DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 273
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 18TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Martinova v Girardu!
Gospodinjski klub iz Girarda, Ohio, nam sporoča, da priredi Prijetno domačo veselico v soboto 21. novembra. Naše sloven-; ske že'ie in dekleta želijo pogo-| stiti sv. Martina in vabijo vse i Prijatelje in znance od blizu in' c aleč, da jih obiščejo na omenjeni večer. Prireditev je v korist ^venskega Narodnega Doma v Girardu. Vstopnina k prireditvi •le malenkostna, samo 25c. Za-)av° b°ste imeli vsi gostje prvo-, -rstno, ker se je Gospodinjski klub izredno potrudil, da v res-111C1 Postreže vsem gostom. Umek orkester bo igral domače valčke i 111 polke. Na veselo svidenje v soboto 21. novembra v Girardu. Več Clevelandčanov bo tam, in Prijazna naselbina Girard se bo gotovo odzvala tudi v obilnem številu.
Preveč medvedov
Greenville, Maine, 17. nov. — Država Maine trpi letos na preobilici medvedov. Samo v okolišu 50 milj od mesta Greenville računajo, da se nahaja nad en tisoč teli zverin. l)va moška sta bilci zadnje dneve ubita od medvedov. Medvedi sicer ne napadajo ljudi, toda kadar so lačni, tedaj pograbijo vse, kar jim pride nasproti. In lakota mora vladati med medvedi v Maine radi njih nil nega števila. Mnogo medvedov se je izselilo iz bližnje Kanade, kar smatrajo nekateri za znak zgodnje in ostre zime. Ljudje se ne drznejo več v gozdove sami in razven če so dobro oboroženi.
Na Zahvalni dan 26. novembra, bosta odkrita v Jugoslovanskem kulturnem vrtu v Cleve-landu spomenika dveh odličnih slovenskih mož: spomenik Ivana Cankarja in Simona Gregorčiča. Spomenik goriškega slavčka in preroka že stoji v Kulturnem vrtu, delan iz belega granita. Spomenik je obrnjen proti spodnjemu bulevardu, proti potoku Doan, in gleda doli iz višin, kot je gledal nekoč Simon Gregorčič na bistro Sočo, ko je spesnil preroško "Soči."
Krasno izdelani Cankarjev spomenik stoji še prazen — a tudi Cankarjev spomenik bo 26. novembra odkrit. Delo za.novo soho Cankarja je bilo poverjeno slovenskemu umetniku g. Rudolfa Mafku, ki bo napravil soho po vzorcu originalne sohe. Imeli smo priliko videti model in vsi smo se izjavili, ko smo videli model, da je popolnoma enak originalnemu. G. Mafko ima res talent, Torej vsi, ki ste v skrbeh radi Cankarja, kar mirno spite. Ostati hočemo mož beseda: Cankarju se postavi spomenik \ Kulturnem .vrtu!.
Na proslavo odkritja spomenikov je povabljena vsa sloven-cka javnost, namreč vsi oni, ki imate ponos, da ste Slovenci. Pri
spominu na Simona Gregorčiča in Ivana Cankarja pojdimo malo vase in pozabimo naprednja-štvc in nazadujaštvo in na zmerjanje . . .
Delo v Kulturnem vrtu urno napreduje. V kratkem bo vse dogotovljeno. Kdor je zasledoval delo, mora priznati, da se je vodstvo delavcev trudilo, da se stvar čimprej izvrši. Skoro sleherni dan se nas kliče v vrt. ker je treba to ali ono nabaviti, in marsikaj moramo sami plačati. Zato smo se odločili, da proslavimo odkritje spomenikov na Zahvalni dan, da se ne bo morebiti pozneje hodilo in teptalo po vrtu, ko bodo sveže nasajena drevesa, cvetlice in lepotično grmičevje.
To bo zadnja prireditev v Kulturnem vrtu tekom graditve. ! Po silnih težavah in požrtvovalnem delu od strani zavednih. 1 Slovencev je končno dovršeno to i j ogromno delo.
Ljudje se jako zanimajo vrt. Vladni delavci v vrtu nam j pripovedujejo, da je vedno dosti obiskovalcev v vrtu. Tako i • A meri kancev kot .jia^. domači-; ncv. Zanimanje za Jugoslovan-! ! f-ki kulturni vrt postaja od dne-j ; va do dneva večje, ne samo v j Ameriki, pač pa tucli v domovi-.
m.
T a j ništvo Jugoslovanskega kulturnega vrta jej" dobilo mnogo odličnih pisem iz domovine tozadevno. Oglasili sol se: Dr. Gre-gorij Rožman, nadškof ljubljanski, ki še sedaj ne .more pozabiti onega krasnega dneva 22. septembra lanskega leta, ko je bil odkrit spomenik škofu Baragi.
Krasno pismo Jugoslovanskemu kulturnemu vrtu je naslovil župan mesta Ljubljane, dr. Ad-lešič, ki pozdravlja rojake v Ameriki. Med drugim piše ljubljanski župan: "Z živim zanimanjem spremljamo vaše življenje ko vidimo vašo žilavo kulturno delavnost, ki kljub bogati in kričeči tuji okolici ohranja slovenstvo v rodovih.
