL, vse 19); Škof ja Loka: Odeja-Rogaška (18), Ljubljana: Slovan-Comet (17), Maribor: Ivec B-Celje (6. kolo ženske SKL); Laško: P. La- ško-N. mesto (18.30), Šoštanj: Elektra-N. Gorica (18), Borov- p'ca: Borovnica-Celje, Kočev- je: Snežnik-MIK Prebold (6. kolo II. moške SKL); Ptuj: Ptuj-Kemoplast (7. kolo III. moške SKL, 18). Rokomet Velenje: Gorenje-Slovan (18. kolo moške SRL, 19); Ma- ribor: Branik-Žalec (3. kolo ženske SRL, 16). Nedelja, 27.2, Kegljanje Celje: Emo Il-Proteus (17. kolo II. ženske lige, 10). Odbojka Brno: Bmo-Celje (15. kolo srednjevropske lige za ženske, 11). Rokomet Celje: Pivovarna Laško- Prevent (18. kolo moške SRL, 11). Torek, 1,3-_ Košarka Zreče: Rogla-Lenart (8. kolo III. moške SKL, 19). Sreda, 2,3._ Košarka Šentjur: Kemoplast-Kungo- ta (8. kolo III. moške SKL, 19). Rokomet Celje: Sloveni j a-Češka (pr- va kvalifikacijska tekma za EP, 20.30). aOLDING ШТ^^ Nagrade brez lastnikov Med 116 kuponi v minulem kolu ni bilo nobene pravilne napovedi, največ težav pa je bilo z zmagami gostujočih košarkarjev in rokometašev. V naslednjem kolu bo nagrad- ni sklad tako 25.000 tolarjev. Pravilna napoved 26. kola: Rogaška-Sa- tex 2, Polzela-Slovan 2, Ivec-Rogaška 1, Prevent-Gorenje 2, Bled-Inntal 1. Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri košarkarskih parih tip O pomeni podaljšek) bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 26. februarja, ali če bodo najkasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešer- nova 19, 63000 Celje, s pripisom Golding loto. Aienki Dovžan oiimpijski bron Alenka Dovžan (11. februar 1976) je prva slovenska smu- čarka z olimpijsko kolajno 17. zimskih iger v Lilleham- merju, zaradi njenega uspeha v kombinaciji pa bo Tone Vo- grinec eno leto nosil uhan. Takšna je bila pač stava, ki jo je prvi mož naše smučanje sprejel že pred igrami. Mladenka iz Mojstrane se je sprva ogrevala za gimnastiko in se šele pred šestimi leti za- pisala smučanju. Prvo sezono v svetovnem pokalu je začela v velikem slogu: veleslalomske točke (19. mesto) v Veysonna- zu, 5. mesto na superveleslalo- mu v Flachau, v isti disciplini zmaga v Cortini d'Ampezzo, na robu slalomske deseterice (11. mesto) v Mariboru ter 6. mesti na smuku v Garmisch- Partenckirhnu in supervele- slalomu v Sierra Nevadi. Toč- ke v vseh disciplinah, a ven- darle je malokdo verjel v olim- pijsko slavje. Na superveleslalomu je s krepko najboljšim vmesnim časom končala v snegu in na- povedala juriš na smukaško zlato. Pogumen načrt se ni iz- šel, toda s četrtim časom kom- binacijskega smuka (pred njo so bile le dobitnice smukaških kolajn) je postavila odlično izhodišče, ki ga je oplemenitila z bronom. Pred njo sta bili le vodilni smučarki svetovnega pokala: Perniila Wiberg (smu- či ji pripravlja Robi Karlatec iz Laškega!) in Vreni Schne- ider ... Finai-four na Poizeii Finalni tumir pokalnega pr- venstva za košarkarje bo 22. in 23. marca na Polzeli, za do- končni prevzem organizacije pa mora domači prvoHgaš KZS pisno zagotoviti možnost TV prenosa. Udeleženci zak- ljučnega turnirja so Olimpija, Postojna, Helios in Polzela, žrebanje polfinalnih parov pa bo nocoj v Ljubljani. Skakalci organizirali sprejem Sreda, 16.2. Zadnji trening pred jutriš- njim superveleslalom; disci- plino, v kateri sem se najbolj približal olimpijski normi. Za- dovoljen bi bil že s ponovitvijo 23. mesta iz Lecha. Končno se nekoliko več govori tudi o hi- trih disciplinah in z obema smukoma sem dokazal, da bo v prihodnje potrebno več po- zornosti nameniti vsem disci- plinam. Sprememba bo opaz- na že naslednje leto, o speci- alizaciji za smuk pa ne razmi- šljam. Le več treningov si želim. Četrtek, 17.2. Superveleslalomska tekma se je iztekla kar dobro, čeprav sem sprva pričakoval več kot 23. mesto. Na lažjih delih pro- ge sem bil premalo napadalen, toda z uvrstitvijo in zaostan- kom dobrih dveh sekund mo- ram biti prej zadovoljen kot pa razočaran. Forma je še naprej dobra in lahko račvmam tudi z veleslalomskim štartom. Petek, 18.2. Naslednje tri dni bomo vsi trenirali v Oppdalu, ki je od olimpijskega prizorišča odda- ljen približno tri ure vožnje proti severu. Razmere so zelo dobre, pozornost pa je usmer- jena k vadbi slaloma in vele- slaloma. Malenkostne težave s prehodom s hitrih disciplin pa sem hitro prebrodil in ob- čutek je kar dober. Sobota, 19.2. v Oppdalu so še Norvežani in Italijani, kraj pa premore le dve smučišči; eno je zelo po- dobno pobočju za olimpijski slalom. Stanujemo neposredno ob smučišču in imamo dovolj miru za nemoteno vadbo. Do- mačini so se pač osredotočili na dogajanja v Lillehamerju in okolici, zato jih naša prisot- nost ni posebej vznemirila. Nedelja, 20.2. Dopoldne smo izvedli izbir- no veleslalomsko tekmo za če- trto mesto v reprezentanci. Veljala sta dva rezultata od treh voženj, nastop pa si je za- gotovil Jemej Koblar. Po pri- čakovanju je bil najhitrejši Kune, Košir pa je šele v zadnji vožnji z 2. mesta zrinil Koblar- ja, ki si je tako povsem zaslu- ženo zagotovil nastop na sre- dini tekmi. Želja po novem štartu je bila očitno prevelika, malce me je spet dajala utruje- nost in preostane mi še petkov kombinacijski slalom. Ponedeljek, 21.2. Vrnitev v Lillehammer je bi- la čudovita. Alenka Dovžan je v kombinaciji osvojila brona- sto kolajno. Veselje je bilo ne- popisno, pravo slavje pa zve- čer v slovenski hiši. Sprostitev je büa po napornih tekmah in treningih dobrodošla, toliko bolj zaradi prijetnega razloga. Židane volje smo bili ves dan, prednjačili pa so skakalci. Stopnice do hiše, v kateri sta- nujejo dekleta, so prekrili s preprogami iz sob. Petek je prinesel cvetje, Alenkina obla- čila pa so razobesili po našem delu olimpijske vasi. Torek, 22.2. Navdušenje se je nekoliko poleglo, prednost pa so spet dobili treningi. Razumljivo, da sem se posvetil samo slalomu. S 16. mestom iz smuka in zao- stankom slabih dveh sekund imam dobro izhodišče, saj se rezultati preprosto seštevajo. Kaj pričakujem? Dober slalom in izboljšanje najboljše slo- venske (moške) uvrstitve v alpski kombinaciji, ki je 13. mesto Jureta Koširja z zad- njih iger v Albertvillu. Sreda, 23.2. Vse dosedanje moške tekme so bile v Kvitfjellu, današnji veleslalom pa je v Hafjellu. Seveda sem bil med gledalci in si podobno kot vsi drugi v naši olimpijski odpravi želel uspe- ha Mitje, Jureta, Jerneja in Gregorja, ki se je na nedeljski izbirni tekmi nekoliko poško- doval. Bralcev Novega tednika se je Miran Rauter spomnil tudi z razglednico in podpisi drugih olimpijcev. Št. 8 - 24. februar 1994 11! • v ponedeljek, 14. febru- arja okoli sedmih, naj bi se na Cesti na grad pri gostil- ni Rahtelj pripetila pro- metna nezgoda. Ko so bili o tem obveščeni policisti, so šli na kraj, a tam niso našli nič takega, kar bi bilo povezano s prometom. Se je pa tam ustavil nek voz- nik osebnega avtomobila, ki je na hitrico izstopil in se fizično lotil Mirana in Sa- ške. Za tem je odpeljal v neznano. Ko ga bodo iz- sledili, ga bodo poslali k sodniku za prekrške. • V torek okoli poldneva je klical Aljoša, ki je pove- dal, da se je zadrževal na dvorišču na Zgodnji Hudi- nji, pa ga je tam presenetil možakar, ki je izstopil iz avtomobila in ga počastil z nekaj direkti, ki so hudo boleči. • Na pustni torek popold- ne so očividci dogodka spo- ročili, da sta pred gostilno Ribič prišla dva kurenta, ki sta v pobesnelem razpolo- ženju pretepla nekega mo- škega. Kdo sta osebi, ki sta tako grdo oblatili in zlora- bili kurentovo osebnost, bo menda kmalu znano. • V torek popoldne sta v bistro Country v Slancah vstopila dva moška, ki sta se tam toliko pomudila, da sta se v rožnatem stanju stepla, razbila nekaj ste- klovine in pred policisti še pravočasno zgasnila. Ker ju od očividcev ni nihče poznal, se zna identifikaci- ja storilcev nekolikanj za- vleči. • Zadnja pustna cvetka je pognala okoli enajste po- noči v bifeju Špes v Vojni- ku. Tam je Vojničan Miran stresal svoj bes na igralni avtomat, ki je samo jemal in nič dajal. Na koncu je bil Miran tako hud, da je zade- vo prevrnil. Možakar bo moral k sodniku za prekr- ške, enako kot točajka, ki je veselo dotakala in s tem dvigovala napetost Mira- novega alko tonusa. • V petek popoldne je v predavalnico Delavske univerze vstopil pijani Ce- ljan Miha A., ki je z razgra- janjem motil uka željno ob- činstvo in si s tem prislužil povabilo, ki mu ga bo po- slal sodnik za prekrške. • V soboto zvečer sta Maj- da in Nada sporočili, da ju je na Teharski cesti napa- del sodelavec Rudi. Kaj sta mu ženski hudega storili, bo imel Rudi priložnost po- vedati sodniku za prekr- ške. • V soboto ob pol pe- tih zjutraj so za policijsko intervencijo zaprosili iz hale Golovec. Tam se je nad stoli in mizami izživ- ljal Jože P. iz Celja in se za prisotnost in aktivnosti varnostnikov sploh ni zmenil. M.A. Otrok na cesto Na magistralni cesti v Vele- nju se je, v soboto, 19. februar- ja popoldne, pripetila nezgoda v kateri je bil hudo ranjen otrok. Damjana Skomšek (20) iz Velenja je vozila osebni avto- mobil iz smeri Velenja proti Slovenj Gradcu. Ko je pripe- ljala v bližino odcepa za Ko- novo, je iz skupine otrok nena- doma čez cesto stekel 12-letni Jernej Z. iz Velenja. Vozilo Skomškove je otroka zbilo po vozišču, zaradi padva pa je utrpel hude telesne poškodbe. Pričelo se je sojenje četverici celjskili homhašev Pnfoobtoženi Srečko Geršak zanika, tia bi bil krivec za hudodelsko združevanje Na celjski enoti Temeljnega sodišča v Celju se je prejšnji teden pričelo sojenje Srečku Geršaku (26) iz Razgorja, Rober- tu Košcu (21) iz Celja, osemnajstletnemu M.L. iz Celja ter Romanu Rezarju (22) iz Šmiklavža. Pr\'i trije so obtoženi hudega kaznivega dejanja (v sostorilstvu) zoper splošno varnost, kaznivega dejanja po- škodovanja tuje stvari, vsi štirje pa kaz- nivega dejanja izsiljevanja. Prvoobtože- nega Srečka Geršaka pa obtožnica bre- meni tudi kaznivega dejanja hudodel- skega združevanja. Gre za sojenje skupini, ki so jo prijeli novembra lani, po tem ko so z eksplozi- vom razdejali pizzerijo Limbo v Tmov- Ijah pri Celju, na podoben način poško- dovali drog električne napeljave v Začre- tu in s tem opozorilno zagrozili nekemu bližnjemu gostilničarju od katerega so hoteli izsiliti večjo vsoto denarja. Svoj namen pa so s tem tudi dosegli, saj je žrtev ta denar tudi prinesla na kraj kjer so bili, zaradi uspešnega delovanja poli- cistov in kriminalistov, tudi prijeti. V času sodne obravnave so obtoženi v veliki meri spreminjali izjave, ki so jih podali v postopku preiskave in s tem poskušali zmanjševati vsak svoj delež v dejanjih za katera jih bremeni obtožni- ca. Tako je Srečko Geršak zanikal, da bi bil glavni organizator, saj naj bi ostala trojica sodelovala prostovoljno, Košec in Rezar pa sta sicer priznala očitana kaz- niva dejanja, a se nista mogla spomniti deležev posameznika. Na sojenju je, med drugim, pričal tudi izsiljevani gostil- ničar. Drugi dan sojenja se je nadaljeval z za- slišanjem mladoletnega M.L. ter pričeva- njem socialne delavke ter mladoletniko- ve matere (j^avnost je bila izključena), v nadaljevanju pa so zagovorniki obtože- nih in namestnik javnega tožilca predla- gali nova zaslišanja, neposredno zasliša- nje izvedencev, za najmlajša udeleženca pa je senat upošteval predlog za pridobi- tev strokovnih mnenj psihologa. Zaradi tega je bilo sojenje, ki poteka pod pred- sedovanje sodnika Andreja Pavline, pre- kinjeno oziroma preloženo za nedoločen čas. M.A. GORELO JE.., Ндмемммименттмиимммимошмомп^ Prejšnji četrtek, malo p, eno zjutraj, je izbruhnil poj v Pilštanju, na stanovanj hiši, ki je last Branka M. Ogj je povzročila dotrajanost ^ nika oziroma vžig saj. Zgor, je ostrešje hiše ter lesen stt nad hodnikom in kopalni, Z gašenjem so pričeli doma na pomoč pa so prihiteli gaj ci iz Kozjega, Buč in Bistr ob Sotli, ki so požar lokali rali. Kljub temu je nast; škode za okoli 1 milijon 5 tisoč tolarjev. V petek ob 8. uri je izbruli požar v kurilnici stanovanj/ hiše Ivana U. na Vranskf Policisti so ugotovili, da S( ogenj skozi priprta \Tata p razširil na drva in razne рг( mete ob peči. Požar je opa sosed, ki je obvestil gasilce, gašenju pa so pomagali ti domači in sosedje. Škode je okoli 50 tisoč tolarjev. V soboto dopoldne je zag relo v kuhinji stanovanjske 1 še Antona L. v Dobrovi pri C lju. Do požara je prišlo pote ko se je na štedilniku pregrt olje v cvrtniku. Ogenj se s štedilnika razširil na kuhii ske elemente, požar pa so p gasili gasilci PGB iz Celja. N stala škoda znaša približ 200 tisoč tolarjev. M, PROMETNE NfZGODE Nezgoda v križišču Na Čopovi ulici v Celju se je, v sredo, 16. februarja opoldne, pripetila nezgoda v kateri se je ena oseba hudo telesno poško- dovala, na vozilih pa je škode za okoli 200 tisoč tolarjev. Drago Ramšak (43) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri magistrale Zahod proti Dečkovi cesti. Ko je pripeljal v neposredno bližino križišča z Dečkovo cesto, se je razvrstil na vozni pas za zavijanje v le- vo in vožnjo naravnost, pri tem pa, kljub zaviranju, ni mogel pravočasno ustaviti vo- zila. Zato je trčil v zadnji del osebnega avtomobila, ki ga je vozila Darinka Kerkoš (39) iz Celja in ki se je v tem času ustavila pred rdečo lučjo na semaforju. V trčenju je hude telesne poškodbe utrpel voz- nik Ramšak. Smrtna v Levcu Na magistralni cesti v kraju Leveč se je, v petek, 18. febru- arja ob 23.30 uri, spet pripetila tragična nezgoda v kateri je ena oseba umrla, dve pa sta bili lažje telesno poškodovani. Matej Dobovičnik (19) iz Drešinje vasi je vozil osebni avtomobil po magistralni cesti iz smeri Petrovč proti Celju. Ko je pripeljal iz naselja Le- več, je zapeljal v desno na ma- kadamsko bankino in v ob- cestni jarek, za tem pa je zape- ljal preko lokalne ceste, vzpo- redne z magistralko, predrl ži- vo mejo, s sprednjim delom vozila trčil v vodni propust in zapeljal na njivo. Nato je trčil v železno ograjo in še v stano- vanjsko hišo Leveč št. 31. Pri tem se je avto vnel, voznika, ki je utrpel lažjo telesno poškod- bo, pa je vrglo iz vozila. Nje- gov sopotnik, 19-letni Gregor Kobe iz Celja, pa je utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Drugi sopotnik, 20-letni Primož Oset iz Dreši- nje vasi, pa je bil lažje ranjen. Otrok na mestu mrtev Na magistralni cesti zunaj naselja Gomilsko se je, v nede- ljo, 20. februarja popoldne, pripetila nezgoda v kateri je ena oseba izgubila življenje. Gerhard Donko (32), av- strijski državljan, je vozil osebni avtomobil iz smeri Ka- ple proti Žalcu. Vozil je v ko- loni za voznikom osebnega av- tomobila Milenkom Berendiko in za voznikom osebnega avto- mobila Antonom Šuštarjem (32) iz Kamnika. Ko so vozila pripeljala po klancu navzdol, sta vozniku Šuštariu, ki je bil prvi v koloni, z desne strani nenadoma prečkala cesto otroka, Gregor M. (9) iz Go- milskega in Nives M. (14) iz istega kraja, ki sta se držala za roke. Šuštar je, kljub zavira- nju, s sprednjim desnim delom vetrobranskega stekla zadel Gregorja, voznik Berendika pa se je ustavil za Šuštarjem na levem voznem pasu. Pri trče- nju je otroka odbilo tako, da je padel po vozišču pred osebni avtomobil, ki ga je vozil Ger- hard Donko. Ta je zaviral in se umikal v desno, a je kljub te- mu otroka zadel. Gregor je pri tem utrpel tako hude poškod- be, da je na kraju nesreče umrl. Dva mrtva Na Sloveniki, zunaj naselja Arja vas, se je, v četrtek, 17. februarja okoli 10. ure, pripetila nezgoda v kateri sta življenje izgubili dve osebi. Janez Hace (22) iz Vrhpolja pri Kamniku je vozil tovorno vozilo po tim. hitri cesti iz smeri Arje vasi proti Celju. Ko je pripeljal v desi pregledni ovinek, okoli 300 metrov od vstopr postaje, je tam zapeljal na levo in trčil v na sproti vozeč tovorni avtomobil s priklopni kom, ki ga je vozil 31-letni Ivan Mesarič i Čakovca, državljan R Hrvaške. V nesreči je n kraju umrl sopotnik v Hacetovem vozilu, 19 letni Rok Gorjanc iz Radomelj, drugi smrti ponesrečenec, voznik Hace, pa je poškodbai podlegel čez slabe tri ure v celjski bolnišnici • Foto: EDO EINSPlELEl Še ena žrtev na Sloveniki Na hitri cesti, pri kraju Lju- bečna, se je, v ponedeljek, 21. februarja ob 14.50 uri, pripeti- la nezgoda v kateri je ena ose- ba na kraju umrla. Voznik osebnega avtomobi- la puljske registracije, 51-letni Peter Kopinšek, slovenski dr- žavljan doma iz Umaga v R.Hrvaški, je vozil po hitri cesti iz smeri Tepanja proti Arji vasi. V bližini Ljubečne je nenadoma zapeljal v levo in trčil v tovorno vozilo s pri- klopnikom, ki ga je v smeri Tepanja vozil beloruski držav- ljan, 35-letni Serguei Tabalc- houk, ki je močno zaviral, ven- dar nesreče ni mogel prepreči- ti. V trčenju se je osebni avto- mobil zagozdil pod tovorno vozilo, ki je zapeljalo v levo in pri tem pod sabo potiskalo osebno vozilo z mrtvim vozni- kom Kopinškom. V tem času je iz smeri Tepanja pripeljal še voznik tovornega vozila, ki je prevažalo nevarne snovi, 43- ietni francoski državljan Jean Pierre Frigo, ki je moral moč- no pritisniti za zavoro, da je preprečil trčenje. Ko pa je iz iste smeri pripeljal še voznik osebnega avtomobila, 23-letm Kristjan Vrhovšek iz Maribo- ra, je to vozilo trčilo v zadnji del francoskega tovornjaka. Na srečo to trčenje ni bilo tako močno, da bi prišlo do hujših ekoloških posledic. Takrat še neznani voznik je bil mrtev med stisnjeno pločevino. Št. 8 - 24. februar 1994 191 Nalboll sta ogrožena družheno in zasebno premoženje y občini Celie le bilo lani manj kaznivih dejanj, raziskanost pa veliko večja Za področje kriminalitete v minu- lem velja na Policijski postaji Celje podobna ugotovitev kot v prejšnjih letih. To pomeni, da celjski policisti še vedno rešujejo eno tretjino vseh kaznivih dejanj na območju UNZ Celje, s tem pa delo na Policijski postaji Celje v veliki meri vpliva na rezultate dela vseh delavcev v UNZ Celje. Najbolj pomembna ugotovitev pa je ta, da se je lani, v primerjavi s predlanskim letom, število kazni- vih dejanj v občini Celje precej zmanjšalo. Če se ozremo po statističnih po- datkih, je PP Celje v letu 1993 obravnavala 2072 kaznivih dejanj, predlani 2889 ali za 817 kaznivih dejanj oziroma dobrih 28 odstotkov manj. Raziskanost je bila v minulem letu 55,8 odstotna, v letu poprej pa beležijo 44,7 odstoten usp>eh na tem področju. V letu 1993 so javnemu tožilcu ovadili 1471 oseb (1556), od teh jih je bilo 439 (445) mladoletnih, ki so sto- rili 324 (353) kaznivih dejanj ter 86 (234) otrok, ki so štorih 46 (145) kaz- nivih dejanj. Zoper družbeno pre- moženje je bilo storjenih 535 (848) kaznivih dejanj, skupna materialna škoda pa je v milem letu znašala nekaj manj kot 352 milijonov to- larjev. Zoper zasebno premoženje je bilo v letu 1993 storjenih 1537 (2039) kaznivih dejanj z materialno škodo slabih 99 milijonov tolarjev. Kazni- va dejanja na škodo družbenega premoženja so v letu 1993 upadla za 36 odstotkov, na škodo zasebnega pa beležijo 24,7 odstoten padec. Največjo problematiko predstav- ljajo kazniva dejanja s področja splošne kriminalitete, ki so v struk- turi vseh kaznivih dejanj tudi šte- vilčno najbolj zastopana. V primer- javi z letom 1992 pa je bilo teh kaz- nivih dejanj za skoraj 30 odstotkov manj. kaznivih dejanjih zoper življenje in telo se je število kaznivih dejanj v primerjavi s predlanskim letom povečalo za 17 primerov, ne- raziskani pa sta ostali dve tovrstni kaznivi dejanji. Najbolj sta ogrožena družbeno in zasebno premoženje, saj kazniva de- janja na teh področjih predstavljajo dobrih 80 odstotkov ali 1667 kazni- vih dejanj. V lanskem letu je bUo na območju PP Celje manj kaznivih de- janj tatvin, velikih tatvin, poškodo- vanj tujih stvari, povečalo pa se je število ropov, saj so jih v letu 1992 obravnavali 13, v letu 1993 pa 15. Zanemarljivo manj je bilo število goljufij, več pa kaznivih dejanj pri katerih storilci izkoriščajo slabost drugih občanov in jih izsiljujejo. V letu 1992 so zabeležili 4 takšne primere in jih tudi uspešno raziska- li, v letu 1993 pa je bilo 5 takšnih raziskanih kaznivih dejanj. Manj pa je bilo lani odvzemov motornih vo- zil, enako kot kraj koles. Slednjih je büo v minidem letu ukradenih 108. Enako zmanjšanje števila kaznivih dejanj velja tudi za tatvine delov motornih vozil ter za vlome v avto- mobile. Ker se je iz leta v leto povečevalo število kaznivih dejanj vlomov v vo- zila, so na PP Celje v minulem letu organizirali skupino policistov, ki se je ukvarjala izključno s tovrstno problematiko. Podobno skupino so organizirali še za raziskovanja vlo- mov v objekte, obe pa sta lani dose- gli lepe uspehe pri odkrivanju in ra- ziskovanju vlomov, saj se je raziska- nost povečala za 13,6 odstotka. Ker so močno na udaru tudi kolesa, pa se je en poUcist posvečal prav tem ta- tvinam. Rezultati minulega leta so pokazali, da je delitev dela po speci- alnih področjih smiselna tako pri odkrivanju in raziskanosti kot pri preventivi. So pa v porastu kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in mo- ralo. V letu 1992 so zabeležUi 4 to- vrstna kazniva dejanja, lani pa 10, od tega 6 posilstev, 1 poskus posil- stva in 3 druga kazniva dejanja. M. AGREŽ mini KRIMIĆI Rop V Veleniu v sredo, 16. februarja okoli 22.30 ure, je