279
Poučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jarosl a v. (Dalje.)
233.
Dobre in slabe strani kokove.  Sestavina koko-
vega perja.
(Konec.)
Posebno se prilega uoka na potovanju na gorskih obronkih, ker olajšuje dihanje. Mej mestoma Paz in Takna nosi pešec pošto po štirikrat na mesec. Pot vodi preko visokih gora in prelazi na jednem mestu goro od 13000 črevljev višine, a poštar ga v petih dneh prevali s težo 15 %.   In na tem potu ne je nič drugega kakor pečeno
280
koruzo, ali zato žveka koko. Campbell pripoveda, da mu je isti pot, kateri iznaša 249 angleških milj, prevalil jeden glasnik v štirih dneh5 pa se je samo jeden dan oddahnil, in potem koj domov se povrnil. Kedar je Tschudi se mudil v visokem gorju, opazil je sam na sebi delovanje kokino. „Kedar sem se mudil v višini od 14 000 črevljev nad morjem, vselej sem preje, preden sem šel na lov, popil močen čaj od kokinega perja. To mi je pomoglo, da sem se mogel cel dan spenjati po strminah in opazovati hitronogo divjačino, in pri tem sem prav tako lahko dihal, kakor da sem zdolaj po ravnini hodil. Pijača ta me je tudi zasitila, in dolgo nisem čutil nobenega gladu."
V kavi in v čaju so tri tvari, katere na telo naše delujejo. Tudi v kokinem perju so tri tvari, in za čudo močno podobne onim v kavi in v čaju. V kokinem perju se nahaja strup, ki ga zovejo „kokain". Ako se iz perja izloči kokain, dobiti hočemo bele kristale, kateri po-grene in jezik tako omamijo, da nekaj časa ne čuti ničesar. V tem je danes, kakor se vidi, kokainu največja vrednost v zdravilstvu, in upotrebljajo ga, da pojedine dele našega telesa napravijo neobčutljive. V malej množini deluje konain na celokupno živčevje, ali kako, tega še danes ne znamo prav. Druga sestavina kokinega perja je čreslena kislina.
Tretji sestavni del perja je duhteča kokina smola. Kokino perje, ki je v Evropo dovažajo, prevlečeno je* z nekim smolastim voskom. Na zraku izhlapi ta smola ter izgubi svoj duh, pa zato staro perje nima nikake vrednosti in cene. Kjer se perje mora na trg odpravljati, tam je dobro zvežejo in v kožo zamotajo, da tem manjeduha izgubi. Sestavine kokinega perja v zvezi z živim apnom imajo znamenit učinek na človeški ustroj, in če nam tudi še ni znanost delovanja teh sestaven v vsej podrobnosti preiskala in ustanovila, vender moremo reči, da zmerno žvekanje koke ni nevarno. Ako se Evropec naslaja s kavo in čajem, Azijec z opijem in betelom, bilo bi krivično, ako bi Indijancu za zelo jemali, da koko žveka.
(Dalje prihodnjič.)