šel Rafael Štober (39) iz Velenja, skupaj z osimi- Ijenim Ilfadom P. (20) iz Slo- venj Gradca, proti vhodu sta- novanjskega bloka na Karde- ljevem trgu v Velenju. Ko sta prišla do vhodnih vrat, pa je Ilfad Rafaela boksnü v predel obraza in ga zbil na tla ter ga, na tleh ležečega, obrcal po ce- lem telesu. Tako obnemogle- mu je potem iz bimde vzel de- narnico iz katere mu je pobral 6.500 tolarjev ter odšel nezna- no kam. Četrtkovi vlomi v dopoldanskem času je naznani storilec vlomil v sta- novanje na Trgu celjskih kne- zov št. 3 v Celju in tam, na - škodo Petra S., ukradel zlatni- no, ki jo je našel po temeljitem pregledu predalov in omar v dnevni sobi. Ukradena zlat- nina je vredna okoli 30 tisoč tolarjev. V istem času je nekdo vlomil v stanovanje na Gosposki 11 v Celju. Tam se je mudil toliko časa, da je temeljito pregledal in premetal možna najdišča, a je ostal praznih rok. Je pa z vlomom povzročil za okoli 5 tisočakov materialne škode. V času od 9. do 17. februarja je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo zdomke Brede O. v Novih Tratah v Mo- zirju. V hišo je prišel skozi kletno okno kjer je razbil ste- klo in odstranil polkna. Odne- sel pa je barvni televizijski sprejemnik in glasbeni stolp v skupni vrednosti okoli 120 tisoč tolarjev. Vlomi v petek Dopoldansko odsotnost sta- novalcev je neznemi storilec iz- koristil za vlom v stanovanje Vere J. na Prešernovi ulici v Celju. Tam je pregledal oma- re in predale ter odnesel 600 nemšldh mark. V dopoldanskem času je nekdo vlomil tudi v stanovanje Mirjam Č. na Glavnem trgu v Celju, v popoldanskih urah pa v stanovanje Konrada F. v isti hiši. Kot kaže, ni nikjer našel kaj takega, kar bi ga za- nimalo. Na Glavnem trgu je neznani storilec v popoldanskem času vlomil tudi v stanovanje Duša- na F. Po temeljitem ogledu je v dnevni sobi našel par žen- skih zlatih uhanov, vrednih približno 12 tisoč tolarjev. Se- veda jih je spravil v svoj žep. Ob 18 uri je nekdo vlomil v stanovanje Andreja K. v Vrunčevi ulici v Celju. V spalnični omarici je našel 350 ameriških dolarjev in 2.500 avstrijskih šilingov. Ver- jetno bi se tam še nekaj časa mudil in odkrü še kakšen plen, če ga pri dejanju ne bi zalotil oškodovanec. Storilec pa je, da bi se izognil roki pravice, zgrabü za izvijač s katerim je zagrozil lastniku stanovanja. Nemudoma je potem stekla policijska akcija iskanja sto- rilca, ki se je uspel nekje v me- stu prikriti. Ker gre najverjetneje za istega storilca, ki ima na vesti vrsto opisanih vlomov, naj ne bo odveč opozorilo občanom, da morajo za varovanje lastne- ga premoženja skrbeti pred- vsem sami. Če pa se je kdo srečal s svunljivo osebo, ki se je v minulem tednu zadrževala v stemovanjskih hišah, naj njen opis sporoči na policijsko postajo ali UNZ Celje. Praskao avtomobilov v noči na 19. februar je, za zdaj še neznani storilec, z ostrim predmetom poškodo- val površino osebnega avto- mobila renault chamade, last Branka V. iz Celja. Na avto- mobilu, ki je bil parkiran na Glavnem trgu v Celju, je stori- lec povzročil več globokih prask, zlomü zunanje ogledalo in prerezal eno pnevmatiko. Podobno se je na istem ob- močju zgodilo z osebnim vozi- lom znamke lada. Tudi njega je storilec razpraskal na enak način in mu prerezal dve pnevmatiki. Zvabil ga in ga udaril Za zdaj še neznani storilec je minulo soboto ponoči na dvorišču gostilne Paladin v Zrečah tako močno udaril enega od gostov lokala, da je le-ta končal v bolnišnici kjer so ugotovüi, da gre za hudo telesno poškodbo. Poškodovani Branko P. se je, skupaj s prijatelji, nahajal v omenjenem lokalu, ko je do njega stopil mlajši fant in ga povabil, naj stopi z njim na dvorišče, da bi se pogovorila o neki zadevi. Ko pa sta pre- stopila prag, je neznanec Branka močno udaril v predel obraza in kraj dogodka nemu- doma zapustü. Po prepiru le počilo Minulo nedeljo zvečer se je 44-letm Miran C. iz Žalca pre- piral s svojo ženo, s katero je v ločitvenem postopku. Ko se je besedno obmetaveinje že ne- kolikanj poleglo, pa je Miran stopil do omare in iz nje poteg- nil lovsko puško ter pomeril in ustrelil v vrata v kuhinje, tik za tem, ko je žena, pri istih vratih, stopila v sosednji pro- stor. Na srečo ženske ni zadel, so mu pa v času preiskave po- licisti zasegli vse tri puške, ki jih je imel kot lovec, ter streli- vo zanje. Zoper Miraina C. so napisali kazensko ovadbo. Št. 8 - 24. februar 1994 Kar Je naredil HDZ, je prava nesramnost Tereza Kesovlja o žlvUeniu, ljubezni, veri In politiki Tereze Ке80\1је našim bral- cem prav gotovo ni treba pred- stavljati. Za mnoge je še vedno pevka, ki zna na svoje koncer- te privabiti stotine ljudi. Ne- kateri prisegajo, da je bila to najboljša pevka v bivši Jugo- slaviji. Če že to morda ne drži, pa je vsekakor res, da je bila dolga leta najbolj priljubljena in ljudje jo imajo radi še da- nes, naj bo to v Celju, Skopju, Beogradu, Zagrebu... Tereza ima rada Slovenijo. Tudi zato, ker jo imajo radi Slovenci. Pred kratkim smo jo srečali v Zdravilišču Rogaška Slatina, kjer je preživela dobra dva tedna. Za dušo in telo, kot sa- ma pravi. V času, od kar je vojna na balkanskih tleh, na tleh dela bivše Jugoslavije, se je verjet- no marsikaj porušilo tudi v va- ših dojemanjih sveta in ljudi. Sedaj ste v Rogaški Slatini, kjer skrbite predvsem zase, tragedije pa se še dogajajo... Od leta 1989 nisem posnela ničesar novega. Od takrat, ko se je pričela ta tragedija, sem ostala tako rekoč brez volje do vsega, zlasti pa do tistega, kar mi je nekoč dajalo smisel živ- ljenja. Potem sem spoznala, da takšno življenje ne vodi nika- mor več. Enostavno - morala sem se odločiti sama pri sebi. Odločila sem se tako kot že mnogokrat v življenju. Imela sem takšne in drugačne krize, iz katerih me je reševalo zgolj delo. Vse bolečine, ki jih do- življam zadnja leta, lahko to- rej rešujem zgolj z delom. Na žalost to ne velja za tisoče dru- gih ljudi, ki trpijo neznanska zverinstva. Ste si kdaj mislili, da bo usoda ljudi, ki so vam včasih ploskali, takšna, kot jo doživ- ljajo sedaj? Nikdar. Prepevala sem tako rekoč od Triglava do Vardarja. Ljudje so mi vsepovsod plo- skali in mislim, da sem jih s svojim petjem osrečevala. Potem pa nenadoma to... Prej smo živeli v eni državi. Bile so razlike v kulturi, veri, tradici- ji. Bile so razlike v jeziku... Dobro, to je kot v zakonu. Če kdo ugotovi, da ni več za sku- paj, ima vso pravico, da se loči. Poišče odvetnika, potem je na vrsti delitev premoženja in tu se po navadi zatakne. Zata- knilo se je tudi v primeru Ju- goslavije, ki pa je žal imela slabe odvetnike. Evropska skupnost ni naredila tistega, kar bi morala, in premnogi so to spoznali. Hoteli so imeti ti- sto, kar ni bilo njihovo. Če ni šlo zlepa, je moralo iti pač zgr- da. Najbolj hudo je, ker trpijo nedolžni ljudje, starci, ženske in otroci. Tudi še nerojeni otroci. Vse to njihovo trplje- nje, vsi ti njihovi stresi se bodo poznali še iz roda v rod. Zara- di politikov in njihovih intere- sov. Zaradi navadne lopovš- čine. Knjiga grozljivih pričevanj Ste se vi znali pravočasno umakniti vsemu temu zlu? Nikdar. Porušili so mi to, kar mi je v življenju največ pomenilo. Moje Konavlje. Ne samo meni, pač pa tudi večini ljudi, ki živijo tam. V času, od kar traja ta grozna vojna, sem zbrala toliko groznih priče- vanj prizadetih ljudi, da vam ne morem povedati. Pričeva- nja nedolžnih ljudi sem posne- la na kasete. To so pričevanja, ob katerih se človeku dviguje- jo lasje. Pretrgana so z jokom, premori, vzdihljaji, nepoveza- nimi besedami... Pred izidom je knjiga teh pričevanj. To bo knjiga, ki je nastala izključno na osnovi pričevanj teh ljudi. Brez vsakršnih mojih a^or- skih posegov. V njej bodo ob- javljene strašne zgodbe ljudi iz Dubrovnika, Mostarja, Osije- ka... Izšla bo spomladi. Od tam, kjer se dogajajo po- dobne tragedije, takšni in dru- gačni umetniki bežijo na var- no, pišejo knjige in spomine, prirejajo koncerte in s svojim imenom skušajo svet opozar- jati na zlo. To seveda ni prijet- no početje, je pa vsekakor laž- je kot biti v središču vseh teh strahot... Imate prav. Vsakemu člove- ku je prirojeno, da se izogiba nevarnostim. Nekaterim to uspe, drugim ne. Sama pa ne bom pozabila premnogih do- godkov v zadnjih letih. Niti za trenutek nisem pomislila, da bi ubežala tem strahotam in bi nekje iz vame razdalje skušala trpeti z lastnim ljudstvom. Spomnim se koncerta v Osije- ku. Pozimi je bilo. V na pol razrušeni dvorani se je zbralo vsaj tisoč ljudi. Temperatura je bila okrog minus 20 stopinj Celzija. Porušena okna, mraz, sneg... Nenadoma sem začuti- la toploto, ki je verjetno izža- revala od obiskovalcev. Pela sem in pela. Bolj z dušo kot z glasilkami. Na koncu kon- certa je k meni prišel moški, se mi zahvalil za moje prepeva- nje in mi rekel, da je po moji zaslugi vsaj za nekaj minut pozabil, da je izgubil sina, da ne ve, kje je žena, in da okrog njega divja vojna. To je bilo zame priznanje, kakršnega še nisem doživela. Noben denar mi ne bi mogel poplačati tega, kar mi je povedal on. Koncert smo končali, čez pol ure pa je v dvorano priletela granata in jo pomšila. Vsi bi lahko bili takrat mrtvi, tako kot tudi uro in pol kasneje, ko je avtomo- bil, ki je vozil za nami, dobe- sedno odneslo v zrak. Precej takšnih in podobnih koncertov sem imela in nikdar nisem ho- tela za to sprejeti nikakršnega denarja. Če bi naredila kaj ta- kega, bi me bilo sram v dno duše. Se imate za junakinjo? Tudi o junaštvu sem v teh letih premišljevala. Spoznala sem, da junakov enostavno ni. Hote ali nehote si prisiljen, da si v vojni, na prvih bojnih čr- tah. Junakov tu enostavno ni. Morda so junaki tisti, ki gredo iz vamega in toplega zavetja, kjer vlada mir, v vojno, vendar tudi to ni junaštvo v pravem pomenu besede. Gre bolj za nekakšno obliko avanturizma. Pela jih je tudi Titu Se vam je kdaj zgodilo, da so vas zato, ker ste poznani in slavni, skušali privabiti v poli- tiko, v kakšno stranko? Takšni poskusi so seveda bi- li. Najbolj pa zamerim HDZ, ker me je na volitvah kot kan- didatko postavil v njegov vrh. Nihče me ni vprašal, če se s tem sploh strinjam. To je za moje pojme nesramnost in predrznost, ki presega vse me- je. Naj postavljajo svoje kan- didate, tiste, ki se strinjajo s to politiko, nikakor pa ne denimo mene, ki sem popolnoma apo- litičen tip. V nobenem primeru si ne dovolim, da bi moje ime kdor koli kdaj koli izkoriščal v svoje namene. Na politiko se ne spoznam in s tem tudi no- čem imeti nikakršnega opravka. V demokratičnih državah je seveda več strank. Na Нгч-а- škem je najmočnejša HDZ. Katera stranka je vam kljub vsemu najbližja, saj verjetno ne morete biti čisto apolitični? Če bi že morala, bi ustanovi- la stranko ljubezni. Vse svoje življenje sem posvetila ljubez- ni in temu sem namenila tudi vse svoje pesmi. Žal, take stranke zaenkrat ni. Posel je posel in s tem v zve- zi so povezani tudi nastopi umetnikov. Vi ste bilo često gost pri Titu. Slišite sedaj na ta račun kakšne pripombe? Vsak umetnik je počaščen, če ga kdaj medse povabi kak- šen predsednik. Tito je bil pač starejši gospod, ki je imel rad lepe stvari in darila in to, da so k njemu prihajali tudi umetni- ki. Mene je cenil in zanj so bila vsaj z moje strani najlepša da- rila moje p>esmi. Nikakršnega razloga nisem imela, da mu ne bi prinašala teh daril. Jih prinašate tudi sedanje- mu hrvaškemu predsedniku Tudjmanu? Nekajkrat me je že povabil. Ne vem sicer, če zato, ker me ljubi, vsekakor pa verjetno tu- di zato, ker dobro ve, da tudi jaz nisem bogsigavedi kdq, Tudi njegova povabila mi nav- sezadnje pomenijo priznanje. Če bi imela čas, ni nikjer reče- no, da ne bi prišla prepevat na kakšno slovesnost ob hrva- škem državnem prazniku ali na kakšno drugo slovesnost. Katerega politika cenite? Vašega Milana Kučana. Ne govorim vam zato, ker imam intervju za slovenski časopis, pač pa predvsem zato, ker je to čudovit človek. Z njim in nje- govo ženo Štefko sem že bila v družbi in po tistem, kar sem doživela, moram reči, da si srečanj z njim še želim. Njegov pameten pogled, njegova raz- sodnost in še marsikaj drugega so stvari, ki so me očarale in mislim, da si Slovenci zasluži- te takšnega predsednika. Denar na račun trpljenja Povrniva se na Hrvaško. V prvem letu vojne in tudi kas- neje je bilo na HTV videti ogromno koncertov, na kate- rih so nastopali znani in tudi še neuveljavljeni umetniki, ki so prepevali slavo vaši domo- vini. Je šlo zgolj za domoljub- na čustva? To morate vprašati njih. V vsakem primeru je prav, da se slišijo tudi pesmi, ki spod- bujajo domoljubna čustva. Ni- kakor pa ni prav, da skušajo nekateri dobiti slavo in denar na račun trpečih ljudi. Kaže pa, da tako mora biti, saj so si mnogi v številnih vojnah znali nagrabiti slavo in denar prav na ta račun. To so vojni dobič- karji v najslabšem pomenu be- sede. S takšnimi nastopi no- čem imeti nobene zveze, ker se mi to upira v dno duše. V neformalnem pogovoru ste mi danes že velikokrat omenili, da ste imeli srečo v življenju, za kar se morate zahvaliti usodi ali nekomu n^d vami. Verjamete v boga? Verjamem. Sem iz religiozne dnižine. Sem versko vzgojena, bila pri krstu, obhajilu in bir- mi, redno sem in še bom hodila v cerkev. Zadnje čase hodim v cerkev sicer bolj malo. Mar- sikaj me moti. Predvsem tisti v prvih vrstah pri mašah in dmgih obredih, pri slavnost- nih mašah v katedralah. Gle- dam te ljudi in ne morem ver- jeti, da vidim prav. To so lju- dje, ki so včasih preganjali ve. ro in vse, ki so bili verni. Velj, ko jih je, ki sploh ne poznajo molitev in samo odpirajo usta kadar jih tudi drugi. To je mo^ da, to je hinavščina prve vrst« in to je nekaj ostudnega. Taks, ni ljudje pozabljajo, kaj so go, vorili in kako so se obnašali pred kratkim in takšnih me jç strah... Pravzaprav jih niti tie obtožujem, samo pomilujem jih. Hkrati pa, kot sem že re- kla, se jih bojim, ker skušajo spet voditi vse in drugim soliti pamet. Kdaj ste bili nazadnje pri spovedi? K spovedi ne hodim. Rekli sem vam, da verujem v boga kdo drugi spet veruje v kakš. nega drugega boga, vsekakoi pa sem prepričana, da je neka nad nami vsemi. Kdor veruji v boga, ve, da je bog vsepov. sod. V vsakem kotičku njego- vega doma... Če sem štorih kaj slabega, če sem grešila, po- tem se lahko bogu spovem kjei koli. Ne rabim duhovnika, ] je prav tako človek, kot se jaz, z dobrimi in slabimi last- nostmi. Ko sem bila odrašča- joča deklica, sem bila pri spo- vedi in duhovniku sem morala odgovarjati na tako čudna vprašanja, da sem bila povsem zmedena. Odhitela sem domov k mami in ji povedala, kaj me je spraševal. Mati mi je skuša- la razložiti, za kaj gre, in od takrat k spovedi ne grem več. Ko vem, da sem naredila kaj slabega, se spovem svojemu bogu. Ko v sebi začutim neke posebne mravljince, ki se jih z besedami ne da opisati, vem, da je bila spoved uslišana. Ne pije in ne kadi Odgovorili ste mi že na ne-J kaj vprašanj, ki so čisto oseb-^ na. Lahko postavim še kakšno tako? Pijete in kadite? Strastna kadilka nisem bila nikdar. Nikoli nisem pokadila več kot pet cigaret na dan. Ne- kajkrat so me operirali na gla- silkah, zdaj pa že vsaj 10 let ne prižgem cigarete. Včasih sem' spila kozarček dobrega doma- čega vina, sedaj pa ga ne več. V Rogaško Slatino sem prišla, da si napolnim akumulatorje. Spoznala sem, da je nekaj naj- slabšega, če po večerji spijem kozarec vina. Potem dobim tek in po večerji spet jem, kar pa ni dobro. Imate čas za rekreacijo? Tu so me naučili, da brez tega ne gre. Dvigal ne uporab- ljam več, hodim v okoliške hri- be, zbudim se lažja in boljše volje. Spoznala sem, da mora- mo ljudje za svoje telo narediti več kot za avtomobile. Ko je pri avtu kaj narobe, ga takoj peljemo k mehaniku, k zdrav- niku pa gremo takrat, ko je to po navadi že pozno. Koliko ste stari? Krepko sem presegla Abra- hama, pa vendarle še ne za to- liko, da ne bi končno pripravi- la novega projekta s komerci- alnimi pesmicami o ljubezni. Ne gre za skladbe v banalnem smislu komerciale, pač pa za skladbe v moderni priredbi, ki bodo, upam vsaj, spet očarale ljubitelje dobrega petja. Pred poletjem bo to po petletnem premoru spet nekaj novega. Naredila pa sem to tudi po za- slugi vseh strokovnjakov iz zdravilišča Rogaška Slatina, kjer so mi znali napolniti moje baterije. JANEZ VEDENIK Foto: MATEJ NAREKS Tereza: »Voditelje sprtih dr- žav bi zaprla v eno sobo. Ne bi jim dala ne vode ne kruha. Ko bi se med sabo dogovorili in se zmenili za mir, bi jih izpustila. Če tega ne bi storili, pa nič hudega. Naj se pobijejo med sabo in verjetno bi ljudem, ki trpijo, še najbolj koristili.« Tereza: »Sem državljanka sve- ta. Moj edini potni list je pe- sem. Hudo mi je, ko vidim, da je med Slovenci in Hr^'ati neka napetost. Bog daj, da bi bili pametni tako Hrvatje kot Slo- venci, kajti to je edina rešitev za oba naroda. Strah me je le norih politikov.« Tereza: »Ko me že sprašujete o slovenski zabavnogla sbeni estradi, vam naj povem, da' izredno cenim novo generacijo slovenskih pevk, da izjemno^ cenim New Swing Quartet in' Ota Pestnerja. Mislim, da po- staja tudi Helenca Blagne vse boljša pevka. Pogla\ie zase je' seveda Marjana Deržaj, cenimi Majdo Sepe, močno pa zadnje čase pogrešam dve odlični pevki, ki sta bili lahko v ponos vsem Slovencem, Ditko Ha-^ beri in Eldo Viler. Ti dve se lahko primerjata z najboljšimi v svetu.« Tereza Kesovija je v novoletnem času povsem napolnila veliko športno dvorano v Slovenskih Konjicah. Št. 8 - 24. februar 1994 20,21 Odila se je neka uga moda... če ste si ogledali sejem mode jesen-zima 94/95 na ljubljanskem gospodarskem razstaviščuodie.- 19. febru- arja, ste že sami presodili, ali je ta učna ura kaj pripomo- gla k obogatitvi vašega mod- nega znanja ali pa so za vas na koncu le oči nekoliko ske- lele... Tudi naključen obiskova- lec je lahko opazil »čme luk- nje« v obliki izpada nekate- rih paradnih konjev sloven- ske modne industrije (Mura, lU Vrhnika itd.) Čeprav je bilo spotoma videti veliko dobre mode, pa je žal preveč razstavljalcev še vedno vkleščenih v tisto dolgočas- no povprečno sivino, tako značilno za slovenski okus. Ob kopici drugih je gotovo umestno vprašanje, kaj neki počnejo poletna, celo kopal- na oblačila na jesensko-zim- skem sejmu? Vsekakor je društvo modnih delavcev opravilo garaško delo, saj mu je izmed vsega »od tod in tam« le uspelo sestaviti so- lidno modno revijo s prika- zom generalnih smernic za prihodnjo jesen in zimo. Solidno pa nikakor ni pra- vi izraz za tisto, kar se je dogajalo 17. februarja v ga- leriji World trade centra. Bi- lo je izvirno, atraktivno, fas- cinantno! Tu se je odvijala neka druga modna zgodba, ki bi jo lahko pogojno ime- novali celo slovenska alter moda. Organizatorju, agen- ciji Imelda 8000 je drugič doslej uspelo združiti v učin- kovito in sijajno celoto manjše kolekcije večinoma zasebnih modnih ustvar- jalcev. Povezovalki revije An j i Rupel je odlično pristojala čmo-bela obleka Lea Kula- ša, poleg vselej izjemne Al- mire in kreatorke Vesne Ga- berščik-Ilgo je nastopil tudi Koto z duhovitimi dodatki - pletenimi čepicami in cofki, Ksenje Baraga kot iz pravlji- ce o malčkih palčkih... Po- leg Zlate nijevski, ljubljan- skega butika Chic in Suzane Šišemik sta blestela tudi Mojca Makuc ter Borut Šu- lin s svojo alternativno čmo- zlato večerno modo. Na prireditvi Slovenske modne kreacije je bilo opazi- ti omembe vredno zanimi- vost - veliko število nastopa- jočih izhaja prav iz Celja ali okolice. Thaler - v modnih krogih poznan in priznan tudi kot slovenski Armani, je znova navdušil s prepoznavno, osupljivo brezhibno elegan- co, ki se z mixom navzkriž- nega oblačenja in sijajnih barvnih kontrastov spogle- duje z ležernim casualom. Celjanka Majda Kolenik, očarljivo ekscentrična mod- na oblikovalka in kostumo- grafinja, ki zadnja leta živi v Ljubljani, je izvirna kot vselej, a vendar z asimetrič- no transparentnimi kreaci- jami prebudi asociacijo na angleško »upornico« Vivien- ne West wood. Iskreno nav- dušenje gledalcev je požel pletilni studio Draž iz Vele- nja. Da je volna brezmejna modna inspiracija, dokazu- jejo Karolina, Urša in Tomaž Draž, saj so ustvarili relief- ne, provokativne in duhovite pletenine, ki jih oči ne le gle- dajo, temveč tudi tipajo... Celjan Tomaž Jastrobnik, mladi industrijski oblikova- lec, modni kreator in študent na LA v Ljubljani, je s svojo drugo kolekcijo že potrdil svoj stil. Škrlatno rdeča in barva pistacije se zlivata v senzualno asimetrijo z no- stalgičnim navdihom - to je stil, ki izžareva mladostno razigranost, svežino, opti- mizem ... Optimizem pa je bilo to- krat izjemoma opaziti ne le pri domala vseh kolekcijah videnih tisti četrtkov večer v WTC-ju, temveč tudi pri občinstvu. Morda pa vendarle lahko upamo, da bodo podobni modni dogodki izziv tistim tekstilnim proizvajalcem, ki že desetletja po istem in hu- do obrabljenem kroju šivajo slovensko modo. VLASTA CAH-ŽEROVNIK Foto: EDI MASNEC Tomaž Jastrobnik Pletilni studio Draž Humor in njegove socio-iculturne i(araicteristii(e Humor zajema pomembno mesto v kulturi in umetnosti, kjer se pojavlja v različnih oblikah in pomembno vpliva na umetniški efekt določenih del. Takšne oblike so: satira, ironija, črni humor, šala, sarkazem, karikatura ipd. Humor nosi v sebi specifič- nosti, ki so vezane za tisto dejavnost kulture in umet- nosti, v kateri se pojavlja. Tako npr. obstajajo določene oblike humorja, ki so vezane za govorništvo, nekatere, ki se pojavljajo v slikarstvu in satirični književnosti, grote- ska v igralstvu in baletu, ša- ljivi vložki v operetah, pan- tonima, imitiranje in parodi- ranje v gledališču in cirkusu itd. In ravno zaradi te razno- vrstnosti je humor zelo težko definirati na zadovoljiv način. Humor ima pet pomemb- nih socialno - kulturnih funkcij: 1. služi kot sredstvo zmanjšanja oziroma poveča- nje napetosti v družbi in hkrati sredstvo vzpostavlja- nja psihološkega ravnotežja med »resnim« in »neresnim« delom življenja; 2. humor služi kot eno od sredstev, s pomočjo katerega se povečuje učinkovitost ko- municiranja v družbi; 3. omogoča, da se odkrijejo napake, eventuelno pa tudi odpravijo slabosti, ki obsta- jajo v družbi; 4. predstavlja sredstvo za- bave in sprostitve; 5. eno od funkcij in karak- teristik humorja lahko razu- memo tudi v težnji posamez- nika ali skupine, da si s po- močjo humorističnega kon- taktiranja zagotovijo, da v družbi ne bi bili izločeni oziroma izolirani. Tako je mogoče opaziti, da ima sko- raj vsaka družbena skupina nekega duhovitega pred- stavnika, ki nasmeji skupi- no. Te osebe uporabljajo hu- mor, da vzpostavijo globlje in intimnejše kontakte z ostalimi člani skupine, zato je za njih humor, poleg osta- lega, globoko funkcionalen prav v tem smislu. Prvo od navedenih funkcij humorja so opazili mnogi te- oretiki in umetniki. O njej je pisal Andree Moroa, pri če- mer je razpravljal o naravi komičnega in humorja v de- lih Marsela Prousta. Moroa smatra, da je cilj komičnega, da zmanjša pomen določenih oblik resnosti, ki na nas pri- tiskajo in nas ohrabri, s tem da zm.anjša njihov značaj. S tem se tudi pojasnjuje ugo- tovitev, da se človek rad smeje vsemu tistemu, česar se boji: smrti, bolezni, zdravnikov, žensk, ljubezni, zakonu, vladi ipd. V tej ka- rakteristiki humorja je treba pogosto iskati razlog, da je tudi v dogodkih, ki so tragič- ni za človeka, kaj humorne- ga, oziroma, da se humor po- gosto združuje s tragičnimi dogodki. Druga funkcija humorja je v tem, da se z njegovo po- močjo povečuje učinkovitost v teku procesa komunicira- nja. To pomeni, da se ideje in komunikacije najučinkovi- teje prenašajo na druge lju- di, če se to komuniciranje odvija v humoristični obliki. To izhaja iz več razlogov. Najprej, humor je v svoji os- novi prijeten po afektivni in- tonaciji. Razen tega tudi za- to, ker se humor odvija v ugodni socialno psihološki atmosferi, zato je na ta način inspiracija za vsebino v hu- moristični obliki bolj izrazi- ta kot bi bila sicer. Prav tako je ta slučaj odvisen tudi od navdiha tistega, ki takšno vsebino predstavi naprej. Ta pojav sta lepo opisala Allport in Postman. V svo- jem delu sta ugotovila, da se določene ideje najlažje in najbolj učinkovito prenesejo v neko družbeno sredino ta-, krat, kadar se v ta namen uporabljajo razne oblike du- hovitosti: vid, metafore, aforizmi ipd. Znano je, da se v takem primeru ustvarja neka posebej ugodna intim- na atmosfera, še vosebei za- radi dejstva, da se šale govo- rijo najprej med ljudmi, v katere imamo zaupanje. Zato ljudje, ki sprejemajo takšno komunikacijo, izgu- bijo lasten kritičen odnos do prejete vsebine. Na ta način se zlomijo eventuelni in mo- goči odpori za prodor dane informacije. Na kratko, s po- močjo šal se lahko zlomi obrambni mehanizem spre- jemnika komunikacije. No, stvar tu še ni končana. Učin- kovitost tega prodora se še povečuje s tem, da posamez- niki ali skupine, ki so v šalji- vi, smešni atmosferi prejeli določeno komunikacijo, do- življajo neko vrsto socialno -psihološkonapetost, ki tudi pri njih samih poraja željo, da se ta ista komunikacija prenese naprej, to je k dru- gim ljudem. Na ta način se nezavedno podaljšajo kanali komunikacije, in sicer toliko bolj, kot je bila vsebina bolj duhovita. Pri tem velja ome- niti tudi to, da se tudi sam komunikator lahko na tak- šen način afirmira kot oseb- nost v določeni družbeni skupini. Vsi smo v večji ali manjši meri udeleženci ekspanzije in visoke prodornosti razno- vrstnih vicev in duhovitosti v vsakodnevnem in praktič- nem življenju. Pogosto smo tudi njihove žrtve. Zato stro- kovnjaki za propagando obi- čajno poudarjajo, da se tisti, ki se spustijo v boj proti tej obliki komuniciranja, v veči- ni primerov vnaprej obsojeni na neuspeh. Tretja od navedenih ka- rakteristik in hkrati ena od najpogostejših funkcij umet- niško oblikovanega humorja predstavlja humor kot sred- stvo boja proti družbenim slabostim. Še več, lahko re- čemo, da se s kritiko in even- tuelnim odpravljanjem sla- bosti v družbi, s socialnega vidika gledano, humor dviga na višjo stopnjo funkcional- nosti. To se v prvi vrsti nana- ša na satiro nasploh, še po- sebno na satirično književ- nost. Št. 8 - 24. februar 1994 2; I (РРМОЈЈ I Prešeren druguje z Lili Marlen il. Mein Sachsenfeld ali kako »Ljudski tribuni« ne razumejo Ne zato, ker bi se čutila kri- vo ah kakorkoli prizadeto, le zato ker je skrajni čas, da si nekdo upa povedati tisto, kar večina ljudi že dolgo ve, pa čisto slovensko rajši molčijo. Novinarju, ki sporočilo umetnosti na žalski proslavi 5.2.1994 ni razumel pa to: praznik 8.2. ni počastitev ene- ga samega slovenskega pesni- ka F. Prešerna, temveč je vses- plošni kulturni praznik in ne zahteva komemoriranje v čast enemu pesniku. Umetnost se črpa iz svetov- ne zakladnice in ne pozna ne jezika ne meja ne branže - sa- mo sporočilo! In sporočilo naših songov je bilo tako jasno (tudi prevede- no) in tako usklajeno s sporo- čilom pesnika E.Fritza, da se ga ni dalo prezreti. Združilo je v sebi več jezikov, dve različni zvrsti umetnosti v eno samo sporočilo: bodimo ljudje že en- krat, stopimo iz svoje ozkosti, sprejmimo drugačnost in imej- mo se preprosto - rajši. Očitno nas kompleksi manj- vrednosti še kar tepejo. Mi pač tega kompleksa nimamo in ne čutimo potrebe, da bi se tolkli po prsih zaradi svoje sloven- skosti. Tukaj živimo, imamo domovino radi, z ljudmi v sve- tu pa nas vežejo najmočnejše človeške vezi. In sam F. Preše- ren, ki je bil citiran v kultur- nem domu v Žalcu - Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan... v sebi nosi svoje sporo- čilo. O Lili Marlen pa samo to. Pesem je nastala v prvi svetov- ni vojni in je namenjena vsem nedolžnim vojakom tega sveta. Mi smo se jih spomniU, saj so bile tudi v nedavni vojni v Slo- veniji žrtve med nedolžnimi vojaki. Ravno pri tej pesmi so v dvorani ljudje skandirali po taktu, saj so ljudje pravilno razumeli sporočilo te pesmi, razen novinarja, ki je sedel v dvorani in je celo videl, da so ljudje zapuščali prireditev. Čeprav smo na proslavi sa- mo sodelovali kot povabljeni in nismo kompetentni odločati o tem, kaj paše in kaj ne, kot kulturni delavci in uslužbenci umetnosti ne razumemo tako ozkosrčnega gledanja na mu- zo, ki naj bi združila ves svet. Dvorano smo pa le napolnili. Naj se avtor članka vendar odpočije in ne sodi o njemu tuji stvari, ker ni bila zami- šljena kot medkrajevna nogo- metna tekma ali gasilska vese- lica. Za poznavalce te zvrsti кга!- ture pa še obvestilo in hkrati vljudno vabilo vsem zaintere- siranim, ki bodo sigurno v ve- liki meri še bolj toplo sprejeli Cabaret: v mesecu marcu nas pridite poslušat v Narodni dom v Celju. NIKA VIPOTNIK RAMPRE, Žalec Zapleti v finišu Griže in Liboje skupaj V soboto, 19. februarja sta se na sedežu krajevne skupnosti Liboje že drugič v tem mesecu sestali vodstvi krajevnih skup- nosti Griže in Liboje. Na raz- govoru so obravnavali projekt organiziranja skupne občine, ki ga je sestavila posebna ko- misija iz predstavnikov obeh krajevnih skupnosti. Iz pro- jekta je razvidno, da že sedaj obe krajevni skupnosti sodelu- jeta na mnogih področjih. Izhajajoč iz zakonske opre- delitve, da bodoče občine naj ne bi sekale mej sedanjih kra- jevnih skupnosti, še posebno ne katastrskih občin, vodstvi predlagata prebivalcem kra- jevnih skupnosti, da se odloči- jo za skupno referendumsko območje. Tako bi bila v skupni občini naselja: Bmica, Griže, Kasaze, Liboje, Migojnice, Pongrac in Zabukovica. Celot- no območje občine bi se zaradi zgodovinske pogojenosti delilo na krajevni skupnosti Liboje s 1591 prebivalci in Griže z 2692 prebivalci. Iz tega bi izhajalo tudi število članov občinskega sveta in sicer iz Li- boj 5 in iz Griž 8. Poleg občinskega sveta bo bodoča občina volila tudi žu- pana, ki funkcije ne bo oprav- ljal profesionalno. Verjetno pa bo potrebno razmisliti o ob- činskem tajniku, ki bo to nalo- go opravljal profesionalno iñ bo skrbel za normalno vsakod- nevno funkcioniranje javnih zadev. Naloge nove občine bodo sa- mo na področju lokalnih jav- nih zadev. Izločena je celotna funkcija državne uprave, ki ostane na svojem sedanjem se- dežu v Žalcu in jih bo v večini prevzela država Slovenija pre- ko svojih ministrstev. Kaj pa potem sploh še ostane bodo- čim občinam? To je vprašanje, ki ga je v tem trenutku težko podrobno definirati. To so na- loge, ki jih že sedaj opravljajo večje krajevne skupnosti in naloge, ki jih sedaj opravljajo razni javni zavodi, organizira- ni v občinskem središču. Po podatkih iz sredstev jav- nega obveščanja in iz sosed- njih krajevnih skupnosti se bo na območju sedanje občine Žalec ustanovilo večje število manjših občin. Pri delitveni bilanci bo potrebno upoštevati dejstvo, da bi občina Griže in Liboje zajela 10,7 odstotkov prebivalstva in 14,5 odstotka območja sedanje občine in s tem tudi okrog 10 odstotkov sedanjih sredstev, namenjenih za lokalne javne potrebe. To pa je, v primerjavi z bodočimi organiziranimi občinami v Sloveniji, povprečna velikost in povprečna gospodarska moč občine. Iz samega projek- ta je tudi razvidno, da je na tem območju organiziranih 41 družbenih in zasebnih podje- tij, 5 samostojnih podjetnikov posameznikov, 80 samostojnih obrtnikov in 1581 zaposlenih. Če k temu dodamo še 687 učencev, 1365 gospodinjstev in 37 zaščitenih kmetij ugotovi- mo, da je kljub trenutno slabi gospodarski situaciji to po- dročje bogato in sposobno skr- beti za nadaljnji razvoj. Prostor Savinjske doline se bo tako upravno-lokalno raz- delil. Naj ta delitev ne pomeni postavljanja novih mej, tem- več nove vrednote. Zato je po- trebno že sedaj razmišljati o stvareh, ki jih bo treba tudi v bodoče opravljati skupaj za celotno območje sedanje obči- ne Žalec. Na sestanku je pre- vladalo mnenje, da je smiselno organizirati občino le pod po- gojem, da se vse novo nastale občine v Savinjski dolini po- vežejo v enotno pokrajino. Takšno odločitev pa morajo podpreti tudi občani iz drugih območij sedanje občine. MIRAN KRAJŠEK, za svet KS Griže Prešeren druguje z Lili Marlen i. Običajno se držim nekaterih starih resnic o molku, še po- sebno pa ne želim biti nestф- na in puščam ljudem lastno mnenje. Tudi vašo pravico do drugačnega mnenja spoštu- jem. Oglašam se zgolj zato, ker je vaša sodba o osrednjem kul- turnem prazniku v občini Ža- lec neobjektivna. Pravico ga imate komentirati, nimate pa pravice zavajati bralcev in jim dati enostransko in neobjek- tivno informacijo. Zato je vaš komentar »Prešeren dniguje z Lili Marlen« žaljiv. Kaže pa tudi vašo nestrpnost do druga- če mislečih in je plod provinci- onalnosti in lažnega strahu pred tem, da nam bo tujstvo oskrunilo jezik. Skratka ne- kaj, na kar je Cankar že davno odgovoril fiHstrom in farize- jem iz doline Šentflorjanske. » Zakaj niste povedaU svojim bralcem, da je bil v vsakem vabilu na proslavo priložen ti- skan prevod vseh zapetih pe- smi? Drugi obiskovalci pa so si ga lahko vzeli pri vhodu v dvo- rano. Zakaj ste zamolčali, da je med muzikalom slovenski gledališki igralec Marjan Bač- ko recitiral poezije slovenske- ga pesnika in našega rojaka Ervina Fritza? Zakaj je za vas pesem Lili Marlen še vedno spoma? Slo- venski glasbenik Vlado Kre- slin jo je ob spremljavi Beltin- ške bande prav v tej in še pol- nejši dvorani pel le pol leta prej na dobrodelnem koncertu za nakup slovenskih knjig v Občinski matični knjižnici. Pa se nihče ni zgražal! Menda zato, ker je pesem lepa, ker je ljudem všeč njeno sporočilo, ker vedo, da je niso peli le nemški vojaki (tudi, če bi jo samo ti, je pesem še vedno le- pa), ampak tudi zavezniški in so ji »grešnost« usmerjeno na- prtili šele v komunizmu, pa ne vsi. Sicer jaz pesmi ne bi poz- nala že 30 let. Zakaj ocenjujete, da je pol- na dvorana pri nas redkost, če pa ne obiskujete naših priredi- tev? V Žalcu se je namreč že nekajkrat zgodilo, da smo v dvorano s 400 sedeži dali še nekaj dodatnih. Tudi na tem področju smo toliko postorili, da nas boli, ker ste žaljivi do naših prizadevanj. Samo vi ste videli otrple obraze in ljudi, ki so zapuščali dvorano, ker ste to hoteli vide- ti. Nekateri otroci pa so res motili prelep nastop pevke Ni- ke Vipotnik in ansambla. Vas tudi navdušeno ploskanje pev- ki, glasbenikom in Marjanu Bačku ni prepričalo, da so mnogi prireditev doživljali drugače kot vi. Gotovo je bil kdo že prej, kasneje pa po ko- mentarju slavnostne govornice pesnice Neže Maurerjeve razdvojen. Žal mi je, da je tudi ona presenetila z nestrpnostjo, ko je v svojih pesmih tako dni- gačna. Drug slovenski umet- nik, katerega mnenje gotovo tudi veliko šteje, pa je prosla- vo ocenil kot gosposki, prelep dogodek. Napisali ste tudi, naj za ta spodrsljaj nekdo odgovarja. Ne bom se skrivala za ostale člane komisije za kulturo, če- prav smo se enotno odločili za program prireditve, ampak vas zgolj v svojem imenu spra- šujem: h komu naj grem na zagovor zdaj, ko ni več partij- skih komitejev? Morda pa mi daste namig in mi zaupate, kam morate na zagovor vi, ka- dar si privoščite neobjektivno in zato žaljivo informacijo. ANKA KRČMAR, članica komisije za kulturo pri IS SO Žalec in direktorica Zavoda za kul- turo Žalec Župan Anton Roječ zavaja javnost stara praksa se nadaljuje. Ali ni bilo dovolj, da so uprav- ni organi občine Celje leto dni zavajali ministrstvo in mene z lažnimi podatki? Sedaj mo- rate še vi zavajati javnost z lažnimi dejstvi. Sramota, g. župan, sicer pa, kakršen žu- pan, taki občinarji, ki lahko izkoriščajo svoje službene po- ložaje in prekoračijo svoja po- oblastila, pa se nič ne zgodi. Celjani si ne zaslužimo tako slabega župana. Zelo me čudi, da poslanci podpirajo takega župana! Vi trdite in zavajate javnost, da postopek na ministrstvu še ni končan, da nezakonitosti, ki jih očitam občini Celje uradno niso ugotovljene, da je Robida gradil na črno. Vse to je čista in groba laž, g. župan Anton Roječ. Postopek na ministr- stvu je bil končan 20.4.1993, ko je komisija (Jazbinška) opravila upravni nadzor nad vašo občino. Uradno z mini- strstva Mihe Jazbinška je bilo ugotovljeno in dokazano 24.7.1992, da je bilo nezako- nito vse, kar so naredili uprav- ni organi občine Celje. OSUP- VO občine Celje je izdal 7.7.1992 dokument, kjer piše, da so bile parcele nezazidljive. Vse to je 100% dokazano, do- kumentacija je pri meni in pri vas, g. župan Roječ. Edina res- nica je iz vaših ust, da je Robi- da gradil na črno, ker ni gradil tam, kjer so mu občinarji do- volili (seveda nezakonito), šel je 10 m naprej. To je bila druga čma gradinja, g. župan Roječ. Prvo črno gradnjo pa je nare- dila občina Celje, ker ste mu izdali protizakonito lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Seve- da ste to zamolčali. Komisija z ministrstva Mihe Jazbinška, ki je naredila upravni nadzor nad vašo obči- no, je prišla v Celje zato, ker bi morala razrešiti nezakonit primer Ručigaj — Robida, pa so ga izpustili, ga niso obravna- vali. To je zelo čudno dejstvo, ki marsikaj pove. Obravnavali pa so 12 drugih primerov, ki niso imeli madežev občine. Žal od ministra M. Jazbinška ni- sem dobil odgovora na mojo pritožbo nad takim delom nje- gove komisije. Minister Miha Jazbinšek bi moral odstaviti vse »šefe« upravnih organov občine Celje, ki so bili poveza- ni s to čmo gradnjo in izdajo nezakonitega lok. in grad. do- voljenja, pa ni naredil - NIČ. Odstaviti bi moral tudi to nje- govo komisijo, ki je opravUa nadzor, saj je ravnala zelo podlo in nečloveško, pa ni na- redil nič - še odgovoril ni na mojo pritožbo. Ni pa končan postopek moje ovadbe proti občini Celje, ki sem jo podal na Javno tožil- stvo Celje dne 3.11.1992. Na sodišču se še začela ni. Nič čudnega, smo pač v pravno- nepravni državi, kjer tudi be- seda od pravosodnega mini- stra M. Kozinca nič ne zaleže. Gospod Anton Roječ, z Vami ne polemiziram več, ker ste človek z nizkimi udarci, v športu prepovedanimi - v po- litiki pa dovoljenimi. Za poli- tiko pa tako veste, kaj je... MARJAN RUČIGAJ, Celje PREJELI SHO ШШШШШШ1ШЦДГ11111ГШ Prvo zasedanje SNOS V vojni vihri, ki je divjala po vsej Evropi, se je na osvoboje- nem ozemlju v Črnomlju v dneh 19. in 20. februarja 1944 zbral prvi slovenski par- lament, izvoljen v Kočevju. Štajersko so zastopali po- slanci Jože Lampret - duhov- nik, Mica Šlander - delavka. Marko Šnuderl - pravnik, Pe- ter Stante - delavec in Albin Vipotnik - rudar. Ob zasedanju, ki je imelo na dnevnem redu 30 točk, so sprejeli še vrsto pomembnih aktov. Parlament je sprejel de- klaracijo o vzpostavitvi Naci- onalnega komiteja osvobodi- tve Slovenije - to je slovenske narodne vlade. Kako so že takrat mislili in načrtovali prihodnost Slove- nije povedo: odlok o ustanovi- tvi verske komisije, da se za- varuje nemoteno bogočastje, odlok o ukinitvi varnostno ob- veščevalne službe za bojevanje proti peti koloni, odlok o zaš- čiti slovenskih gozdov, odlok o izdaji plačilnega bona kot zakonitega plačilnega sred- stva na osvobojenem ozemlju Slovenije, odlok za ustanovi- tev kulturnih in umetniških ustanov na osvobojenem ozemlju, odlok o ustanovitvi Znanstvenega inštituta za ure- janje življenja po osvoboditvi, predvsem dokumentacije za uveljavljanje zahtev po korek- turi zahodnih slovenskih meja na mednarodnih pogajanjih. Inštitut je vodil dr. Fran Zwitter. Vse to dokazuje, da smo Slo- venci že v letih narodnoosvo- bodilnega boja začeli graditi svojo državo. 5. maja 1945 pa je bila v Ajdovščini slovesno ustanovljena prva slovenska narodna vlada. VERA POLIČNIK, Sp. Rečica Kako priti do otrokom prijazne šole? K pisanju tega pisma me je vzpodbudila razprava na rodi- teljskem sestanku prvošolčkov na eni izmed celjskih osnovnih šol. Ker sem pred desetimi leti, ob podobni priložnosti, že raz- pravljala o popolnoma isti problematiki, seveda tokrat nimam več upanja, da bodo ti problemi odpravljeni na rodi- teljskih sestankih. Naše šole že vrsto let razpo- lagajo z zaskrbljujočimi po- datki o naših otrocih, njihovih učencih in pri tem ugotavljajo naslednje: da so delovne nava- de šolarjev slabe, da so pri po- uku pogosto utrujeni in zaspa- ni, da imajo vedno manjšo fi- zično kondicijo, da imajo ne- redno in nezdravo prehrano. Ugotovljene značilnosti, ki se iz leta v leto verjetno še po- slabšujejo, seveda zmanjšujejo šolarjevo učno kondicijo in učinkovitost. Zato bi bil že skrajni čas, da se začnemo uk- varjati z vzroki in možnostmi za njihovo odpravljanje. V ta namen jih bom poskušala pri- kazati tako, kot se vsakodnev- no kažejo meni in številnim staršem. Številni prvošolčki imajo dvoizmenski, tedensko me- njalni pouk. Takšna organiza- cija pouka je za najmlajše šo- larje skrajno neprimerna, saj ne omogoča za to šolsko ob- dobje nujno potrebnega privz- gajanja učnih delovnih navad. Otroci so lahko deležni naše pomoči le vsak drugi teden, vmes pa so prepuščeni sami sebi ali nekemu drugemu, bolj ali manj neustreznemu reži- mu. Posledice tega so neureje- na prehrana, pretirana utruje- nost in odklanjanje učnih ak- tivnosti. Šole bi z odpravo dvoizmenskega pouka za mlajše osnovnošolce storile prvi korak k odpravljanju zgo- raj navedenih škodljivih po- sledic. Dodatni ukrep bi bil prila- gajanje začetka vsakodnevne- ga pouka sodobnemu tempu in spreminjajočem se bioritmu našega življenja. S pričetkom urah bi bili otroci bolj spočit dan pa bi se lahko pričel umii jeno in z zajtrkom. In prepričana sem, da bi s lahko šole temu zelo enosta\ no prilagodile. Poleg tega ponujam v гаг mislek še komično dejstvo, d ta na prvi pogled konfliktn situacija nima nasprotniki Strokovnjaki pedagoških zna nosti opozarjajo na te in šte vilne druge pereče šolske pn» bleme že vrsto let. Šole ï z njimi strinjajo, a same d najdejo ustreznih rešitev. Vi starši smo nezadovoljni, ker s na videz osamljeni spopadam z nepotrebnimi, večjimi ai manjšimi težavami. Medtei pa nam uhajajo generacije i' generacije otrok, ki jim dela mo nepopisno veliko in napo pravljivo škodo. Pravega naslovnika za ra zrešitev navedenih problemov to je Ministrstvo za šolstvo ii šport, poznamo in smatramo da je reševanje splošne znam in verificirane problematiki že v teku. A žal temu ni tako ii za nami bodo o istih proble mih na roditeljskih sestanki! razpravljale generacije in ge neracije staršev. Zato menim da je potrebno prizadevanja zi rešitev navedenih problemov bolj učinkovito zastaviti ii združiti iniciative posamezni! strokovnih in upravnih insti- tucij, staršev in učiteljev. Ob tej priložnosti tudi vse pozi- vam, da se zaradi odgovorno- sti do otrok in iz spoštovanji do znanja, aktivno vključijo| v prizadevanja za otrokoii prijazno šolo že v šolskem lett 1994/95 ADRIJANA ZUPANC Celje Sprenevedanje, izkrivljanje, pozabljanje Združenje lastnikov razlaš- čenega premoženja (ZLRP) pripisuje zavezancem v Zako- nu o denacionalizaciji precejš- nji del zaslug, da se ta ne spo; štuje in ne izvaja. Zavezanci so, da bi še bolj zavirali izvaja- nje zakona, ustanovili svoj« združenje, ki se, seveda tak« deklarirano, bori za njihov« zakonske pravice in interese i" to za tiste in takšne, kot jih оШ razumejo in zahtevajo. Glavni zahtevi teh »organi' ziranih« zavezancev sta, da s( nepremičnin ne vrača v nara' vi, temveč se oropancem te ne' premičnine »vračajo« z držaV' nimi obveznicami. Št. 8 - 24. februar 1994 23 Druga zahteva je, da je družbena lastnina, ki so jo upravljale organizacije zdru- ženega dela, lastnina podjetij (sedaj ne več organizacij zdru- ženega dela). Podržavljanje teh nepremičnin je po njiho- vem »nova nacionalizacija«. Predsedstvo ZLRP želi »po- zabljivcem« osvežiti njihov spomin z naslednjimi zakon- skimi določbami, tokrat iz slo- venske »male ustave«, sprejete leta 1976. Iz temeljne določbe se ob še tako veliki fantaziji in besednemu »prevračanju« ne da razbrati, da so bili delavci in direktorji lastniki družbe- nih sredstev, sredstev družbe- ne reprodukcije in drugih pro- dukcijskih sredstev. Še tako trdovratnega spre- nevedavca, ki trdi, da je dela- vec lastnik tistega, kar je ustvaril, strezni tale določba: »V socialističnih samou- pravnih družbenoekonomskih odnosih delavci združujejo svoje delo in sredstva, ki so družbena lastnina v njihovi upravi, v različne oblike zdru- ževanja in medsebojnega so- delovanja, da razširijo in iz- boljšujejo materialno osnovo združenega dela, zboljšujejo svoj materialni in družbeni položaj ter zadovoljujejo oseb- ne, skupne in splošne potrebe in interese.« Delavec in direktor je svoje osebne potrebe polno zadovo- ljil, od kod danes zahteva, da so družbena sredstva njihova lastnina? Na koncu navajanja še do- ločba: »Nihče ne more pridobiti lastninske pravice na družbe- nih sredstvih...« Ta, morda za koga neprijet- ni ideološki sprehod v bližnjo preteklost znova potrjuje, da je bila načelna odločitev nove države Slovenije ob njenem nastanku pravilna, da je po- trebno ukradeno oziroma oro- pano vrniti njihovim lastni- kom, družbeno imovino pa po- državiti in jo pravično razdeli- ti med vse Slovence, saj so jo vsi ustvarili, vsak na svoj način. Še tako intenzivno oživlja- nje preteklosti pa ne spremeni dejstva, da se z vračanjem ukradenega oziroma oropane- ga premoženja sploh ne more povzročiti novih krivic. Saj je vračilo ukradenega osnovnega civilizacijska pravna norma, ki jo spoštujejo vse države, ki dajo kaj na človekove pravice in na svoj pravni ugled. Razlaščenci zato še vedno pričakujejo od predsednika države, predsednika Državne- ga zbora in predsednika Vla- de, da posredujejo javno v ko- rist svoje pravne države, saj prav njim osebno ne manjka tako izkušenj in znanja iz ča- sov veljavnosti »male ustave«, kot tudi iz današnjih časov de- mokratične družbe. FRANC IZGORŠEK, predsednik ZLRP Slovenije Še pomnite tovariši... Pred kratkim je celjska Osrednja knjižnica izločila iz svoje izposoje kar zajeten kup knjig, ki so bile predvsem »družboslovne« zvrsti; gre na- mreč za bivšo partijsko litera- turo (od raznoraznih zbranih del Josipa Broza, Edvarda Kardelja idr.). Za spomin sem si vzel knjigo »8. kongres ZKS«, ker je v njej veliko zani- mivih podatkov o ljudeh in ča- su, ki so pred 16 leti soustvar- jali vrhunec slovenske partije. Takrat je počasi začel »bleste- ti« tudi Milan Kučan in prav gotovo je bilo obdobje 8. kon- gresa ZKS tisto, ki je nakazo- valo še bolj »svinčeno obdob- je« real socializma za Slo- vence. Na koncu knjige je tudi po- glavje »Brzojavke in pisma 8. kongresu ZKS«. V tem po- glavju je zajetih tistih 703 raz- nih komunističnih osnovnih organizacij, posameznikov idr. po Sloveniji, ki so takrat poši- ljali svoje »dobre« želje k uspehu kongresa in s tem potrdili predvsem pripadnost vrhu slovenske partije. Tudi predstavniki iz po- dročja celjske občine niso nič kaj bistveno zaostajali in zato navajam sledečo »top listo« celjskih komunističnih navdu- šencev. Takoj za prvouvršče- nim podjetjem Megrad iz Ljubljane so se uvrstili komu- nisti in delovni ljudje Zdravi- lišča Dobrna. Na solidnem 55. mestu se je znašla 00 ZK Strmec pri Vojniku; na 182. mestu so bili člani ZK in delavci Železarne Štore; 201. mesto so zasedli komuni- sti in delovni ljudje OZD In- grad Celje; na 231. mestu je bil Svet 00 ZK WZ Celje; na 283. mestu so bili komunisti carinarnice Celje; na 286. me- stu so se znašli delegati stote skupine pri Del. Univerzi Ce- lje, takoj za njimi pa na 287.mestu delavci in komuni- sti Delovega tozda Novi ted- nik, Celje. 316. mesto so dose- gli komunisti DO Kovinotehne Celje, na 319. mestu so pristali komunisti, športniki in teles- nokultumi delavci občine Ce- lje, na 321. mestu delavci in komunisti ZC Celje - tozd Cen- ter za varstvo žena, delovni ljudje Aera so zasedli 326. me- sto, 351. mesto 00 ZK tovarne modne konfekcije TOPER Ce- lje, 359. mesto delavci delovne skupnosti AMD Šlander Celje, 362. mesto likovni ustvarjalci in mladinske gledališke skupi- ne, zbrane na občinski reviji Naša beseda 78, na 363. mestu so bili člani ZSMS, zbrani na mladinski politični šoli Ob. konference ZSMS Celje, 373. mesto so dosegli delavci celjskih pravosodnih ustanov, šele na 489. mestu so bili učite- lji in učenci XIV. div. Dobrna in na 490. mestu delavci DO Merx Celje. Na 502.mestu so se znašli komunisti OO ZK Otok L, Celje in takoj za njimi na 503. mestu komunisti OO ZK Malgajeva, Celje. 569. me- sto so dosegli komunisti po- djetja za urejanje voda Nivo Celje (vsi tozdi in DSS), takoj nato pa so se na 570. mesto uvrstili komimisti OO ZK LB - SB Celje in vsi člani delov- ne skupnosti. 580. mesto je pripadlo Prevozništvu Celje, takoj za tem pa so na 581. me- sto uvrščeni učenci in delavci tehniške šole v Celju. Učitelji in dijaki ZK zdravstvenega šolskega centra Celje so dose- gi 600. mesto. Šele na 681. me- sto pa se je uvrstila 00 ZK celjske Gimnazije. Na koncu si lahko zastavim le še retorično vprašanje: »Kje ste danes, to- variši in tovarišice?« GREGOR URANIO, Vojnik Gospa gre še velino težico z leziica... v vrtcih smo se načelno do- govorili, da bomo odpravili naslavljanje osebja s »tovariši- co«. Vendar tradicija in ve- denjski vzorci ohranjajo v medsebojnih komunikacijah moč navade, tako pri otrocih, starših kot vzgojiteljicah. Vzdevek »tovarišica« z vsemi izpeljankami »tršica«, »-šica«, »-ica«, je postal v petdesetletni rabi avtomatiziran, samoume- ven sinonim pedagoškega po- klica. Nekatere (zunaj in znotraj vrtca), kjer se še tu in tam upo- rablja, bolj ali manj moti; kljub temu, da zavoljo tega proces vzgojnega dela s stro- kovnega in ideološkega vidika ni obremenjen. Vendar se naj- dejo nestrpneži, ki tega ne jemljejo tako. Čeprav ima pra- vopisna - pomenska razlaga besede »tovariš(ica)« z našim pedagoškim delom v resnici veliko skupnega, je bila v pre- teklem obdobju morda res eti- ketirana s pripadnostjo socre- alističnemu režimu, zato v se- danji rabi slišijo nekateri še vedno le-ta prizvok. Vsak proces spreminjanja potrebuje svoje razloge in do- ločen čas, da pride do neke preobrazbe. Otroci tega ne do- jemajo tako kot odrasli. Pa še odrasli zelo različno! Zato je važno, kakšen zgled jim daje- mo mi z našim ravnanjem, mi- šljenjem, izražanjem in vede- njem. Sem spada tudi vljud- nost. Otroci nas nehote posne- majo in se z nami identificira- jo. Bistveno je, kako pri tem občutijo medsebojne odnose: v družini, vrtcu, šoli, z oseba- mi, ki jih vzgajajo, negujejo in hranijo, s katerimi so v bistvu v zelo intimnih - prijateljskih odnosih. Odrasli moramo ve- deti, kaj je bolj prav in lepo: da nas otroci kličejo z gospo, gospodično, Vi ali Ti, ali nas naslavljajo samo z imenom. Precej vzgojiteljic se je odloči- lo, da jih otroci kličejo kar po imenih in jih tikajo. Tudi to nekaterim odraslim ni všeč. Z vidika demokratičnosti medsebojnih odnosov med ljudmi in pluralnosti na vseh ravneh, ki naj bi odlikovale našo novo družbeno ureditev, bi bilo modro vse skupaj pre- pustiti času, da urejii stvari po neki naravni poti in logiki. Vendar ne bi bilo odveč, če bi si tudi o tem na strpen način izmenjali starši, vzgojitelji, učitelji, strokovnjaki, komuni- kologi in tudi politiki svoja stališča. Saj gre včasih ob na- videzno majhnih problemih za občutljiv sistem vplivanja družbenih institucij, ki bi mo- rale v svojem poslanstvu delo- vati na čimbolj usklajenih mo- ralno-etičnih vrednotah. Vsa- ka na svoj način oblikuje člo- veka kot posameznika od roj- stva dalje za življenje v skup- nosti. V procesu njegove soci- alizacije naj bi bile njegova čimbolj prijazna družba. Ne gre le za formalnost imenova- nja, s katerim se lahko nekate- ri hitro zadovoljijo, ali mu oporekajo, temveč za kako- vostne medsebojne človeške odnose, ki jih ne izražamo le z besedami, ampak s predvsem res pristnim sožitjem. prof. ANA ČETKOVIČ VODOVNIK, ravnateljica WZ Anice Čemejeve Celje Prvenstvo za mir v Evropi Združenje Atlantski svet Slovenije je imelo v Ljubljani 10. februarja 1994 svoje prvo zborovanje. Namen zborova- nja je bilo ugotoviti, kako bi se Slovenija pridružila državam srednje in vzhodne Evrope, katere so bile pod komunistič- no oblastjo, programu teh dr- žav pri Pridruženem članstvu za mir v Evropi. Predavanje o tej temi je imel veleposlanik ZDA v Sloveniji gospod Allan E. Wendt, ki je bilo za udeležence Združenja atlantskega sveta Slovenije zelo zanimivo. Partnerstvo za mir v Evropi za Slovenijo ne pomeni samo vojaške varnosti, temveč ima tudi mnogo drugih koristnih vrednot. Zelo se zav- zema za razvoj demokratične družbe in varstva človekovih pravic. Prav tako se zavzema za učinkoviti razvoj tržnega gospodarstva, postopno uki- njanje nezaposlenosti, pred- vsem pa tudi urejanje in var- stvo naravnega okolja. Na tem programu že deluje v Evropi veliko število držav, ki so bile v preteklosti komu- nistične. Le Slovenija nekako okleva, to pa predvsem zato, ker še vedno vodijo državo Slovenije ljudje iz bivšega vodstva SFRJ in s tem nas skušajo približevati že pred časom propadlemu balkanske- mu bratstvu. Zato pa tudi po- skušajo in si močno prizadeva- jo pri zmanjševanju obramb- nega proračuna Slovenije. Slovenija kot mala država mo- ra postati del Evrope, ne pa žrtev tistih, ki so nam že nekoč v pretekli zgodovini zapravili našo svobodo, spremenili nas Slovence v polkulturen narod in nam vsilili tujo politično in kulturno nasilje. Pred kratkim je našo država obiskala poslanka ameriškega predsednika Clintona, gospa Madlein Albraith, ki je sloven- ski vladi obširno obrazložila elemente partnerstva za mir v Evropi, ki pa ne pomeni sa- mo miru in varnosti Slovenije, temveč tudi gospodarski in kulturni napredek. Kajti eko- nomska stabilnost in partner- stvo za mir so najboljši pogoji za gospodarski, kulturni in ekonomski razvoj Evrope. Kot zaključek tega zborova- nja je bila slovesno podpisana pogodba za odprtje uradnih prostorov združenja Atlantski svet Slovenije, katerih donator je bil Koncem Slovenijales Ljubljana. Po končanem uradnem delu je donator Slovenijales vse udeležence zborovanja vljud- no povabil na coctail party, na katerem so se razvili sproščeni medsebojni razgovori, širila so se obzorja znanja in poznan- stev ter medsebojne povezave Slovenije z Evropo. Za tako pozomost najpri- srčnejša zahvala donatorju Slovenijales, z željo za več ta- kih srečanj na področju med- narodnega sodelovanja. FRANC VENIŠNIK, Slovenska nacionalna desnica Napad je najboljša obramba Da je napad najboljša obramba, se prav dobro zave- da Kučanov zvesti oproda ma- riborski tožilec g. Dušan Po- žar, ki je poslal temeljnemu ljubljanskemu tožilcu g. To- mažu Miklavčiču vrsto izmi- šljenih in ničnih »kaznivih de- janj« zoper našega obrambne- ga ministra g. Janeza Janšo. Ker gre v danem primeru za zelo resne in pomembne stvari, ne moremo ostati brezčutni še tako apolitični občani. Vsak narod - tudi naš slo- venski - ima odločne, pogum- ne, poštene, značajne in za- služne može in politike, ki jih zaradi naštetih odlik spoštuje in ceni ter jim upravičeno za- upa. Med te - sicer redke pri nas - spada naš cenjeni obrambni minister g. Janez Janša. Zato je nezaslišano in skrajno neodgovorno ter vse obsodbe vredno početje mari- borskega tožilca g. Požarja, ki daje pod drobnogled delo in ravnanje našega obrambnega ministra in tako precej a muši- ce, požira pa velblode. Vpraša- ti se moramo, kaj to pomeni, da mariborski tožilec oprosti oziroma sploh ne spozna za krive tiste, ki so pretihotapili na mariborsko letališče 120 ton orožja in razstreliva, niti ga ne zanima, proti komu je bilo namenjeno, kdo ga je pla- čal in s čigavim denarjem. Očitno pa g. Požarja zelo skr- bi, če nismo mi ali kdo naših kršili jugoslovansko - komuni- stičnih zakonov, ko smo se tu- di z orožjem uprli agresiji ko- munistične JA. To pa pomeni - na zatožno klop spraviti najz- vestejše in najzaslužnejše si- nove našega naroda. Toda, še bomo zavedni Slo- venci stopili skupaj, še bomo strnili vrste, kot smo jih ta- krat, ko so oficirji JA s privo- ljenjem voditelja slovenskega CK aretirali in zaprli našo če- tverico, da bi v kali zatrli slo- vensko pomlad. Tožilec, ki deluje proti osa- mosvojitvenim interesom in težnjam svojega naroda, v pravni državi ne bi mogel biti tožilec. Vendar, za nas dr- žavljane Slovenije ni skrb vzbujajoč nastop mariborske- ga tožilca g. Požarja, ampak njegovo močno CK-jevsko podzemno zaledje, od koder prejema navodila. IVAN GLUŠIČ, Mozirje Št. 8 - 24. februar 1994 REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA CELJE Komisija Občine Celje za prodajo nepremičnin razpisuje na podlagi 7. člena Pravilnika o pogojih in postopku za prodajo stavb in posameznih delov stavb občanom in civilnopravnim osebam JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanjskih prostorov na Glav- nem trgu 5, Celje, ki bo dne 11. 3. 1994 v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju, Trg celjskih knezov 9, z začetkom ob 10. uri. Promet javne dražbe so stanovanjski prostori v stavbi na Glavnem trgu št. 5, Celje, stoječi na parceli št. 2328, vpisani v vi. št. 142, k. o. Celje, in sicer: - stanovanjski prostori v II. nadstropju s pripadajočimi po- možnimi prostori v skupni velikosti 160,40 m^. Izklicna cena znaša 3.572.266 SIT. Na dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in fizične osebe, ki so državljani RS. Zdražitelj mora pred začetkom javne dražbe komisiji predloži- ti izpisek iz registra in pooblastilo, če gre za pravno osebo, fizična oseba pa potrdilo o državljanstvu. Pogoj za sodelovanje na javni dražbi je plačana varščina v višini 10% od izklicne cene, ki se plača na žiro račun Občine Celje, št. 50700-630-10009 (s pripisom za javno dražbo). Kupcu, ki lx) na dražbi uspel, se bo plačana varščina vračunala v kupnino, drugim udeležencem pa se bo vrnila v 3 dneh brez obresti. Kupoprodajna pogodba bo sklenjena v 8 dneh po javni dražbi, kupnino pa bo kupec dolžan plačati v roku 15 dni po tem, ko bo Javno pravobranilstvo Celje potrdilo pogodbo. Če uspeli ponudnik ne bo sklenil pogodbe oz. ne bo plačal kupnine v navedenem roku, bo pogodba razveljavljena, pla- čana varščina pa bo zadržana. Stanovanjske prostore si interesenti lahko ogledajo in dobijo podrobne informacije po predhodnem dogovoru z g. Dreven- škom iz Strokovne služt)e za stanovanjsko gospodarstvo. Gledališka 2, Celje, telefonska številka (063) 21-658. Nakup poslovnih prostorov se opravi po načelu »videno- kupljeno« in se kasnejših reklamacij glede starih napak ne bo upoštevalo. Kupec mora plačati stroške cenitve nepremičnine, oglasa javne dražbe, vse stroške v zvezi s sklenitvijo kupoprodajne pogodt>e in vse druge javne dajatve, nastale zaradi prometa z nepremičninami. Komisija Občine Celje za prodajo nepremičnin 12^ Št. 8 - 24. februar 1994 Krivih ust znova šel ie na dopust Pustna prireditev Radia Celje post festum Eden izmed večjih projektov Radia Celje v letu 1994 je pod streho. Dobesedno, kajti to nas od vsega najbolj veseli, saj je zaradi izrednega mraza in sne- ženja bila tudi nevarnost, da bi pustno prireditev morali odpovedati. Prireditev smo analizirali po dolgem in počez: samokritično smo ocenili na- pake, ki jih ni manjkalo, ven- dar pa brez samohvale, tudi nekaj pozitivnih stvari, ki jih je v prihodnjih letih potrebno še dodelati. Glavna pomanjkljivost pustne prireditve Radia Celje je bilo slabo ozvočenje na Glavnem trgu, saj je nastopa- jočim bilo mogoče prisluhniti le v polmeru dobrih desetih metrov. Tisti, ki so se zgnetli pred samim odrom, teh pa je bilo sicer veliko, so lahko sle- dili programu, ostali pa žal ne. Seveda smo želeli zvočno po- skrbeti tudi za »cirkulirajoče« obiskovalce in maškare, ven- dar pa se tehnično ni izšlo. Pripombam na ta račun zato lahko samo pritrdimo in ob- ljubimo, da bo drugo leto kar zadeva tehniko bolje. Sam program je seveda mo- goče ocenjevati po načelu »sto okusov, tisoč želja«. Gotovo ga ni mogoče primerjati s pom- poznim programom karneva- lov pred leti, vendar to niti ni Voditelj prireditve Tone Vrabl (»Antonio Grozota«) je z veli- kim kladivom dodobra potol- kel po vseh, ki jim gre zaradi napak in pomanjkljivosti v preteklem letu. bil naš namen, saj je šlo po denarnem vložku za mnogo skromnejšo prireditev. Kljub vsemu pa so glavne kritike le- tele na dolžino prireditve, za mnoge je namreč glede na strupen mraz bila predolga. Vendarle pa je v treh urah, ko- likor je trajala prireditev, bilo pusta nemogoče bolj celovito zajeti, kot pa smo, še enkrat poudarjamo, ob skromnih fi- nančnih sredstvih, ki smo jih imeli na voljo, to lahko storili z glasbenim vložkom skupine Vagabundi, humoristično sati- ričnim nastopom Alkotesta, plesalcev Za brezove metlo, katerih nastop naj bi dal pust- nemu showu mladostni videz in seveda obveznim nagraje- vanjem najbolj izvirnih mask. Prav pri slednjem pa smo lahko najbolj zadovoljni. Za zares privlačne nagrade, večd- nevna turistična potovanja od Barcelone, Dunaja, Benetk, do Bratislave, se je potegovalo kar 112 mask, mi pa smo jih pričakovali kakšnih 60, za ko- liko smo tudi imeli pripravlje- nih številk. Z roko smo jih po- tem na samem prizorišču mo- rali napisati še enkrat toliko. Nekaj mask ie bilo zares izvir- nih, nekaj pa se jih sploh ni prijavilo na tekmovanje. Poleg številnih mask pa nas je seve- da najbolj razveselilo, da je na pustno prireditev prišlo veliko obiskovalcev, na Glavnem tr- gu jih, če izvzamemo silvestro- vanje na prostem, že dolgo ni bilo tako veliko, in da jih je na minus 12 stopinj veliko vztra- jalo do samega konca priredi- tve, torej do mraka. To je nedvomno dokaz, da Celje potrebuje osrednjo pust- no prireditev in da so Celjani lačni dobre zabave, sprostitve in predvsem dogajanja v me- stu. Žal seveda Radio Celje oziroma NT&RC ne more biti edini, ki bi za to lahko poskr- bel, vendar smo tokrat res ostali sami, saj tudi v celjskem turističnem dništvu ni bilo in- teresa, da bi sodelovali pri pri- pravi programa, še manj pa. da bi prispevali kaj denarja. Brez pomoči sponzorjev pa tu- di te edine prireditve na pustni torek v Celju ne bi bilo, zato je prav, da vse sponzorje našteje- mo kar po vrsti od začetka do konca. Prireditev so omogočili Ko- vinotehna Leasing, ki je bila generalni pokrovitelj pustne prireditve, turistične agencije Palma, Kompas, Dober dan. Orel ter Združenje šofenev in avtomehanikov (ZSAM), Zdravilišče Rogaška Slatina, Zdravilišče Atomske Toplice, Zdravilišče Laško, ki so pri- spevali privlačna potovanja, vikend pakete in kopanja ter Klasje Celje, ki je obiskovalce obdarilo s 1500 svežimi pust- nimi krofi. Prihodnje leto bi morali svojo priložnost bolj izkoristiti gostinci in s stojnicami pro- dreti na Glavni trg in v druge dele središča mesta. Prav tako pa bo treba nekaj posebnega programa pripraviti tudi za najmlajše maske, saj največ razigranosti in veselja ob pustnih norčijah prispevajo najmlajši. Celje nedvomno po- trebuje kakovostno pustno p^rireditev in si jo tudi zasluži. Ce nič drugega, na Radiu Celje obljubljamo, da bomo za do- gajanje na pustni torek poskr- beli tudi prihodnje leto. ROBERT GORJANC Obvezna maska ni veljala samo za voditelja pustnega shows Toneta Vrabla, marveč tudi za nekatere druge radijce. Z leve Simona Brglez, Vesna Lejič in Sašo Matelič. Smučarska elita Noben moški me v življenju še ni pogledal tako debelo kot Aamodt, to je tisti Norvežan, ki si že nabira kolajne v Lille- hammerju. Vprašala sem ga, če se kdaj koncentrira s po- močjo glasbe, pa mi je rekel, da ima pred startom preveč dela, da bi mislil na glasbo. Ampak vsi asi svetovne smučarije ne menijo tako. Jure Košir, recimo, tik pred tekmo včasih malo prepeva, mi pa se- daj vsi upamo, da bomo v ne- deljo tudi mi prepevali, če bo našemu Koširju le šlo tako kot mora in kot si želimo. Pred nedavnim sem se po- mešala med druščino največjih mojstrov belih strmin na svetu in jim malo težila, kaj jim po- meni glasba, če se z njeno po- močjo koncentrirajo, pa te stvari. Klepeti z njimi so bili prav zanimivi. Prisluhnete jim lah- ko v soboto v moji oddaji Glasba je življenje. V nagradni igri Emone Mer- kurja pa so si nagrade prislu- žili, s pomočjo žreba, seveda: Francka Kavčič iz Škofje Lo- ke, Marija Martinjak iz Cer- kelj in Marija Mežan iz Straže. Pa še tale vic z naslovom Po sebi sodi - Tinček je prvič gledal z očetom hokejsko tekmo. Ne- kaj časa je molčal, nato pa vprašal: — Očka, ali hodijo tekmovalci zato tako pogosto z igrišča, ker jih zaradi mraza tišči lulat? SIMONA H2O KONKURENCA - Na oddajni- ku Boč se džungla s frekvenca- mi povečuje. Od 15. marca se bo s tamkajšnjega oddajnika zaslišal tudi glas Radia Glas Ljubljane. Če upoštevamo, da se od novega leta na našem območju sliši tudi ljubljanska komercialna radijska postaja Gama, ki pokriva celo državo, potem je več kot očitno, kako huda konkurenca vlada med radijskimi postajami za poslu- šalce in oglaševalce. KODIFIKACUA - BUža se 1. marec, ko bo potrebno pod- pisati pogodbo z Radijem Slo- venija o novih določilih prev- zemanja njihovega informa- tivnega programa in drugih delov programa. Po tej pogod- bi bodo lokalne in regionalne radijske postaje morale plača- ti za prenašanje delov naci- onalnega programa. Cena naj bi bila kar visoka, slišati pa je, da naj bi odslej slovenski naci- onalni program prevzemale le tri postaje. Ali bo med njimi tudi Radio Celje bo odvisno predvsem od cene in od poga- janj, ki jih bo z direktorjem Radia Slovenija Francetom Vumikom ta teden opravil v.d. direktorja Radia Celje Mitja Umnik. Če upoštevamo, da moramo Oddajnikom in zve- zam RTV Slovenija plačevati precejšnjo ceno za dovoljenje za frekvenco, da se bodo fi- nančno zelo zaostrili pogoji na področju avtorskih pravic za glasbeno opremljanje radij- skega programa in da od na- ročnine za RTV ne dobimo niti tolarja, potem se lokalnim in radijskih postajam v prihod- nosti obetajo hudi udarci po žepih. »RIM IN SVOBODA« - Naši novinarki bosta v prihodnjih dneh nekoliko spremenili svoj status. Nataša Gerkeš bo kma- lu odpotovala v »Rim« in po- stala mamica, Nada Kumer pa s prvim marcem postaja svo- bodna novinarka (freelancer). Nada Kumer bo še naprej so- delovala z našim radijem, na Natašine prispevke pa bo tre- ba počakati eno leto. Sobota, 26. februarja, 10.30 V modnem vrtincu Naša modna svetovalka vas bo spet seznanila z modnimi novostmi in vam svetovala kaj oblačiti v prihajajoči pomladi. Z Vlasto Cah-Žerovnik se bo pogovarjala Nataša Gerkeš. Sobota, 26. februarja, 19.00 Večerni športno-zabavni program: Zaključek Dnevov komedije Znova boste lahko prisluhnili prenosu nastopa košarkarjev Savinjske Polzele v domači dvorani v boju za eno od najboljših mest v končnici državnega prvenstva. Po zadnji predstavi na Dnevih komedije v Celju pa se bomo preselili v naš improvizi- rani studio v foyerju SLG, odkoder bosta Nataša Gerkeš in Mateja Podjed pripravili več zanimivih pogovorov s slovenskimi gledališčniki. Nedelja, 27. februarja, 10.30 Nedeljski gost: Vinko Skale Nada Kumer bo pripravila pogovor z znanim celjskim umet- niškim fotografom Vinkom Skaletom, ki je v naši akciji izbire osebnosti meseca med tistimi, ki prejema največ glasov. Torek, 1. marca, 16.10 Alkotest satirikon Na vaša ušesa spet prihajajo Srečko, Živko in Darko z novimi zgodbami in domislicami. Čaka vas spet pol ure smeha in zabave ter nove nagradne uganke. Sreda, 2. marca, 9.05 Osebnost februarja Izbrali ste že osebnost drugega meseca v letošnjem letu. Znova bomo pripravili pogovor z novim nominirancem za oseb- nost leta 1994. RADIJSKI SPORED od 24. februarja do 2. marca RADIO CELJE četrtek, 24.2.: 5.00 Po domače v novo jutro, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbene novosti, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Glasbeni Ex-press, 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Rock blok (Aleš Uranjek), 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.30 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek sporeda. Petek, 25.2.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Pn/a jutranja kronika (RaS),6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horo- skop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski spre- hodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 Novice, 13,00 Danes do 13. h, 14.00 Jack Pot, 15.00 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Ura super glasbe za konec tedna, 19.00 Radijski dnevnik, 19.30 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek sporeda. Sobota, 26.2.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Študentski sen/is, 10.30 V modnem vrtincu, 12.00 Novice, 12.15 Teen val, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vročih 20, 19.00 Večemi športno-zabavni program, 24.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 27.2.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi, Pribl.18.00 Zaključek sporeda Ponedeljek, 28.2.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Za lepše okolje, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalp- ski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS), 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Večemi program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone Vrabl), 22.00 Zaključek sporeda. Torek, 1.З.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45' Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC СеПе, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Časovni stroj, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Poročila, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Radijski dnevnik (RaS). 19.30 Deutsche Welle. 20.00 Zaključek sporeda Sreda, 2.3.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Prva jutranja kronika (RaS). 6.00 Poročita OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor. 6.45 Horoskop. 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjiž- nega trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS). 16.00 Podalpski biser (melodija tedna). 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i. 17.45 Pop loto. Lestvica 3, Tri, III. & AS. 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche Welle, 20.00 Brane Rončel na RC. 21.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo. ^-(«P^E-, Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna LejičJVfateja Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 29-431, Fax: 441-032 Studio: 441-310, 441-510 Št. 8 - 24. februar 1994 26 Narečni in domači festivaii Festival narečnih popevk Maribor '94 Radio Maribor razpisuje natečaj za v podnaslovu omenjeni festival, ki bo predvidoma 15. oktobra. Natečaja se lah- ko udeležijo vsi ustvarjalci zabavne glas- be, s skladbami, ki še niso bile javno predvajane in z neobjavljenimi narečni- mi besedili. Izbranih bo 16, po mnenju žirije najboljših skladb, posamezni av- torji pa bodo lahko na festivalu nastopili z največ dvema popevkama. Melodije po- šljite do 20. marca, na kaseti kot demo posnetek, skupaj z natipkanim besedi- lom v treh izvodih. Šifriranim skladbam priložite v posebni ovojnici naslov, ime in priimek avtorja glasbe in besedila. Še naslov: Radio Maribor, Ilichova 33, s pri- pisom »Za festival«. 25. festival domače zabavne glasbe Slovenije »Ruj '94« Letošnji festival bo od 2. do 4. septem- bra na Ptuju, razdeljen pa bo na tri dele: večer ansamblov, večer melodij in večer festivalskih uspešnic. Na prvem večeru bodo lahko nastopili vsi ansambli iz Slo- venije in zamejstva, ki gojijo to glasbeno zvrst. Žirija, imenovana od Zveze kul- turnih organizacij Slovenije, bo med ti- stimi, ki se bodo prijavili do 1. aprila, na področnih revijah izbrala najboljše. Ti se bodo v Ptuju potegovali za zlatega, sre- brnega in bronastega Orfeja ter za na- grado občinstva. Na večeru melodij bo izvajanih 20 melodij, ki jih bodo lahko izvajali le ansambli do sedaj nagrajeni z zlato Orfejevo značko. Avtorji morajo poslati do 15. aprila note in besedila na naslov: Radio Tednik Ptuj, Raičeva 6. 3. festival narodno-zabavne glasbe »Vurberk '94« Na festivalu instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko in večglasnim petjem lahko sodelujejo ansambli iz Slo- venije in zamejstva, ki igrajo tovrstno glasbo in imajo sestav, kot je navedeno v podnaslovu. Vsak ansambel sodeluje v razpisu z dvema skladbama, ki še nista bili javno predvajani ali posneti, in z ne- objavljenim besedilom. Skladbe je treba poslati na kaseti kot demo posnetek in v petih izvodih natipkana besedila. Za ansamble, ki še nimajo kasete ali posnet- kov na radiu, bo organiziran preizkus kakovosti. Prijave pošljite do 10. marca na naslov: Turistično društvo Vurberk, 62241 Spodnji Duplek, s pripisom »Za festival«. 24. festival domače glasbe '»Števerjan '94« Festival, ki je tekmovalnega značaja, bo v Števerjanu 2. in 3. julija, sodelujoči ansambli pa bodo izvajali po dve sklad- bi. Prva bo morala biti izvirna in prvič izvedena na tem festivalu, druga pa mora biti iz zakladnice najbolj priljubljenih uspešnic domače glasbe (Avsenik, Slak, Veseli planšarji...). Festival se bo odvi- jal v dveh dneh; na prvem bodo nastopili vsi prijavljeni ansambli, v drugem pa le tisti, ki se bodo po oceni komisije uvrstili v finale. Prijave s popolnimi podatki o ansamblu in skladbah (tudi sliko) po- šljite do 31. maja na naslov: S.K.P.D. Sedej, Trg svobode 6, 34070 Števerjan, Gk)rica-Italija. R¿fOT/7RNlCA No vidite Piše Aleš Jost Bolj prizanesljiv pa res ne morem biti, saj se nekateri že kar sami v drek tunkajo, pri tem histerično pogrkujejo in mahedrajo z nekakšnimi zdravstvenimi potrdili ali celo z odvetniškimi štampiljkami, čemu, ne vem in mi najbrž tudi nikoli ne bo dano vedeti. Vse skupaj pa izpade včasih tako groteskno, da se mi ne ljubi niti smejati več, dokler je v igri nekaj tako dolgočasnega, kot žarka maslena prijaznost in, saj vem da je nerodno, če te kdo sponrni na drek v hlačah, sploh če je vmes še časopis. Radoveden pa sem, kaj si mo- rem, tako da preverjam bra- nost kar sproti in nemalokrat moram biti vsaj presenečen, če se ljudje zgražajo nad mojim nemarnim besednjakom, ki ga v precej bolj vulgarnih varian- tah sami dnevno uporabljajo, še bolj pa bralstvo artikulira- no zarezgeta, kadar namerim na kakšnega prav posebno na- frfrulenega kozla, se mu usmr- knem v kravato ali pa se spo- taknem ob njegovo zatohlost. Pa je kar je, o kakšni osebni satisfakciji pa razen prvega narcisoidnega vtisa žal ni go- vora. No, pa poglejmo kako stojijo stvari v prostoru in času, saj kakorkoli se obrneš imaš rit zadaj, kot pravi naša mama in od nje sem se naučil še marsi- kaj. Bombe so ostale v Italiji in na letalonosilkah, kar je razo- čaralo večino slovenoidov, ge- neralov in nekdanjih kaplar- jev, najbolj pa se spahuje ver- jetno trgovcem z orožjem, ki jih bremenijo velikanske zalo- ge ubijal. Tisti frčoplanček, ki se je tako teatralično zaril v tukajšnje prepričanje, da je Slovenija center vesolja, so iz blata izvlekli sami jenkyji, med katerimi so tudi tokrat gobarji našli enega iz naših koncev, kajneda. Pravzaprav pa nismo tu zato, sem se pozno pa vendarle spomnil, saj bi to- le morala biti glasbena stran, če se zopet ne motim. In ko ste že povsem prepri- čani, da vam nimam za pove- dati nič novega, vas moram zopet sponmiti, da je to resna zadeva, ki Novi tednik stane približno petdeset demotov na teden in zato mi ni do kakšne inflacije naklonjenosti uredni- štva, če za to ni kakšnega kon- kretnega razloga. Pač, bili smo na koncertu, s tem da smo sledili mali iskri- ci upanja, ki je brlela nedaleč odtod, v Vojniku. Le kaj bi človek v tem kulturnem zmr- zovalniku lahko pričakoval, razen ponosnega klobasarstva in grenkega vimbeldonskega pozabialko internata v transil- vanskem okolju. Butnili smo v nekdanjo telovadnico, ki je sobno predelana v nabijališče za squash, zraven pa se drži še v bambus našemljeni lokalček. Fino fajn je bilo predvsem to, da je v tem krutem prostoru bil rock koncert, predstavila se je domača skupina Emer- son. Štirje mladci, ki ne vidijo čez osemnajst let, so se odločili igrati tako imenovani stari rock. In če se samo spomnim koliko poskusov oživitve te mastodontske glasbe sem mo- ral že prebaviti in recimo, da so nekdanji Spoons iz Pule še najbolj doživeto oživljali kla- siko iz konca šestdesetih. No, Emerson so zanimivi, ker so se spopadli z glasbo, ki je starej- ša od njih, zraven pa so se tako posrečeno vživeli, da jih je bilo užitek poslušati in gledati. Dosti posluha so vložili v zaje- ten repertoar in predvsem po zaslugi živahnega in energič- nega pevca uspeli ujeti žmoht rock'n'roll žura. Še najmanj kar lahko zaenkrat naredim je, da jih priporočam organiza- torjem srednješolskih plesnih zabav, ne bo vam žal, pa lep 'pozdrav! PRINCE se vrača. Ze na- slednji mesec s singlom »The Most Beautiful Girl In The World«, prvim za založbo New Power Generation, konec leta pa naj bi izšel tudi albvun z no- vimi skladbami. Prince ima v svojem studiu Paisley Park še vedrio več kot 500 že posne- tih še neobjavljenih skladb, njegova konec lanskega leta najavljena »upokojitev« pa je bila, kot kaže, le dobro premi- šljena reklamna poteza. O tem, da naj bi člani v se- demdesetih najuspešnejše co- untry-rock zasedbe THE EA- GLES spet zaigrali skupaj, smo že pisali. Odlični prodajni rezultati pred kratkim izdane- ga kompilacijskega albuma »Common Thread«, in za 20 odstotkov povečana prodaja nekaterih ponatisnjenih albu- mov iz sedemdesetih, so vzpodbudili menagerje založ- be Geffen, da so »Orlom« po- nudili kar 50 mio dolarjev za novo ploščo in turnejo, prvo po letu 1982. Kitarist Darren Hausehol- der je zapustil eno izmed bolj- ših ameriških heavy-metal za- sedb LOVE/HATE. Darren je komaj pred dobrim letom dni zamenjal originalnega kitari- sta Johna E. Lovea, sodeloval pa je pri snemanju albimia »Let's Rumble«. Vokalist Lou Gramm se дн> petih letih spet vrača k skupi- ni FOREIGNER, Johnny Ed- wards, ki je Loua nadomeščal, pa je skupaj z bivšim kitari- stom skupine Kingdom Come Dannyem Staggom ustanovil nov bend. FOREIGNER (Lou Gramm vokal, Mick Jones ki- tara, Mark Shulman bobni, Bruce Turgon bas in Scott Oil- man saksofon) so trenutno v studiu S.I.R. v New Yorku, kjer pripravljajo material za album, ki naj bi izšel še pred poletjem. Vsi posnetki za novo kaseto in kompaktno ploščo MIRANa RUDANa so pripravljeni že od sredine januarja. Zaradi težav pri izbiri najugodnejše založbe bo album z naslovom »1994« izšel šele sredi marca. Na al- bumu bo tudi priredba pesmi »Mi plešemo«, ene izmed prvih skladb tria Moulin Rouge. Mi- ran Rudan bo konec marca na- stopil na enem izmed največjih sejmov opreme za discoteke SIB v Riminiju, prejšnjo sobo- to pa je skupaj s Čuki in Darjo Švajger zastopal slovenske barve na srednjeevropskem zabavnoglasbenem festivalu Grand prix v Čakovcu. Čmo-bela sta tudi v Italiji delujoča angleža, DJ. Rodney Bishop in pevka Kelly Overett, združena v duo CAPELLA (na sliki). V Bresci sta lani posnela eno izmed uspešnejših lansko- letnih »štanc«, »U Got Let The Music«. Pod taktirko najbolj znanega italijanskega produ- centa tovrstne glasbe Gian- franca Bartolottija, sta janu- arja posnela komad »Move On Baby«, s katerim nameravata vsaj ponoviti uspeh prvenca. Belopolta pevka Nancy An- na Franciena Coolen, krajše Nance, in temnopolti Stacey Patón, skrajšan v Stay-C, se- stavljata vedno populamejši duet TWENTY 4 SEVEN. Na evropskih dance lestvicah sta trenutno visoko uvrščena s kar dvema skladbama, »Is This Love« in »Slave To the Music«. Podoben uspeh, kot sta ga do- segla njuna rojaka 2 Unlimi- ted, pa bo ta holandska dvoji- ca, Idjub nenehnemu nastopa- nju po vseh večjih evropskih disco klubih, le stežka dosegla. BLACK JACK, primorski duet, ki ga sestavljata Dušan Šandrič in Aleš Lavrič, je po dveh mesecih snemanja posnel trinajst skladb za kaseto »Rock evergreen«, na kateri bodo priredbe nekaterih naj- večjih pop-rock hitov iz šest- desetih (Massachusetts, Deli- lah, It's Now Or Never, Blue Bayou...). STANE ŠPEGEL Danes Jazz večer v okviru boemskih večerov sta se prejšnji četrtek v Bar- fly-u predstavila gimnazijski literat Matej Krajne in Goran Radič, ki ga je spremljal na kitari. Danes pa bo v Barfly-u nastopil Jazz Fusion Quartet, ki ga sestavljajo Stojan Carevič in Matej Banič na kitari. Brane Dobravc- Laki, bas in Vlado Skale, ki igra bobne. Današnji nastop bo prvi uradni nastop starih glasbenih mačkov v tej za- sedbi. N.-M. S. v Studiu EMI v Stockholmu sta Mane in Per, bolj znana kot ROXETTE (na sliki), po petmesečnem »garanju«, le posnela material za novi album, ki bo izšel 28. marca. Še pred tem LP- jem, ki bo nosil naslov »Crash! Boom! Bang!«, bo izšel tudi single, glasba pa se po besedah glavnega avtorja Pera — ne bo bistveno razlikovala od prejšnjih stvaritev, nekoliko močnejši bodo le ritmi. Št. 8 - 24. februar 1994 27| Dišalo bo po najstnikih Koncertni dogodek leta nastop grunge Iteroßev Nirvana Glasbena redakcija ŠUKCa. ROPOT Promotion, bo po do- kaj uspešni lanski koncertni sezoni (Faith No More, Living Colour, Iggy Pop.,.) in po manjšem letošnjem »kiksu« odpoved nastopa- britanskih boogie-rockerjev The Godfat- hers letošnjo koncertno sezono začela zares veličastno. V ne- deljo, 27. februarja, v ljubljan- sko halo Tivoli prihajajo seatt- leški grunge-rockerji Nirvana, za nekatere največji rock bend devetestih, za dnige pa le modna muha, proizvod ameri- ške glasbene industrije, ki je grunge gibanje do skrajnosti skomercializirala. Kakorkoli že, Nirvana pri- de, da pa boste bolje priprav- ljeni na nedeljsko rajanje, je tu nekaj podatkov o skupini. Za zvočno sliko napisanega bomo poskrbeli na Radiu Celje da- nes ob 18:00, v oddaji Rock block. Prvi zametki Nirvane segajo že v leto 1985, ko je takrat 18- letni Kurt Kobain srečal dve leti starejšega Krisa Novoseli- ca. Skupaj sta nato dobri dve leti nastopala po raznih garaž- nih klubih, konec leta 1987 pa z bobnarjem Aaronom Burck- hardom oblikujejo izvirno se- stavo Nirvane v Aberdeenu v zvezni državi Washington. Januarja naslednje leto posna- mejo deset demo posnetkov z Jackom Edinom, botrom grungea in legendarnim seatt- leškim producentom. Bobna Dale Clover iz skupine Mel- vins, ki bo tudi predskupina na nedeljskem spektaklu. Šef znane alter-založbe Sub Pop sliši posnetke in Nirvani ponudi izdajo male plošče. Fantje ponudbo z veseljem sprejmejo. Medtem, ko čakajo na izid singla »Love Buzz«, v slabih šestih mesecih zame- njajo kar tri bobnarje. Na začetku zime 1989 pos- namejo svoj prvi album, stro- ški snemanja nanesejo celih 600 dolarjev, opazijo pa jih tu- di uredniki britanskega tedni- ka Melody Maker, ki objavijo serijo člankov o seattleški sceni. Z izidom albuma »Bleach« se začenja prava gnmge eks- plozija, bend pa se odpravi na turnejo po ZDA, kjer jih zapu- sti Jason Everman, ki je z Nir- vano nastopal kot drugi kita- rist. Leto 1990 poteka v zna- menju krajših turnej in zame- njav bobnarjev, jeseni tega le- ta pa se bendu dokončno pri- druži Dave Grohl, prej bobnar skupine Scream. Spomladi leta 1991 skupaj s producentom Butcheron Vi- gom posnamejo material za al- bum »Nevermind«, nato pa s Sonic Youth žagajo pa Evro- pi. Jeseni podpišejo pogodbo z založbo Geffen Records, 24. septembra 1991 pa končno izi- de »Nevermind«, ki v manj kot mesecu dni postane zlat. Nir- vana gre spet v Evropo, tokrat na šesttedensko turnejo, med- tem ZDA preplavlja nirvano- manija. MTV večkrat na dan zavrti videospot »Smells Like Teen Spirit«, komad pa že kmalu razglasijo za himno ge- neracije. 11. januarja »Never- mind« skoči na prvo mesto Billboardove lestvice albu- mov, mesec dni kasneje pa se Kurt Kobain na Havajih poro- či s Courtney Love, voditeljico benda Hole. Medtem, ko Nirvana »tura« pa vsem svetu in se pojavlja na naslovnicah najbolj znanih glasbenih revij, izide album »Incesticide«, zbirka B-strani singlov in redkih posnetkov. Tudi ta kmalu po izidi postane zlat. Po skoraj enoletnem premo- ru se Kurt, Kris in Dave, fe- bruarja 1993, le spravijo v stu- dio, kjer s producentom Steve- om Albiniom začnejo snemati najbolj pričakovan albtun lan- skega leta »In Utero«. Po red- kih nastopih in številnih pre- ložitvah album 21. septembra le izide, na razočaranje mno- gih, ki so pričakovali preveč, pa Nirvana, razen ostrih bese- dil, ne ponudi nič novega. V začetku tega meseca se od- pravijo na svetovno turnejo. Eden izmed prvih koncertov se bo zgodil prav v Ljubljani. STANE ŠPEGEL Jan v svolem stilu Nenavaden tip, kakršen je Jan Plestenjak, je lansko spo- mlad kot komet priletel na slo- vensko glasbeno s sceno, opremljen z uspešnico »Bitka med spoloma« in spornim vi- deospotom »Protagonisti so sedeli na straniščni školjki«. Jan svoj slog, ki ga je pope- ljal do uspeha, imenuje kar »kvazi rap«, kljub temu, da je bilo na prvi kaseti tudi kar precej balad in popa. Material je posnel v najboljših sloven- skih studiih, k sodelovanju pa pritegnil presenetljivo število zvenečih glasbenih imen, kot so Alenka Godec, Nada Žgur, Mia Žnidarič, Tomaž Domi- celj, Tomo Pire, Sašo Hri- bar ... Za kaseto Jan pravi, da je to tipičen komercialni pro- jekt, narejen z majhnimi stro- ški ter visokim izkoristkom in učinkom. Takrat so o kaseti precej pisali, za« kar je ned- vonmo kriv nenavaden pri- stop, ki je delna posledica kratkega a intenzivnega biva- nja v Ameriki. Sicer je Jan rojen v zname- nju ovna in ga odlikujejo vse tipične značilnosti tega nebes- nega znamenja. Je komunika- tiven, vedno razpoložen in poln energije. Ob morebitnem neuspehu se hitro pobere in začne znova. Pred približno dvajsetimi leti se je kot drugi otrok rodu akademski slikarki Dori Plestenjakovi. Že s šesti- mi leti je pričel igrati na kita- ro, ker jo je igral tudi starejši brat Domen. Pozneje je pri To- mažu Seguii končal še klasič- no kitaro. Predlani je z zased- bo JPM Quartet posnel po- skusne posnetke, ki so mu v konkurenci 750-ih kandida- tov prinesli štipendijo za pet semestrov na glasbeni akade- miji Barkley v Bostonu. Dva semestra je dokončal, tri pa ima še »v dobrem.« Zdaj nada- ljuje študij na celovški jazzov- ski akademiji, pohvali pa se lahko s povprečno oceno, ki je malce nižje od desetke. Poleg štiri umega igranja kitare ga dnevno čaka še kup obvezno- sti, ki jih je s sabo prinesel uspeh, sodelovanje z Big Ban- dom RTVS, z zasedbo Quate- briga ter z jazzovsko skupino International Jazz Group. Ni še prav potonila slava de- bitantske kasete, že prihaja na tržišče Janova maxi kompakt- na plošča (prva tovrstna pri nas) z naslovom »Ne, ne, ne«, na kateri sta dva nova singla. Naslovna skladba je tehno-rap v obliki treh različnih mixov, »Želim si« pa je dvakrat ra- zlično miksana soul skladba. Jan bo nov izdelek, seveda v skladu s svojim stilom, pred- stavil na televiziji in številnih promocijah po vsej Sloveniji, tudi v Celju. Pustimo se prese- netiti. SLAVC L. KOVAČIČ Št. 8 - 24. februar 1994 Another one... še eden požira prah. Pa ne le eden; več jih je. Nekateri požirajo prah, drugi jedo smeti, tretji delajo svinjarije. Ti znajo: smet najprej neopazno vržejo, potem pa jo javno poberejo in izpadejo čudoviti. Ampak, tako kot večina drugih stvari so tudi smeti (dostikrat) neuničljive. Ponavadi se vmejo predelane. Potem so še večje in še bolj opazne in tisti, ki jih mečejo, tega ne morejo več početi neopazno. Smeti sb kot kaktusi v puščavi; ne potrebujejo veli- ko, da nastanejo. Še manj, da lahko obstajajo. Vsekakor je hotel Freddie povedati nekaj takšnega kot: »Vse tisto, kar s takšnim ali drugačnim namenom odvržeš, se slej ko prej vme.« Zato so po svoje dragocene tudi smeti. Za tistega, ki jih namerava pomesti, so dostikrat trd oreh. Včasih se jih ne da uničiti niti s sesalcem. Še manj s hudobijo, ki je sicer, kot je znano, ena glavnih lastnosti, ki nezmot- ljivo označujejo človeštvo. NINA M. Piše: Alja F., 16 let Sreda Ravnokar sem se vsa pre- mražena privlekla domov, ker je moja ljuba mama spet (!) pozabila, da ima dva otroka in sem dvajset minut drgetala pred CID-om. Obljubila mi je namreč, da bo prišla pome. Najprej joga, potem pa tale padec na realna tla. Spet se v hiši tri dni ne bomo pogovar- jali, sicer se pa tako in tako tako malo vidimo, da tega niti opazil ne bo nihče. Zabarika- dirana v sobo torej čakam, da se prične moja najljubša odda- ja na radiu z mojim (absolut- no) najljubšim voditeljem Mit- jo. Še prej pa upam, da bo moj prelestni sosed nehal navijati 2 Unlimited, sicer se bo kmalu začelo nekaj žgati. Poglavitno vprašanje dneva: kje je tisti norec, ki je delal stene v naši hiši, ali bolje, ki jih skorajda ni naredil (da ne bo pomote)? Četrtek Fajn, fajn, pri geografiji me profesor pokliče ven. Fermeto- va, nabita z znanjem, se seve- da privleče pred tablo, potem pa me tipo takole, mimogrede vpraša nekaj, iz česar sledi ka- tastrofa. Alja namreč ugotovi, da je karto Srednje Evrope ri- sal človek, ki definitivno, pa prav definitivno, o zadevi, za katero so se gospod profesor zanimali, ni imel pojma. In ko mu skušam to dopovedati, se mi lepo zahvali za sodelovanje in me skoraj pospremi nazaj v klop. Če pa to ni krivica! ! ! Vsekakor jutri pišemo bi- ologijo, jaz pa sem se danes učila celih petnajst minut, saj sem prišla domov natanko pred pol ure. Potem sem naj- prej padla pod tuš, sledila je postelja, knjiga pa mi je padla iz rok, saj sem ob pajkovcih malce zadremala, kar je abso- lutno pomenilo konec zbrane- ga učenja za današnji dan. Pa tudi konec današnjega nakla- danja. Lahko noč! Petek Yes ! Petek, zlati petek, kako te imam rada ! Biologija - o njej sploh ne govorim. Vem, da so se v vrtcu zelo trudili, ampak jaz nikakor ne znam opisati niti enega navadnega metulja. Forget it. Po pouku sva z Nelo naredili stalen obhod, se pravi: kakš- nih petkrat sva se sprehodili po mestu, srečali Katarino, ki je končno povabila ven tistega fazana (čudna punca, ampak vem, da je nimam pravice ob- sojati!). Sploh pa; priznati moram, da je fantič kar dober. Na koncu sva se vendarle po- brali domov. Popoldne sem pričakovala, da se bo kaj oglasil moj Toma- ži, pa me je tipo res klical in se totalno razjokal, ker je dobil gripo. Lahko bi bila dobra in mu nesla kakšno rožico ali po- marančo, vendar bi se samo pretvarjala, tako da tega ni- sem storila. Sploh pa se mi ne da postajati pri bolniku (pa četudi je to Tomaž). Bo že zdr- žal brez mene. Kot bi vedela, da nimam nobenih pametnih načrtov, se je prikazala Nela in odzibak sva se za Savinjo. -Norki, seveda, v temle mrazu. Ni čudno, da sedem mesecev na leto porabim samo za šmr- kanje, kihanje in kašljanje... Pravkar mi je uspelo prepri- čati malega, da je totalno fino iti spat tudi brez pravljice, in zdaj je končno zaspal. Tako lahko preneham biti baby-sit- ter in se z dušo prepustim Cat- hedral. Sobota Sovražim mačke, resno, smrtno resno jih sovražim, ampak tale Ignacij je pa prav srčkan. Pred kakšno uro se mi na vrata nalepi Katarina in mi v roke potisne mačka, češ, da bi ga morala pustiti pri Nini, ampak pimce ni doma, ona pa na zmenek ne more iti ravno z mačkom v naročju. And she's gone. Kaj?! Mislim, da je to že prekruto. Popolnoma razumem, da je iz sebe, ker gre končno ven z onim fazanom, ki ga je büo tako težko dobiti, ampak da zaradi tega že cel dan zaba- vam mačka! Sicer je čisto O. K. ; zaenkrat še ni izrazil nobe- ne potrebe, ko jo bo, pa ga bom postavila med mamine rože. Hvala bogu, da ni nikogar do- ma, ker bi nekdo v hiši sicer doživel živčni zlom. Ampak, midva z Ignacijem se prav do- bro razumeva. Mogoče bom začela dresirati mačke... Nedelja 10.15: Olajšanje! Rože so (upam) uspešno prenesle Igna- cijevo zadovoljevanje potreb, jaz pa ne preveč. Včeraj sem ob pol desetih zvečer ugotovi- la, da bi maček utegnil biti la- čen. Kaj zdaj? Kuhati ne znam, marmelade pa ne bo jedel (pa čeprav je to vse, kar kraljuje v našem hladilniku, kadar sem sama doma). Pa ga spakiram in greva skupaj v trgovino po en Whiskas, ki ga, tako mimo- grede, prekleta žival sploh ni hotela poskusiti. Iz maščeva- nja sem mu nato eno uro vrtela metal, da je ubogi maček sko- raj zblaznel (vsakdo, ki bi za sekundo prislonil uho k zvoč- niku, bi). In splošni vtis? Igna- cij metal kar dobro prenaša! Potem sva skupaj padla v po- steljo in vse bi bilo v redu, če se mi ne bi žival namestila ravno na moje dihalne organe. Pol noči sem ga odmetavala, pol pa tipala, kje je, da mi ne bi pobegnil k starima, ki sta se medtem že vrnila. Luda noč. Toda, sedaj je vsega konec. Ah... Mačka's gone. (Pogreša- la te bom, Ignacij, ampak kar ostani, kjer si!) Bratič je pri babici, stara dva pa spita. What a wonderful world! 21.51: A zjutraj sem napisa- la, da je svet čudovit? Ni res. Pravkar sem ugotovila, da he- avy metal sploh ni heavy me- tal, če ni zraven Mitje in Bošt- jana, temveč en levi tipo, za katerega ne vem niti, kako mu je ime. Verjetno bom morala počakati Vanesso in Headban- ger's Ball. Srečni ponedeljek! Ponedeljek Biologijo pisala 1/2. Kaj naj storim? Vse bi bilo v redu, če mi ne bi zatežili še doma, da sploh ni nič čudnega, glede na to, kako veliko se učim. In po- tem še, da nisem nič doma in da (logična posledica) nič ne naredim in samo okoli hodim in tako naprej in tako nazaj. Skratka, dotolkli so me in mi začeli resno groziti s haus are- stom. Nikamor več ne grem, nikamor... Še na telefon se ne grem oglasit. Tako. Totalno depresivna sem, ampak iz sobe se ne premaknem. Torek Popoldne sem celo uro po- slušala Tomaža, ki se mi je izlival, kako ima sedaj še angi- no in je sploh neskončno ne- srečen. Vendar sem büa preveč dobre volje, da bi mi ga uspelo jemati resno, zato sem kratko- malo spustila skušalko. Pred blokom najprej naletim na Ne- lo, potem pa... Nikoh ne uga- neš! Mojca! Kaj pa ta tukaj? Punca je iz Ljubljane. Do- bro; malo čvekamo in medve odrineva naprej. Potem h kla- virju in domov. Skratka, še en komajda omembe vreden dan. Mrk. Odprta rana Napisala: Simona, 7.r Zjutraj jo je zbudila budilka. Segla je po njej in pogledala na uro. Počasi je vstala in se oblekla. Ko je prišla v kuhinjo, jo je kava že čakala. Nalila si je skodelico in vzela v roke ju- tranji časopis. »Jutro, mami!« jo je spravila pokonci Diana. A se ne reče: »Hvala!«, če hči žrtvuje deset minut spanca in skuha materi kavo? »Za božjo voljo, od kdaj si pa ti zjutraj tako neskončno dobre volje?« se je mati začudila. »Mami, včeraj se mi je zgodilo nekaj enkratnega. Spoznala sem ču- dovitega fanta. Njegov oče je zdravnik, zelo znan, škoda, da sem pozabila, kako se piše! Danes ti ga bom predstavila!« je namesto odgovora povedala novico. »Oprosti, mudi se mi! Bye !« In že je ni bilo več. »Sre- čen otrok,« je pomislila Tama- ra in pričela obujati spomine na svoja najstniška leta. Ona in še dve prijateljici so šle na morje, kjer je spoznala fanta, se zaljubila in zanosila. Ko je fant to izvedel, je bil šokiran. Redno, vsak mesec, ji pošilja denar že šestnajst let, videla ga ni že sedemnajst let. Nanj ga spominja samo še hči. Tamara se je zdrznila. Ura ji je povedala, da mora pohiteti. »Prav zanima me, kakšen je Dijanin fant,« je še pomislila in se odpravila. Pri vratih je pozvonilo. »Najbrž je on!« je živčno deja- la Tamara. »Pojdi odpret!« je predlagala Dijana in se ob živčnosti matere nasmehnila. Vstopil je. Mati je bila nad njim očarana. Bil je temnolas, zelo dobro vzgojen fant. Ime mu je bilo Matjaž. Mater je zanimalo vse o dnižini in začel je pripovedovati: »Mati in oče se ne razimieta. Ker je oče ve- čino časa na kliniki, sem jaz bolj predan materi, ona pa me sovraži. Mislim, da se bosta lo- čila.« »Kako se že pišeš?« je vprašala Tamara. »Matjaž Ko- lar sem. Moj oče pa je Matevž.« Ob teh besedah se je Tamara zresnila. Matjaž in Dijana sta odšla, Tamara pa se je predala mislim: »O, Bog, kako se je lahko zgodilo kaj takšnega? To moram preprečiti« Moja hči je zaljubljena v svojega polbra- ta?!? Takoj moram do Matev- ža, da mu to povem!« Med potjo na kliniko je ugo- tovila, da je v njenem srcu spet vzklil ogenj ljubezni do Ma- tevža. »Rekel je, da se bo ločil. Konec koncev je bil pred se- demnajstimi leti še sam otrok in ni bil sposoben imeti otro- ka. In kakšnega sina ima!« si je govorila med potjo. Prišla je pred njegovo pisar- no. Globoko je vdihnila in od- ločno potrkala. »Naprej!« je zaslišala. Srce ji je poskočilo in vstopila je. Zazdelo se ji je, da bo vsal; trenutek padla v objem moč. nih rok. Zazdel se ji je še bolj simpatičen kot mnogo let na- zaj. »O, Tamara, saj ne тогегђ verjeti. Kako si se spremenila! Dosti lepša si!« je vzkliknil pristopil, da bi jo objel. »Nisem prišla zato, da bi objela, temveč imam grozljivo novico. Najina hči se je zalju. bila v tvojega sina. Danes цц ga je predstavila. Poslušaj, to morava preprečiti: sta krasen par, ampak, ne sme se zgoditi. Ko...« njen plaz besed je usta- vil smeh. Matevž se je smejal, od smeha so mu v oči stopili solze. Tamara je osuplo zrla vanj. Kako si drzne? Smeje se v najbolj nemogočem trenut- ku!!! Stopila je bliže in mu primazala klofuto. Šele tedaj se je zresnil. »Oprosti, ampak najina hči je LAHKO zaljub- ljena v mojega sina. Matjaža sem posvojil, ker z ženo oziro- ma z bivšo ženo nisva imela otrok. Danes sem se ločil. In ko sem te zagledal, sem spoznal, da te še vedno ljubim. In ob- ljub ...« Sedaj se je začela smejati Tamara. Padla mu je v objem in skozi smeh izjavila: »Tudi jaz te ljubim. Zaživimo skupaj!« In res so. Resničnost je iluzija, ki nastane v času, ko ni de- narja za pijačo. Človeka ne vznemirjajo stvari, temveč sodbe o stvareh. (V. EPIKTET) Blue Sky Mine (Midnight Oil) ___ There'll be food on the table tonight There'll be pay in your pocket tonight My gut is wreched out it is crunched upo and broken My life that is lived is no more that a token Who'll strike the ñint upon the stone and tell me why? If I yell out at night there's a reply of blue sience The screen is no comfort I can't speak my sentence They blew the lights at heaven's gate and I don't know why But if I work all day on the blue sky mine (There'll be food on the table tonight) Still I walk upo and down on the blue sky mine (There'll be pay in your pocket tonight) The candy store paupers lie to the shareholders They're crossing their fingers they pay the truth makers The balance sheet is breaking up the sky So I'm caught at the junction still waiting for medicine The sweat of my brow keeps on feeding the engine Hope the crumbs in my pocket can keep me for another night And if the blue sky mining company won't come to my rescue If the sugar refining company won't save me Who's gonna save me? But if I work all day on the blue sky mine (There'll be food on the table tonight) And if I walk up and down on the blue sky mine (There'll be pay in your pocket tonight) And some have sailed from a distant shore And the company takes what the company want And nothing's as precious As a hole in the ground Who's gonna save me? I pray that sense and reason brings us in \^o's gonna save me? We've got nothing to fear In the end the rain comes down Washes clean the streets of a blue sky town Št. 8 - 24. februar 1994 291 Sopotnik v dobrem in slabem flovo ¥ Avto — moto društvu Šlander: servis MarutI, Volkswagen, Audi Avto - moto društvo Šlan- jer, ki ima svoj sedež na Ljub- ljanski 37 v Celju, ima že dol- goletno tradicijo. Na njihovem seznamu je preko 5 tisoč čla- oov, ki se zavedajo številnih ugodnosti in prednosti, kakrš- ne jim ponujajo v tem društvu. Ugodnosti za člane društva članstvo v Avto - moto dru- štvu pomeni resnično vrsto ugodnosti. Tako je članom društva zagotovljen brezplač- ni prevoz v prometni nesreči poškodovanega vozila na ob- močju Slovenije in do 50 kilo- metrov v zamejstvu. Tudi s prevozom pokvarjenega vo- zila ne bo težav, članom dru- štva je zagotovljen brezplačni prevoz pokvarjenega vozila na območju Slovenije do skupno največ 80 prevoženih kilome- trov. Brezplačna je tudi pomoč informacije, odprava manjših okvar v domovini in tujini. Nadalje ponujajo članom v njihovi mehanični delavnici 20 odstotni popust za delo in storitve, 10 odstotni popust imajo člani pri plačilu tehnič- nega pregleda, 10 odstotni po- pust pa pri plačilu kasko zava- rovanja. Vsi člani brezplačno prejemajo člansko glasilo Mo- torevija, na voljo jim je brez- plačni pravni nasvet, popust v avtokampih doma in na tu- jem, pa moto turistične infor- macije ter še vrsto turističnih in drugih popustov in ugodno- sti na cesti ter v društvu. Za večjo varnost Zelo veliko pozornosti na- menjajo v društvu seveda pre- ventivi. Že vrsto let aktivno sodelujejo v akcijah preventi- ve v cestnem prometu, ki jo izvajajo inštruktorji in ostali delavci avto šole na območju celjskih občin. Lani so organi- zirali predavanja s področja preventive na desetih osnov- nih in treh srednjih šolah. Tu- di letos bodo preventivi name- nili veliko pozornosti. V Slo- veniji se namreč pričakuje sprejem novega zakona o var- nosti cestnega prometa, zato bodo organizirali predavanja po šolah, krajevnih skupnostih in podjetjih. Obenem pa z Za- varovalnico Triglav priprav- ljajo še video kaseto, na kateri bodo posnetki težjih promet- nih nesreč na Sloveniki. Mor- da bodo prizori s te ceste smr- ti, kot ji pravimo v zadnjem času, vsaj malo streznilo bodo- če, pa tudi sedanje voznike. Servisne novosti v okviru delovne skupnosti ima Avto - moto društvo Šlan- der mehanično delavnico, v kateri ponujajo mehanične storitve svojim članom in vseh ostalim strankam. Med dru- gim omogočajo vsa mehanična popravila na osebnih avtomo- bilih in delno kombi vozilih, potem elektronsko optično na- stavitev prednje in zadnje pre- me z računalniškim izpisom, elektronski test motorja z na- stavitvijo in tudi računalni- škim izpisom ter montažo gum. V začetku letošnjega leta so v sodelovanju z Spektro Or- bit pridobili pooblaščeni ser- vis Maruti, konec marca oziro- ma v začetku aprila bodo po- -nudbo spet v sodelovanju z Spektro Orbit dopolnili še z pooblaščenim servisom za Volkswagen ter Audi. Za uspešno delo servisa so že za- gotovili dobre kadre, ki jih bo- do dodatno izobraževaU v Av- striji. Zaradi prostorske stiske načrtujejo tudi povečanje ser- visnih delavnic za 250 do 300 kvadratnih metrov. Dobri rezultati Na področju avto šole bele- žijo v Avto— moto društvu Šlander izredno dobre rezul- tate. Lani so imeli najboljši učni uspeh med avto šolami na Celjskem, kar gre zasluga do- brim kadrom, inštruktorjem in predavateljem, pa tudi dobri opremi. V zadnjem času so ob- novili tudi vozni park, sproti pa skrbijo za vzdrževanje av- tomobilov. Kandidati lahko vozijo na avtomobilih Renault 5 in golf, za A kategorijo pa so kandidatom na voljo motorji Yamaha. Poleg tega ponujajo kandidatom številne ugodno- sti, med drugim brezobrestno šest mesečno posojilo za plači- lo vožnje. Dobri učni rezultati seveda niso naključje. V društvu so namreč prvi v Sloveniji, ki so imeli z računalniškim progra- mom podprta predavanja, obenem pa kandidatom ponu- jajo možnost, da se pred izpi- tom preizkusijo na računal- niku. V Avto — moto društvu Šlander namenjajo veliko pozornosti športni dejavnosti, razvijajo predvsem tri panoge: karting, motokros ter cestno hitrostne dirke. Skupno imajo 16 tek- movalcev, ki dosegajo dobre rezultate. Lani so športni de- javnosti namenili še večjo skrb kot v preteklosti, zato si v pri- hodnje obetajo še boljših re- zultatov. V okviru delovne skupnosti je tudi turistična pisarna, v kate- ri izdajajo mednarodna vozni- ška dovoljenja, garantna pi- sma, pooblastila za uporabo tujega vozila, mednarodne iz- kaznice za kampiranje, skle- pajo kasko zavarovanja za za- varovalnico Triglav, prodajajo abonentske bone za plačilo av- tocest, obenem se ukvarjajo z menjalniškimi posli. Sodobna oprema zagotavlja izredno kvalitetne storitve. Drago Kosaber, sekretar dru- štva in vodja delovne skupno- sti Avto - moto društva Šlan- der: »Za motoriziranega obča- na želimo čimveč stvari urediti na enem mestu — od izobraže- vanja do popravila avtomobi- la, pomoči v primeru nesreče na cesti pa do odprave okvar ter neee vozi/.« Posodobitev avtoprainice Obsežno ponudbo tega dru- štva dopolnjuje tudi avtopral- nica. Kot zanimivost naj pove- mo, da je to ena redkih avto- pralnic, ki lahko sprejme 60 vozil na uro, kar je seveda do- brodošla pridobitev v zimskih mesecih in konicah pred praz- niki. igralnico vseskozi teme- ljito obnavljajo, letos pa načr- tujejo generalni remont avto- prainice ter naložbo v novo su- šilno napravo. Avtopralnica je odprta vse sobote, nedelje in praznike. Gančanl Vročična sem se premetavala v postelji, ko me predrami sestra: »Maša, službeni de- kret si dobila!« In že mrzlično odpiram pošto. »Gančani, občina Beltinci. Kje pa je to? Poglej na zemljevid Slovenije!« pravi. »Ni treba. To je v Prekmurju, o katerem sem pisala seminarsko nalogo. Pusta ravni- na, dolg čas! Pa kaj? Služba je služba.« »Jutri moraš biti že tam, pa nimaš več nobenega prevoza.« »Še imam. V Rogaško Slatino se odpe- ljem k svojemu fantu, tam prespim, zjutraj pa me bo na kolesu zapeljal do Poljčan. Tam bom še pravočasno dobila zvezo za Beltince.« Hitro spravim skupaj culo (dobesedno, ker kovčka nisem imela). V njo sem zmetala uporabno obleko, pernico, blazino, rjuho, vilice, žlico, nož. Pri hiši ni bilo nobene primerne posode za hrano, zato sem morala kupiti še skledo in kozico, nato pa hajd na avtobus. Bila sem dvojno vznemirjena: zanimalo me je, kakšno bo moje prvo delovno mesto, pa še nepričakovano se bom srečala s fantom. Kar bliskovito so mimo mene bežali hribčki in dolinice in že sem bila v Rogaški Slatini. Moj dragi Marko je bil resnično prese- nečen. »Kaj te je prineslo, in to s to nemogočo culo?« »Jutri grem v službo v Gančane, a iz Lesičnega nimam zveze. Ali lahko prespim pri vas in me ti jutri s kolesom odpelješ v Poljčane?« »Kako pa naj peljem tebe in tole culo? To prtljago je treba spraviti v kovček, da ga lahko dam na prtljažnik.« »Kako, ko pa nimam denarja?Imam ga le toliko, da se lahko pripeljem v Beltince.« »Nekaj denarja sem med počitnicami za- služil. Takoj greva v trgovino po kovček.« Pozabila sem, da sem še zjutraj imela vročino, le noge sem težko vlekla za sabo. Kovček sva hitro odbrala, nato sva hitela pakirat. Vse sva spravila vanj. Delala sva brez besed. Vedela sva, da se dolgo ne bova videla. Zaradi službe sem bila nemirna, Marko pa v skrbeh: kaj, če me zgubi. Noč je bila kratka. Že ob štirih sva odri- nila s kolesom. Slovo v Poljčanah je bilo težko, stiskalo meje pri srcu. Maršem sedaj zares prava učiteljica? O vsem bom morala odločati sama, čisto samostojno. Me bodo imeli radi? Iz razmišljanja me zdrami so- šolec. »Ti se tudi pelješ v to smer? Kje si dobila službo?« »V Gančanih. Pa ti?« »V Veržeju.« »Se bojiš?« »Česa bi se bal? Vsi so bili enkrat začetni- ki. Nekako bo že šlo.« V tem pripelje vlak. »Skoči prva gor, jaz ti bom dal kovček.« »Hvala, saj ni tako težak.« Sedeva v kupe in gledava skozi okno. Naenkrat me vpraša: »Si zaljubljena?« »Pa še kako! Kaj pa ti?« »Tudi nekaj. Tu imam sliko dekleta.« » Čedna je.« »Nič kaj posebnega. Bom še videl« »Ti je všeč ta ravnina?« »Ne vem, kaj bi rekel.« »Meni ni, nekam k tlom me pritiska.« »Ah, to se ti samo zdi, ker si se poslovila od najdražjih. Boš videla, kako ti bo všeč. Morda boš tam našla novega fanta.« »Na to pa ne mislim. Na Marka sem res- nično navezana.« »Kaj veš, novi ljudje.« »V to govorjenje nič ne verjamem. To morda velja za tebe. Če je prava ljubezen, jo daljava samo poglobi.« »Mogoče res, če je prava ljubezen. Kdaj pa je prava?« »Takrat, ko drži vse življenje.« »Kako pa to veš?« »Tako si mislim, verujem v to. Vedno je treba verjeti in delati v to smer.« »Mogoče boš ti to znala.« »Upam. Tudi v šoli bom morala imeti rada otroke, to si moram za vse življenje dati v program, naj bodo kakršni koli.« »Veržej!« »Srečno in mnogo uspehov!« »Enako!« In že sem bila v mislih pri svojih bodočih učencih. Imenitni bodo! Le koliko jih bom imela?Kateri razred? Najrajši bi učila prvi razred. Z njimi imam največ izkušenj, ker sem jih učila, ko sem bita na praksi. Bom znala snov? Metodiko? Vsak je enkrat začel, a drugi so bili na začetku boljši mojstri. Beltinci. Izstopim. Nobenega smerokaza za Gančane. Vprašam ljudi za pot. »Najprej greste v smer proti Lipovcem, nato pa vprašajte in vam bodo že pokazali.« Sonce je vroče pripekalo. Hodila sem po- lčasi po prašni cesti, žejna, lačna in kar nekam utrujena. V Lipovcih sem prišla na križišče. Nobe- nega kažipota. Ob cesti na vrtu je plela ženica: »Prosim, bi mi lahko povedali, po kateri cesti pridem v Gančane?« »Kar naravnost naprej! Ste morda mlada učiteljica?« »Da.« »Dolga rumena stavba blizu pokopališča je šola. Saj vas gotovo že čakajo.« »Ne vem. Danes se moram javiti. Na svi- denje in hvala!« Vedno bolj tesno mi je bilo pri srcu. Kdo me čaka na šoli? Kje bom spala? Kovček je postajal vedno težji. V moji glavi je bilo vse manj znanja. Bom znala učiti? Zagledam pokopališče in šolo. Kar od- dahnila sem si. To je moj cilj! Prijazno me je sprejela učiteljica Milica. Bila je presenečena, saj je pričakovala, da pridem z naslednjim vlakom. »Naši fantje so se zmenili, da te bodo prišli čakat in ti zapet dobrodošlico.« »To bi bilo zares presenečenje! Kako bi me pa spoznali?« »Enostavno bi vprašali, katera učiteljica je za Gančane. Saj jih boš kmalu spoznala. Priskrbela sem ti stanovanje. V prvi hiši poleg pokopališča. Te bom predstavila. Se- daj pa sedi in se malo spočij. Bi se kar tikali.« »Take prijaznosti pa res nisem pričako- vala.« »Na šoli bova sami. Jaz bom učila prvi in drugi razred, ti pa tretji in četrti.« »Koliko pa je učencev?« »56.« »To je pa kar precej. Veliko bo dela s pri- pravami in učnim načrtom.« »Ne bo tako hudo. Lansko leto sem jaz učila ta dva razreda in posodila ti bom učni načrt in priprave. Nekaj knjig je v omari v pisarni. Tako si boš lahko pomagala pri pisanju svojih priprav. Malo prigrizni.« Po- stregla mi je s suhim mesom in kruhom. Tega mi ni bilo treba dvakrat reči, ker sem bila že pošteno lačna. Odpeljala me je na stanovanje. Gospodi- nja me je pričakala s čopičem, bolje pove- dano z omelom na žimo, v roki. »Pravkar sem prebelila stanovanje. No- coj boste spali v spodnji sobi, jutri pa boste že v svoji. Ima poseben vhod. Zgoraj sta dva prostora. V enem boste lahko kuhali, v dru- gem pa spali.« Odpeljala me je v sobo. Na mizi me je čakal šopek rož. »Ti se razkomoti in še danes lahko prideš po priprave,« se je poslovila Milica. Razgledam se po sobi. V kotu postelja in miza s stolom - to je bilo vse pohištvo. Skozi okno pogled na pokopališče. Prav turoben - razgled. Na hitro sem se odpravila v šolo, saj v tej sobi nisem imela kaj delati. Dobila sem učni načrt in priprave. Kako jutri začeti? Prijel me je pravi pa- —nični strah. Ko sem bila na praksi, sem si najbolj želela, da ne bi hkrati učila dveh razredov. Pa prav to me je doletelo. Nič si ne bom delala skrbi. Najprej se bom predstavila, nato pa se mi bodo pred- stavili učenci. Seznanila jih bom, katere predmete bomo imeli. Št. 8 - 24. februar 1994 |3( Št. 8 - 24. februar 1994 št. 8 - 24. februar 1994 I 31| s Q' H V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK Zgodilo se je, kar smo malce previdno napovedali prejšnji teden, namreč kljub pričako- vanju pomladi je zima še en- krat pokazala zobe. Pa nič za- to, o modi se lahko vseeno brez zadrege pogovarjamo, tokrat pravem spomladansko-polet- nem hitu mikro miniju. Ob tem naša modna sveto- valka Vlasta Cah-Žerovnik opozarja nagrajenki meseca januarja, Sašo Mirkovič in Marijo Kumperger, naj se oglasita v tajništvu našega uredništva, kjer ju čaka na- grada. Hkrati pa naj še omeni- mo, da vsi, ki jih zanima moda ali pa bi radi z našo modno svetovalko poklepetali, jo pov- prašali za kakšen nasvet..., bo Vlasta gostovala na valovih celjskega radia v soboto, 26. februarja. Do takrat je še vedno čas za odgovore na vprašanja v NT in tudi duho- vite zgodbice, povezane z modo. Uredništvo Ko stoji marec tik pred vrati in je mogoče njegov cvetoči vonj zaznati že v zraku, je se- veda skrajni čas za natančnej- ši pogled v spomladansko-po- letno garderobo. Po barvah in vzorcih bodo prihodnjič na vrsti novi mate- riah, danes pa se dotaknimo za mnoge najbolj pomembne in zato večno sporne teme o dol- žini kril. Že predlani se je začelo to tipično žensko oblačilo dra- stično daljšati, lani pa je bil mini razglašen za demodirano in sploh neugledno cunj ico, ki je izdajala zgolj slab okus... Na lanskih jesenskih sejmih mode v Parizu in Milanu, kjer so prikazovali modne smerni- ce za letošnjo pomlad, smo ga komajda opazili, v najnovejših kolekcijah mondenih moàiih stilistov pa je presenetljivo. kot pravi »dark horse« osvojilo prve modne vrste. Torej, še en dokaz več, da je moda resnično nepredvidljiva in muhasta go- spodična ! Poleg tega, da je letošnji mi- ni kar mitaro mini, je tudi sicer drugačen od predlanskega. Že na prvi pogled je namreč jas- no, da se spogleduje s 70. leti, ko so bile te krpice položene v gube, okrašene z zadrgami, gumbi in »fashion-feticci«, va- rovalnimi sponkami v pomen- ljivi dvojni vlogi. Takšna kril- ca se najraje družijo s črtasti- mi majčkami v pletenem re- brastem vzorcu, to pa je že tretja modna zgodba. Današ- nje sporočilo velja predvsem vitkim mladenkam z lepimi nogami - veselite se pomladi, saj vam moda dovoljuje, da jih razkazujete po mili volji! VLASTA Nagradno anketno vprašanje meseca februarja: KATERE NAJBOLJ MODNE BARVNE KOMBINACIJE LETOŠNJE POMLADI BOSTE NOSIU TUDI VI? a) Čmo-belo, b) rjavo-peščeno, c) modro-zeleno, d) sivo-marelično. Boldo Boris Jagodič Boldo (Peumus boldus Mol.) je zdravil- na rastlina suhih, prisojnih gričev južno- ameriške države Čile. Spada v dnižino monimij, ki zajema več kot 30 rodov s 300 vrstami. Družina uspeva skoraj izključno na južni polobli in njeni pred- stavniki rastejo v tropskih in subtrop- skih pokrajinah. Boldo je vedno zeleno drevo, ki lahko zraste do šest metrov visoko. Ima nagrbančene in dišeče nasprotne liste. Ti so dolgi kakih šest cm in tri cm široki, sivozeleni, usnjati, kratkopecljati ter so ovalne oblike. Na spodnji strani so gladki, zgoraj pa so posejani s številnimi svetlimi vzbokli- nami. Na spodnji strani so močno izražene žilice. Boldo ima majhne bele zvonaste cve- tove. Iz njih se razvijejo plodo- vi, ki so podobni šipkovim plo- dovom ter so ovalni, rjave bar- ve in zelo trdi. Pri boldu nabirajo liste vse leto. Sveži listi dišijo po po- provi meti in nekoliko рк) ka- fri. Imajo aromatičen, nekoli- ko grenek okus. Vsebujejo 3 odstotke eteričnega olja, ra- zlične alkaloide, med katerimi je najpomembnejši boldin, razne ghkozide, čreslovine, sluzi, smole, rudninske soli, gume itd. Boldove liste že od nekdaj uporabljajo domačini kot zdravilo in kot začimbo. V Evropi poznajo boldo šele od leta 1868 kot zdravilne liste, ki spodbujajo delovanje preba- vil. Alkaloid boldin, eterično olje in ostale sestavine imajo dober učinek na želodec, jetra in ledvice. Spodbujajo izloča- nje želodčnih sokov in žolča, pospešujejo izločanje seča in sečne kisline. Imajo lahek hip- notični učinek ter imičujejo črevesne parazite. Boldo je izrazit holagog in holeretik, stomahik in diuretik. Priprav- ki iz boldovih listov lajšajo te- žave pri žolčnih kamnih, pri zamaščenih jetrih, vnetemu žolčnemu mehurju, kronične- mu vnetju jeter, pri zlatenici, neprijetnemu napihovanju in kolcanju. Z uživanjem čaja iz boldovih listov se popravi pre- bava, olajša se neprijetno na- pihovanje in bolnik se kmalu počuti bolje. Tudi ledvici bolj- še delata če pijemo čaj iz bol- dovih listov, poleg tega pa vse deluje tudi protivnetno in raz- kužilno. Indijansko zdravil- stvo uporablja močne priprav- ke iz teh listov za zdravljenje nekaterih spolnih bolezni. Za čaj vzamemo 2 g zdrob- ljenih listov in jih poparimo s skodelico vrele vode. Pokri- jemo in pustimo stati vsaj 10 minut, da se čaj nekoliko ohla- di. Nato premešamo in prece- dimo in pijemo večkrat na dan po p>ožirkih 10 minut pred je- djo. Iz listov si pripravimo tinkturo tako, da en del zdrob- ljenih boldovih listov prelije- mo z petimi deli 70 odstotnega alkohola in pustimo 10 dni stati na toplem. Med tem več- krat premešamo. Nato tinktu- ro precedimo in spravimo v temni steklenici. Vsak dan vzamemo po 30 kapljic na ko- zarec vode in to tekočino popi- jemo pol ure pred jedjo. Iz bol- dovih listov si lahko pripravi- mo tudi zdravilno vino. Dva dela zdrobljenih boldovih li- stov namočimo v osmih delih belega ali črnega vina. V dobro zaprti steklenici naj se nama- ka 10 dni. Med tem časom te- kočino večkrat pretresemo. Nato precedimo in spravimo v temno steklenico. Vsak dan Ix)pijemo po eno žlico aroma- tičnega vina pol ure pred je- djo. To pomaga ljudem, ki za- radi vsakodnevne naglice ni- majo časa za mirno, dobro ko- silo in hrano kar zmečejo vase. In jih napenja, muči jih zgaga in druge »modeme« Iwlezni. Šifra: Zvezdica Prosim, če mi lahko kaj na- pišete o moji punčki, ki je sta- ra štiri leta. Zanima me, kaj jo čaka v življenju, kako naj jo vzgajam, za kaj je nadarjena in na kaj moram pri njej še posebej paziti. Hvala za odgo- vor v imenu obeh. Ivana: Hči je rojena v zna- menju Ovna, v tretji dekadi. Mesec se nahaja prav tako v ognjenem Strelcu, po Ascen- dentu pa je Dvojčica. Že sedaj je najbrž kar nemiren in živa- hen otrok, ki vam ima veliko povedati. Verjetno jo že sedaj zanima več stvari naenkrat, oziroma bi se začela dolgoča- siti, če bi morala biti skoncen- trirana dalj časa na zgolj eno stvar. Uspešna bo v vsem kar je povezano s pisanjem, jeziki, potovanji, pa tudi na področju slikarstva. Morda bi bilo do- bro, da ji daste na razpolago več različnih hobijev, vendar ji pustite, da si sama izbere, kaj- ti le tako ne bo imela občutka prisile. Je otrok, ki ga k učenju ni potrebno siliti, le nekaj reda in usmerjanja bo potrebno. Prav tako malo bolj pazite na njo na potovanjih, pri vožnji z avtomobilom pa tudi na ko- lesu, nasploh je zanjo poletno- jesenski čas občutljivejši. Po- trebuje veUko spanja, kadar je preveč nemima, je spanje za njo najbolj naraven počitek, pa tudi drugače naj se ne pre- forsira. Bolj občutljivi so lah- ko srce, krvni obtok in glava, vendar pa ji ne kaže nobenih zelo napornih zdravstvenih zadev. Možno pa je, da bo morda mož, oziroma oče, do nje nekoliko preveč avtoritati- ven in zahteven. P*unčka se bo potrjevala v šoli, med ljudmi in v pisanju. Odnosi z ljudmi, pa tudi partner, bodo imeli v njenem življenju veliko vlo- go in temu bo dajala prednost pred materialnim. Previdnejša naj bo v odnosih s Kozorogi. Šifra: Biic Trenutno me od vsega še najbolj zanima menjave služ- be: za katero se naj odločim ter kdaj bo najprimernejši mesec. Ivana: Iz vaše astrološke analize je razvidno, da imate že kakšno leto in pol več doga- janja v vašem življenju. Ker te spremembe niso ravno vse tudi spremembe na bolje,'vas neko- liko skrbijo. Najprimernejši čas za menjavo službe bi bil spomladi ali poleti, kajti okto- ber in november sta ponavadi za vas napomejša. Glede na to, da so jupitrovi vplivi na vas letos nekoliko napomejši, pa morda tudi z menjavo ne boste najbolj zadovoljni, vsekakor trikrat premislite za kaj se bo- ste odločih, po 10. maju pa bo najprimemejši čas za nove za- četke. Razvidno je, da bo me- njava službe močno vplivala tudi na vaše domače družinsko življenje. Letošnje leto bo pri- neslo marsikaj novega, vendar pa boste umirjeno lahko zaži- veli šele decembra, kajti dot krat boste imeli kar pestro d gajanje. Nasploh letos tu bolj pazite na zdravje, pa tu za potovanja na daljše relaci ali za nakup novega avtomol la to leto ne bo najbolj primç no. Če se že odločate tudi tovrstne spremembe, jih pt stavite raje na december. Ti nutno, do konca februarja še v marcu, pa boste imeli ve ko dogajanja v zvezi s partnt jem, kontakti z ljudmi naspl ali pa tudi na področju fc malnih ali nekih pravnih odi čitev. Vsekakor pa za vas \ Ija, da se ne odločajte prehiti kajti včasih je bolje počaki na pravi trenutek, čeprav vam utegne zdeti da zamuja ugodne priložnosti, vendar] se zavedajte, da za vsake, človeka čas teče drugai astrologija pa je veda, ki r zločuje in razlaga te indi vid alnosti. Šifra: Reifica 93 Predvsem me zanima v v zvezi z nadaljnjim šolanj« pa tudi na katerem podrocj bi bila najbolj uspešna. Rai bi vedela, ali mi kaže kaj pot» vanj, sreče pri igrah na sreč pa tudi kakšno bo moje dn žinsko in zdravstveno stanj Ali bom imela kaj otrok, { tudi kakšna bo moja zve: s Kozorogom, za katerega se vam priložila podatke? Ivana: Zadnjega pol leta bilo za vas precej napom Morda so bile poleg zdravstvi nih težav tudi še druge nadl( ge — v partnerstvu, pa tudi d( ma in šoli. Najhuje je sedaj, k gledam vašo astrološko kart že za vami, resnično oddahni pa se boste šele v drugi polovi ci marca. Do takrat bolj pazit na zdravje, pa tudi pri drugi stvareh si ne nalagajte preve dela ali obveznosti, ker jï morda sploh ne boste zmogl Več spite, pazite na zdravje i nasploh raje počivajte. Part ner vam morda že nekaj čas ne stoji ob strani tako kot st upali, žal pa se bo tudi na tei področju začelo urejati šeJ marca. Šele jeseni - do oktobr. boste uspeli v svojih željah, à takrat pa raje mimjte in se ui varjajte z vsakdanjimi, man pomembnimi zadevami. Z» upajte ožjemu krogu prijati Ijev, nikar ne pričakujte prf več razumevanja od drugih, ^ ne poznajo tako dobro okoll^, čin, v katerih ste se znašli. Z" potovanja se odločajte v čas" od julija do novembra, vendai pazite na poteh bolj na zdrav^ je. Igre na srečo bi vas letd lahko zamikale, vendar pa tì pri večjih vsotah lahko več ü] gubili kot dobili. Če pa se te mu ne boste mogli upreti, po tem stavite na čas od julija d« novembra, kajti v teh meseci! vam kaže finančne in družil* ske izboljšave, vendar močn* dvomim, da bodo prišle k vai na ta način. Otrok vam vsaj š* dve leti ne priporočam, pri d^ lu pa se lahko izpopKjlnjujeti še v vsem v zvezi z medicin' ali zdravjem. Št. 8 - 24. februar 1994 331 Po roadsterlu še Viper it upe Ameriški Chrysler je na ne- davnem detroitskem salonu avtomobilov postavil na ogled tudi viperja GTS oziroma ku- pe. Roadsterska različica tega ^ avtomobila gre skoraj izjemno dobro v promet, kupe pa naj bi bil po sedanjih napovedih na- prodaj leta 1996. Avtomobil bo poganjal zna- ni osemlitrski desetvaljnik, ki • zmore največ 400 KM, kar bo ' zadostovalo za največ 280 km/ h. Razvoj tega avtomobila je tretjo ameriško avtomobilsko tovarno, ki dokazuje dobro poslovno zdravje in z nekate- rimi novimi avtomobili (ne- onom) napoveduje tržni pohod na evropski avtomobilski trg, stal vsega 20 miUjonov dolar- jev. Sicer pa je v viperju mo- tor, ki so ga vse doslej izdelo- vali v italijanskem Lamborg- hiniju. Ta je bil še do nedavne- ga v Chryslerjevi lasti, novi lastnik pa je skupina indone- zijskih poslovnežev. Seveda pa sprememba lastništva ne bo vplivala na ponudbo motornih agregatov pri viperju kupe ali roadster. Na sliki: viper kupe. General Motors In načrti z Afriko Avtomobilske tovarne so v položaju, ko jim ne preosta- ne nič drugega kot iskanje no- vih trgov in kupcev. Sploh ni sporno, da je v tem pogledu Afrika bolj ali manj nepopisan list papirja. Možnosti je seve- da veliko, povpraševćinje ni ta- ko skromno, vendar je res, da je treba avtomobilsko kulturo (beri: potrebo) šele razviti. Med tistimi, ki se na novo in s precejšnjim upanjem loteva črne celine, je tudi ameriški koncem General Motors. Ma- roška Casablanca je po novem izhodišče ne le za maroški av- tomobilski trg, pač pa avtomo- bilski prostor vse severne Afrike in celo Bližnjega vzho- da. Lani je GM v Maroku pro- dal približno 1000 do 2000 av- tomobilov, računa pa, da bi bi- lo moč v nekaj kratkih letih to številko povečati vsaj za de- setkrat. Pri GM seveda točno vedo, da jih čaka veliko dela, vendar se zavedajo, da bo naj- več iztržil tisti, ki bo prišel najprej. Sicer pa Afrika ni čisto av- tomobilsko-produkcijsko ne- dolžna, kajti v nekaterih drža- vah izdelujejo fiate, kmalu naj bi stekla proizvodnja hyunda- ijev, nekaj tovarn pa imata v Keniji, Nigeriji in Tuniziji tudi Opel oziroma japonski Isuzu, v Egiptu je močan Pe- ugeot ipd. Bollo Američani uspešnejši od Japoncev? Na Japonskem so lani izde- lali skupaj 11,2 milijona vozil (osebni avtomobili, tovornja- ki, avtobusi ipd.) oziroma za 10,2 odstotka manj kot leta 1992. To je že tretje slabše leto, poleg tega pa je lansko zmanj- ševanje dnigo največje po koncu svetovne vojne (leta 1947 so na Japonskem izdelali za 24 odstotkov manj vozil kot leta 1946). Prav zato bi se lah- ko zgodilo, da bodo letos v ZDA prvič v zadnjih 15 letih naredili več avtomobilov kot na Japonskem. To bi bilo po svoje tudi razumljivo, kajti ja- ponski industriji napovedujejo krizo tudi v letu 1994, medtem ko naj bi se izdelava v ameri- ških tovarnah še povečala. Po- dobne so tudi splošne gospo- darske napovedi, kajti v letoš- njem letu naj bi se povpraše- vanje po avtomobilih v ZDA povečalo še za milijon, v deželi vzhajajočega sonca pa naj bi bilo kupcev za milijon manj. Na japonskem avtomobilskem trgu je bila lani kupčija slabša za 7,1 odstotka, saj so skupaj prodali 6,9 milijona avtqmo- bilov. Vse najpomembnejše tovar- ne so naredile in prodale manj avtomobilov kot leto prej. Ta- ko je Toyota zmanjšala proda- jo za 9,4, Nissan za 14,5, Mit- subishi za 2,4, Honda za 4,1 in Mazda za 19,7 odstotka, med- tem ko so druge manjše avto- mobilske tovarne prodale za osem do 16 odstotkov manj. In kaj naj bi bil glavni vzrok za tako slabe rezultate? Jen je bil ves čas preveč močan in to je onemogočilo večji izvoz. Po drugi strani so japonske tovar- ne preveč investirale v razvoj športnih avtomobilov, torej vozil, ki niso velikoserijska in zaradi tega tudi ne prinašajo veliko denarja. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV 690 vozil na sejmu, prodanih (uradno po podatkih organizatorjev) 13 in blizu 1500 obiskovalcev - to so glavne značilnosti sobotnega sejma rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju. Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne. Рб Močnejši motor za Subaru imprezo Japonska avtomobilska in- dustrija je lani preživljala iz- jemno slabe poslovne čase, verjetno najhujše po krizi v se- demdesetih letih. Tudi Suba- ruju, sestavnemu delu velike- ga koncema Heavy Fuji Indu- stries, ni šlo vse najbolje od rok. Kljub temu si pri tovarni ve- liko obetajo od impreze, avto- mobila, ki se od lani poskuša v srednjem razredu. Sedaj je tovarna postavila na ogled še najmočnejšo oziroma špK)rtno izvedenko, ki poganja bokser- ski bencinski štirivaljnik s šti- rimi ventili na valj in največjo močjo 211 KM. S tem agrega- tom zmore subaru impreza turbo največ 230 km/h, do 100 km/h pospeši v 6,6 sekunde. Avtomobil ponujajo za pri- bližno 50 tisoč mark (kar je cena na nemškem avtomobil- skem trgu), zraven pa dobi lastnik tudi dve zračni var- nostni blazini, zavomi sistem ABS in še štirikolesni pogon. Na sliki: subaru impreza turbo. Novi Polo bo večji, širši in varnejši Nemški Volkswagen bo ko- nec letošnjega leta temeljito prenovil svoj najmanjši ал^о- mobil - polo. Ta bo po novem večji, širši in tudi varnejši. Načeloma se polo po cestah vozi že 12 let, sedaj pa je prišel čas za pomladitev. Pod ploče- vino, ki se bo v marsičem zgle- dovala po nekaj večjem in pre- cej bolj uspešnem golfu, bo enako podvozje, kot ga ima se- at ibiza. Todà ker Volkswagnu ne gre tako, kot bi si želel, si za novi polo ni omislil povsem novih motorjev, pač pa bo vgrajeval znane agregate. Ta- ko bodo avto poganjali štirje bencinski in dva dizelska agregata z močjo od najmanj 45 do največ 100 KM, polo pa bo ustrezal vsem vamoistnim oziroma ekološkim zahtevam sodobnega avtomobilskega sveta (zračni vamostni blazini za voznika in sopotnika, jekle- ne palice v vratih ipd.). Št. 8 - 24. februar 1994 34 Celje Potrošnikova samopostrež- na trgovina Soča v Stanetovi 14 in diskont na Cankarjevi 1 sta ob sobotah odprta do 17. ure, diskont je odprt tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure. Ob nedeljah so od 7.30 do 11. ure odprte naslednje Po- trošnikove prodajalne: živilski oddelek v blagovnici Nova vas, marketi na Ljubljanski cesti. Dolgem polju. Zgornji Hudinji, Vojniku, Storah in na Ostrožnem, samopostrežne tr- govine v Gaberjah, Pod gra- dom, Tmovljah, na Teharjah, na Frankolovem, na Svetini, na Ljubečni, Polulah, v Šmartnem v Rožni dolini, Škofji vasi in Novi Cerkvi ter stojnica na celjski tržnici. Ob nedeljah je odprt tudi kiosk pri celjski bolnišnici, in sicer od 12. do 15. ure. Klasje Celje ima odprte pro- dajalne kruha Štručka, Ada in Pekarna Store ob sobotah od 7. do 13. ure, Štručka je odprta tudi ob nedeljah od 7. do 11. ure, kiosk na Hudinji pa ob sobotah od 6. do 15. ure. Dežurna je tudi trgovina Gala trade na Mariborski 128, ob sobotah je odprta od 7. do 13. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Od Centrovih prodajaln so ob sobotah odprte samopo- strežne trgovine: Center od 7. do 13. ure. Logarska in Vo- glajna od 7.30 do 13. ure, Rio od 6. do 14. ure. Sedmica in Solidarnost od 7. do 15. ure. Otok in Ložnica od 7.30 do 15. ure. Adut pa od 8. do 12. ure. Nakupni center Lava je ob sobotah odprt od 7. do 13. ure. Samopostrežna trgovi- na Savica je odprta od 7. do 14. ure, kadar je dežurna, pa do 17. ure. Ob nedeljah je de- lovni čas Centrovih prodajaln od 8. do 11.30, odprte pa so naslednje samopostrežne trgo- vine: Otok, Sedmica, Solidar- nost in Ložnica. Ob nedeljah vam je od 7. do 11. ure na voljo celjska tržnica. Poleg tržnice sta v Rimi j anki na Sa vino vi 3 vsako soboto od 6. do 13. ure in nedeljo od 7. do 11. ure od- prti Pekama in Mesnica Pre- koršek iz Vojnika. V Vojniku pa je njihova Mesnica odprta od 7. do 12. ure. Vsak dan je od 7.3do 23. ure odprta trgovina Dragstor na Mariborski 119, mini market Gaj v Ozki ulici vsak dan od 8.30 do 22. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 22. ure, trgovina Plemič Te- harje pa ob sobotah od 7.do 14. ure in nedeljah od 8. do 11. ure. V trgovini Figec Štore lahko ob sobotah nakupujete od 7.30 do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 12., v Mini shopu Je- reb Teharje ob sobotah od 7. do 19.ure, ob nedeljah od 8. do 11. ure, v mini marketu Čebelica v Novi vasi ob sobo- tah in nedeljah od 8. do 21. ure, Skan market na Mariborski 181 v Celju je ob sobotah odprt od 7.do 22. in ob nedeljah od 8. do 22. ure, trgovina Nadi v Šmarjeti pri Celju vsak dan od 8. do 20. ure, trgovina Papi- ca na Ljubljanski cesti 67 je odprta vsak dan, ne glede na praznik, od 6. do 22. ure, odpr- ta pa je tudi trgovina Sneja v Kocbekovi 2, od ponedeljka do petka od 6.30 do 21. ure, ob sobotah od 7.30 do 19., ob ne- deljah in praznikih pa od 7.30 do 14. ure. Od 7.30 do 15. ure je ob so- botah odprta tudi Mercatorje- va trgovina na Hudinji, kupu- jete pa lahko tudi v trgovskem podjetju Ponudba na Dobojski cesti v Celju, in sicer ob sobo- tah od 7. do 20. ure, ob nede- ljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Laško Odprti sta trgovini Trgov- skega podjetja Izbira: samo- postrežna v Debru in Market Živila v Rimskih Toplicah, in sicer ob sobotah od 7.30 do 14. ure in ob nedeljah od 7.30 do 11.30. Trgovina Rogač pri železniški postaji posluje ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure. Mar- ket Zlatorog ob sobotah od 7. do 15. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure ter prodajalna Je- žek ob sobotah od 7. do 16. in ob nedeljah od 8. do 12.ure. V Brezah nad Laškim je ob sobotah od 7.30 do 13.30 in ob nedeljah od 8. do 11. ure odpr- ta trgovina z mešanim blagom Kocman, na Vrhu trgovina Deželak ob sobotah od 8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa od 9.doli.ure, v Rimskih Topli- cah trgovina Marjeta, in sicer ob sobotah od 7. do 19., ob ne- deljah in praznikih pa od 7. do 12. ure ter Market Breznica na Breznem pri Laškem ob sobo- tah od 7. do 20. ure, ob nede- ljah in praznikih pa od 7. do 13. ure. Velenje v tem mesecu je odprta tr- govina Ere Prehrana, in sicer ob sobotah od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Odprta je tudi samopostrežna trgovina KK Ptuj na velenjski tržnici, ob sobotah od 7. do 14., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. DEŽURSTVA LEKARN CELJE: Glavna lekarna na Stanetovi ulici v Celju je od ponedeljka do petka odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13., od 13. ure dalje v so- boto, do ponedeljka do 7. ure zjutraj pa je organizirano 24- umo dežurstvo. Enako velja tudi za praznike. ŠENTJUR: Od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. LAŠKO: Od ponedeljka do petka od 7.30 do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. MOZIRJE: Od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. SLOVENSKE KONJICE: med tednom je odprta od 7.30 do 13. ure in od 14. do 20., ob sobotah od 7.30 do 13. ure, ob nedeljah pa imajo redno de- žurstvo od 9. do 12. ure. VELENJE: Od ponedeljka do petka je lekarna odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih imajo organizirano 24-umo dežurstvo, z enoumo prekinitvijo med 12. in 13. uro. ŠMARJE PRI JELŠAH: Med tednom je odprta od 7.30 do 18.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 13. ure. ŽALEC: Delovni čas med tednom je od 7.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 14. ure, vsako nedeljo imajo dežurstvo od 8. do 11. ure. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENIH DOMOV ZDRAVSTVENI DOM CE- LJE: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, prav tako imajo organizirano neprekinjeno 24-umo dežur- stvo. Dežurna ambulanta dela ob delavnikih od 13. do 7. ure naslednjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa ne- prekinjeno 24 ur. Zdravnika za obisk na domu lahko naro- čite kadar koli, vendar bodo nenujni hišni obiski ob delav- nikih opravljeni po 13. uri. V primeru življenjske ogro- ženosti kličite telefonsko šte- vilko 94, sicer je telefon 441- 142 ali 27-721, za nujne inter- vence pa 94. ZDRAVSTVENI DOM LA- ŠKO: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah od 7. do 20. ure, nočno dežur- stvo pa od 20. do 7. ure zjutraj od ponedeljka do petka, in si- cer za vso občino. Dežurstvo med vikendom je organizirano od petka od 20. do ponedeljka do 7. ure zjutraj, vmes je v so- boto odprta redna ordinacija od 7. do 15. ure. Telefon 731- 233 ZDRAVSTVENI DOM MO- ZIRJE: Redno ambulantno de- lo opravljajo od 7. do 13. ure, popoldan od 13. do 20. ure pa imata vsak dan redno delo po dve ambulanti, in sicer ob po- nedeljkih Mozirje in Ljubno, v torek Nazarje in Gornji Grad, v sredo Luče in Nazarje, v četrtek Mozirje in Nazarje, ob petkih pa le Mozirje. Tele- fon v Mozirju 831-421. ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redni delovni čas ordinacij med tednom je od 7. do 19. ure, od 19. do 7. ure pa je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 741-511. ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Redna zdravstvena služba je organizirana od 7.do 21. ure, od 21. do 7. ure pa je na voljo redno nočno dežurstvo. Tele- fon 754-522. ZDRAVSTVENI DOM VE- LENJE: Ordinacije redno obratujejo od 7. do 20. ure, od 20. ure do 7. ure naslednjega dne pa je organizirano dežur- stvo. Telefon 856-711. ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE: Delovni čas med tednom je od 7. do 21. ure, za- tem pa je do 7. ure organizira- no nočno dežurstvo. Dežurna služba je organizirana tudi v Rogaški Slatini, po teden- skem razporedu pa je organi- zirana dežuma služba izmeno- ma tudi v Bistrici ob Sotli, Kozjem in Podčetrtku. Telefon v Šmarju je 821-021. ZDRAVSTVENI DOM ŽA- LEC: Redni delovni čas je vsak dan od 7.30 do 13.30, nepreki- njeno dežurstvo pa je organi- zirano od 15. do 7.30 nasled- njega dne. Telefon 711-251. Celje V celjski porodnišnici se je minuli teden rodilo 18 dečkov in 16 deklic. Celje Poročil se je en par. Šentjur pri Celju Poročila sta se dva para in sicer: Marko DRAČ iz Javorja in Simona TREBOVC iz Zlateč pri Šentjurju ter Marjan PAJK iz Vrha nad Laškim in Marija VODEB iz Vezovja. Velenje Poročili so se Bogdan DO- LER in Marija ŽOHAR oba Ì2 Šoštanja ter Sreten JELIĆ Ì2 Kovrena in Mara LAZIĆ Ì2 Velenja, petinšestdesetletnicc skupnega življenja pa sta praznovala zakonca Štefanija in Andrej GOLAVŠEK Ì2 Skomega 58 pri Šoštanju. Celje Umrli so: Marija MAČEK 80 let iz Rečice, Mirko ZAJC 68 let iz Boštanja, Milar IVANC, 74 let iz Celja, Franji JAZBINŠEK, 86 let iz Celja Alojz GLUŠIČ, 80 let iz Ц škega, Franc ZUEAK, 53 let i Vojnika, Ana ČERNOŠA, g let iz Male Pristave, Jotç ROZMAN, 73 let iz Celja, Mij PRELOŽNJAK, 62 let iz Slo venskih Konjic, Marija MLEj NIK 76 let iz Celja, Marij KRIŽAN, 94 let iz Loga, Stje pan TKALEC, 67 let iz Trno velj pri Celju, Antonija Vo DOPIVEC, 90 let iz Ljubeč« in Ferdinand JUHART, 42 Iç iz Slovenske Bistrice. Šentjur pri Celju Umrli so: Miroslav ZABA\ 59 let iz Žagaj a pri Ponikvi Ladislav FLIS, 62 let iz Pro žinske vasi in Jožef PUSAî 82 let iz Planince. Velenje Umrli so: Jožica FRANKO VIČ, 82 let iz Maribora, Vid, MARINŠEK, 73 let iz Topolši ce, Franc JURKOVNIK, 80 le iz Lepe Njive, Jožef ŽIBERl 65 let iz Velenja in Viktoriji NAGODE, 77 let iz Hjovc. Žalec Umrli so: Jožefa FERMEN TIN, 88 let iz Ljubljane, Aloj zij KONIG, 84 let iz Brega pt Polzeli, Viktorija PUKL, 85 le iz Žalca, Ivan ZAGODE, 75 le iz Žalca in Vincenc JUG, 80 le iz Šempetra v Savinjski dolini TR^IC^ BORZA DELA Informacije o prostih delovnih mesHh, objavljenih na Republiilœm zavodu za zaposlovanje, na območni enoti Celje, dne 21.02.94. Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalciji VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu- lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure, sicer pa je dežuma služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo- varne, tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONЛCE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji: 714-144. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje, 27. februarja bo dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-410 in (0609) 616-978, od 28. februarja dalje pa dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon 841-769 in (0609) 616-978. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Danes, v četrtek, 24. februarja bo še dežuren dr. vet. med. Mar- jan Drešček, telefon 741-660, od petka 25. februarja dalje pa bo dežural dr. vet. med. Franci Zapušek, telefon 741-935. Št. 8 - 24. februar 1994 35 Št. 8 - 24. februar 1994 136 Št. 8 - 24. februar 1994 Št. 8 - 24. februar 1994 38 Št. 8 - 24. februar 1994 i39| Št. 8 - 24. februar 1994 |4( Ùe si, pa nisi Samo izbrani navzoči so imeli na zboru krajanov na Gorici pri Velenju priložnost videti, da je sodeloval tudi »njihov« republiški poslanec Franc Avberšek. Res je, da se je njegova udeležba omejila na iskanje žene ob koncu zbora, ampak tam pa je le bil! Verjetno bo to zboru, predvsem cestnim zahtevam, dalo dodatno težo. Ponovllena zadolžitev še enkrat moramo ponovi- ti tračnico iz prejšnje števil- ke NT. Mozirski izvršnik Ja- kob Presečnik bo še vedno moral delati na tem, da na- uči skupščinsko vodstvo, ka- ko se pravilno imenuje Za- vod za urbanistično načrto- vanje in razvoj. Nekaterim namreč to ne gre in ne gre, zraven mešajo še razno go- spodarstvo, odvzemajo ur- banizem ... Jasno, potem vse skupaj izpade kot ena velika zmešnjava. Vsakemu politiku en klub »če Željko Cigler predse- duje triatloncem, zakaj ne bi bil še jaz šef v enem od športnih klubov«, si je rekel Matjaž Železnik in postal predsednik odbojkarskega kluba, ki je pred dnevi pri- pravil skupščino za zaprtimi vrati. Pa ne, da se bodo sedaj še športniki nalezli grdih po- litičnih razvad! Pivnica ne sodi na dnevni red Ko so na izvršnem svetu v Celju pred časom govorili o kulturi, je ravnatelj arhiva Rudi Koželj pripomnil, da ne bi bilo najbolj primerno, če bi se uresničile govorice o odprtju pivnice v kleti pod arhivskimi prostori. Pred- sednik vlade Jože Zimšek je takoj prekinil njegovo raz- pravo, češ da to ni tema, o ka teri govorijo. Le kaj ga je tako zmotilo, ko pa so pona- vadi seje občinske vlade de- batni klub brez omejitev? Zakaj Mozirjani po poplavi nenehno »šinfajo« čez izva- jalce raznih del? Zato, ker premalo upošte- vajo pregovor, da kdor dela, greši. Ampak Mozirjani pre- večkrat govorijo tudi o gre- hih, za katere težko rečemo, da so posledica dela. Zakaj predlagamo, da se v slovensko politično termi- nologijo pod nujno uvrsti »skupno vlečenje voza«? Izraz je nastal skladno s položajem, v kakršnem smo. Dobro obveščeni so nam povedali, da k termino- logiji ne spada smer vožnje - navzdol ali navzgor. Ko vlada je naša zaželela si spet nove avanture, ustanovila je VOX za hlajenje občanove temperature. Pregledovala bo pritožbe nad delom birokratskega apara a iz izkušenj sodeč nastala bo le nova zagata. Komu sedaj potrebna bo birokratska avtoriteta, če vladi postal je občan prioriteta? Vsesplošno pomanjkanje delovnih mest primora brezposelne, da delajo na lastno pest. Če pa brezposelnost razvitih držav postaja problem, potem je gotovo potreben nov zaposlitveni prijem. Že jutri spet nov je delovni dan, bo upanje brezposelnih tudi tokrat zaman? Razpisana so vpisna mesta za srednje in visoke šole, da učenci v učilnicah zagotovijo proste si stole. Toda, kaj sploh rešujemo s prostimi vpisnimi mesti, ko pa učenci bodo čez leta ostali na cesti? Že res, da znanje potrebujemo tudi sicer v življenju, a služiti si kruh, ne, to ni mogoče le ob hrepenenju. FRANCI č Sen vsakega politika je, da ne bi postal se- nilen. Slovenci moramo preživeti, pa čeprav za ceno lastnih življenj. Kupec pri nakupu izdelka ne plača le ugleda firme, temveč predvsem njeno nesposobnost. Če vas zanima, kaj počne naš član Stran- ke šaljivcev. Pero, boste vsekakor morali pokukati v najnovejšo Petico, ki bo prilože- na Novemu tedniku v naslednji številki. Pa še imena novih potnikov, ki bodo Brezplač- no potovali za dva dni v maju na veseli izlet boste zasledili, in razpis za soorganizatorja letošnjega srečanja vseh članov najbolj ve- sele stranke v državi - Stranke šaljivcev NT&RC. Ampak ne pozabite - Petico dobijo le naši naročniki. Silva Sanda je dobila največ kuponov preteklega tedna za šalo Pustni torek. Na- grade se bo prav gotovo razveselila, prav tako kot Jožica Sedminek iz Zaloga 16, Šempeter, ki smo jo izžrebali med kuponi. Šala tedna Pustni torek Bila sta mož in žena, ki nista živela v nič kaj ideal- nem zakonu. Žena ni bila za- poslena, zato je morala pro- siti moža za vsak tolar. Bil je pustni torek in mož se je vrnil iz službe. Za kosi- lo je žena pripravila veliko skledo regratove solate. Mož se razhudi: »Kaj, samo regrat bom jedel, kje imaš pa meso?« »Nič mi nisi dal denarja za meso,« je mir- no odgovorila žena. Zvečer se odpravi mož na maškarado. Tu- di žena se je napravila v lepo mlado damo z mini krilcem in odšla za njim. Na pustni zabavi jo mož zagleda, ugajala mu je in prosi jo za ples. Med plesom ji začne prigo- varjati, da ji dobro plača, če gre z njim... Odšla sta v skrit kotiček in bila oba zado- voljna. Drugi dan je bila pepelnica in žena je pripravila bogato kosilo. Ko se mož vrne iz službe, ji reče: »Kaj si znorela? Danes je pepelnica in miza je polna mesa, včeraj, ko je bil pust, pa nič.« »Ja, dragi, vsak večer mi plačaj toliko kot si mi sinoči, pa boš vsak dan jedel meso.« Prometnik Policaj pregleduje gume na avtomobilu neka starejše voznice. Naposled reče: »Ali se zavedate, da imate slab profil?« »No, veste kaj,« sikne ženska, »kakšen poseben lepotec tudi vi niste!« Prijatelj Po treh letih se vme Janez z morja domov. Žena mu ponosno pokaže štiri mesece stare- ga sina! Janez naguba čelo: »In kdo je oče?« hoče vedeti, »moj prijatelj Franček?« »Ne.« »Ali moj prijatelj Pepi?« »Ne.« »Ali...« Pa ga prekine žena, momljajoč: »Ja kaj si le misliš, da imaš samo ti prija- telje. ..?« Prava ura Zgodaj zjutraj pride mož k zajtrku in pra- vi: »Draga, po britju se počutim deset let mlajši !« »Oh, ljubček in zakaj se ne briješ zvečer, preden greš v posteljo?« Dva penzionista Franci vpraša Janeza: »No, Janez, kako se kaj počutiš sedaj, ko si v penziji?« Janez mu odgovori: »Zelo dobro, odlično. Ko bi za to prej vedel, ne bi šel nič na šiht, bi šel kar v penzijo.« Dol lezejo Vlekami je bila dolga vrsta moških, ki so kupovali kondome. Eden pa se je na vse pretege pritoževal, da nič ne veljajo, ker niso pravih barv, niso več sigurni, da so preluknjani in nasploh je z njimi vse naro- be. Vse to sliši nek starček, ki še pravi: »Ja, ja, pa še dol lezejo!« Šale so prispevali: Rezka PADER iz Laškega, Marjana PETERNEL s Polzele, Fani PODKO- RITNIK iz Laškega in Helena MALGAJ iz Šentjurja. Vse kure so ponorele Prapreče so blizu Vranskega. In tam je bilo včasih veliko dobrih godcev in pevcev. Celo svojo himno so imeli. Takole je šla: Vse so kure ponorele, ker so pevca izgubile. Vse so jajce podrobile, od velike žalosti — vse so jajce, jajce podrobile od veli, velike ža- losti ... Križnikov Silvo je bil s svojo harmoniko pogosto zraven, saj so imeli tudi pri njem doma košček zemlje, ki je dala številne mož- nosti za domača opravila, povezana z običa- ji - zabavo. »Na kmetih se včasih ni gledalo na uro. Trdo se je delalo in ko je prišel čas za zaba- vo ni nihče več pomislil, kdaj se bo vse skupaj končalo. Vsakega letnega časa so se veselili. Pomladi na primer košnje. Kmeti so drug drugemu pomagali. Travniki so bili lepo pokošeni, vsaka ped trave se je odkosi- la. Oče je večkrat pogledal, kako se kosi in če je ob štoru videl kaj nepokošenega je takoj zabrundal: >Ne pušat trave ob štoru. Če bo imela to travo krava v >muli<, se ne bo drla.< Vsi kosci pa niso enako dobro kosili in so kar gledali, kateri bo za katerim kosil. Če je nekdo zaostajal, sta ga druga dva ob njem ven >izkosila< in je ostal brez vrste. To smo ga potem hecali. Kosilo se je do večne luči, potem pa smo se dol vsedli, jedli in pili ter seveda zapeli, da se je slišalo na drugi hrib. Če smo lepo peli, so daleč naokoli govorili: >Aha, tam je pa dobra pijača.< Tako so kmet- je gledali, da so imeli za to priložnost pri- pravljeno res najboljšo pijačo. Jeseni smo se veselili ličkanja, nadvse za- nimivo je bilo tudi mencanje prosa. To je bilo žensko opravilo, saj so kmetje povabili predvsem vaške punce, da so z nogami trle kašo. Pri tem so se držale za >ranto< in prav luštno z ritkami migale. Fantje pa so od zadaj gledali in ko je šlo proti koncu so se spustili v njih in jih za noge vlačili po zmih prosa. Videlo se je, katera je največ >orala< in potem so zbadali: >Ta že ve, je proso orala, ta je že za ženit<. In ko so vse skupaj povabili v hišo, ko sem raztegnil meh, so gledali tudi za fantom, ki je plesal s punco, če sta >orala< skupaj. Malce so >glihali< in že se je vedelo, na katerem grvmtu naj bi igral za ohcet. Pozimi pa so bile koline. Fantje smo kar gledali, kje se kakšen pujsek dere in takrat smo gospodarju velikokrat pripravili nepri- jetno presenečenje. Sramota je namreč bila, če je kakšen >fakin< v času, ko so se delale klobase, prinesel v hišo >mušter<. To je bila Ena Iz Slivovega rokava t Tovarišica je v šoli že zopet spraševala. í že spet se je Janezek prvi oglasil. Vprašan} pa je bilo, od kod pridobivamo električn energijo. »Jaz vem, tršica. Iz svinjaka?« »Ja, Janezek, od kod pa sedaj to?« »Od očeta sem slišal. Sinoči, ko ni bß elektrike je jasno in glasno dejal: >Že spet si nam prašiče tok vzele!« klobasa, čreva, v katero smo običajno паШ čme kave in >zoca<. Eden od fantov se ji moral neslišno >priplaziti< v hišo, s palicc dvakrat udariti ob tla - opozoriti, da je pri- nesel mušter, vse skupaj v kot postaviti tö čimprej zapustiti hišo, da ga mesar in gc spodar nista ujela. Hudo pa je bilo, če se jf to zgodilo, kajti privezali so ga za stol ii napojili. Skoda, da so ti časi tako hitro zbežali mimo nas. Industrijski napredek je naredil svoje — tudi sam sem se moral pobrigati z2 delo v tovarni, za družino in igranje je bil" vedno manj časa. Ob domačih praznikih if za svojo dušo pa še vedno rad raztegneš meh, ter se spomnim časov, ki jih obujaj" muzikantje v vaši rubriki.« EDI MASNEC Št. 8 - 24. februar 1994