"Vaše neumorno in požrtvovalno delo tudi nas v domovini vzpodbuja k delu. Iskreno želim, da bi se vam kulturni in narodni vzgojni načrti, ki jih imate v mislih, v polni meri posrečili in da bi postal Jugoslovanski kulturni vrt nov člen v verigi naše medsebojne vzajemnosti." Tako piše župan glavnega mesta Slovenije!	't
Iz Cankarjevega rojstnega kraja pa pošilja župan, Vrhnike, g. Ignacij Hren, krasne pozdrave Slovencem v Ameriki, zlasti
v Clevelandu. V imenu vse Vrhnike se župan zahvaljuje za Cankarjevo odlikovanje v Jugoslovanskem kulturnem vrtu. župan iz Vrhnike piše med drugim:
"Vsa Vrhnika se še posebej raduje priznanja, ki ga je deležen naš Ivan Cankar v Ameriki. V milijonskem mestu Clevelandu bo dobil Cankar trajno priznanje s spomenikom. Hvaležni smo mestnemu svetu v Clevelandu, ki vam je pripomogel, dragi rojaki, da ste si ustvarili narodni gaj, kjer boste ob spomenikih Cankarja in drugih velikih mož krepili svojo narodnost zavest, da ste sinovi visoko omikanega naroda." Tako piše župan iz Vrhnike.
Krasen govor za slavnost 26. novembra je pa poslal eden najbolj odličnih slovenskih pisateljev velečastiti g. Frančišek S. Finžgar, ki je bolj poznal Cankarja kot vsakdo drugi. Saj ga je ob smrtni uri izpovedal in spravil z Bogom!
Č. g. Finžgar je bil povebljen, da pride osebno na slavnost odkritja spomenikov Cankarju in Gregorčiču, toda. je- zadržen .iz tehtnih vzrokov. Njegov govor bo prebran ob odkritju.- Tako naši veliki možje iz domovine! Kaj pa mi Slovenci v Clevelan-
lovo bombardiranje upornikov Madrida je povzročilo požarje v glavnem snestii. Zopet je bilo šestdeset oseb ubitih
Tožijo za davke
Kot naznanja župan Charles Ely iz Euclida bo mesto Euclid tožilo devet kompanij in posameznikov, ki dolgujejo zaostale davke na 15 parcelah in poslopjih v skupni svoti $140,000. župan Ely trdi, da dotični prav lahko plačajo davke, toda so pre-nemarni, da bi se na to spomnili- Mestna zbornica v Euclidu •ie že naredila postavo glede tožbe za davke. Tožba bo vložena te dni. Kot se je izjavil mestni Pravdnik v Euclidu tožbe ne bodo vložene napram onim ljudem, katerim je nemogoče plačati zaostale davke.
želite pomagati?
Mnogi izmed vas ste slišali Zadnjo nedeljo krasni glas našega mladega tenorista Stanley Potokarja, ki je pel na radiu. Kdor želi našemu pevcu pomagati, da dobi nagrado, naj nemudoma pošlje dopisnico na Burt's Jewelers, 6th Floor, Terminal Tower Bldg. Na dopisnici na.i kratko izjavi, da se mu je nastop in petje Stan Potokarja najbolj dopadlo. Zadnji čas je samo do četrtka, 19. novembra.
So odprli šole
Šolski odbor v Springfieldu, Ohio, je včeraj odredil, da se zo-Pet odprejo javne šole, ki so bile zaprte dva tedna radi pomanjkanja sredstev. Šole bodo poskusno odprte za štiri tedne, da se preizkusi novi finančni načrt. V mestu je 26 javnih šol.
Madrid, 17. novembra. Bombardiranje mesta Madrida od strani upornikov tako s topovi kot iz zrakoplovov je povzročilo številne požarje v glavnem mestu. Kakih 60 oseb je bilo ubitih in ogenj je zanetil nad 50 hiš. Mesto je razsvitljeno po noči po ognju, ki divja v mnogih ulicah.
Uporniki imajo še vedno za-seclen severo-zahodni del mesta, kjer se nahajajo univerzitetna poslopja. Miličarji španske vlade se trdovratno ustavljajo, da uporniki zaenkrat ne morejo napredovati proti notranjemu mestu.
Uporniki so pa napredovali nekoliko od juga sem, ko so zasedli okraj, kjer se je prej nahajala ameriška in angleška bolnišnica. Lcjalisti so skušali vse, da preženejo upornike iz tega dela mesta, toda bilo je zaman.
Včeraj se je pojavilo nad Madridom 15 bojnih letal upornikov, ki so sipali zažigalne krogle nad mesto. Te zrakoplove so začeli preganjati lojalisti, ki so napadli upornike s 23 letali. Pet letal upornikov je bilo pri tem uničenih.
Ena bomba je padla na Villar cesto, v neposredni bližini francoskega poslanstva in zraven hiše, kjer ima ameriška časnikarska agencija Associated Press svoje prostore. Goreti je začela cerkev sv. Trojice, kjer ležijo kosti slavnega španskega pisatelja Cervantes. Vnela se je tudi cerkev sv. Jeronima.
Večina šip je bilo zdrobljenih na poslopju, kjer zboruje parlament in v največjem hotelu Ma-
drida. Dočim so letala upornikov ubila 60 oseb, pa jih je bilo stotine nadaljnih ranjenih. Položaj v Madridu je obupen. -o-
"Hitler namesto Boga"
Zanimivo predavanje je imela včera j v glasbeni dvorani mestnega avditorija znana pisateljica Dovolili/ Fuldheim, ki je govorila o položaju v današnji Nemčiji. Povedala je, da kakor v Rusiji, kjer je postal Stalin diktator, tako so Nemci vrgli Boga iz paradiža in postavili na njegovo mesto — Hitlerja. "Edina razlika je ta," je rekla Miss Fuldheim, "da Bog ustvarja čudeže, toda Hitler dosedaj tega še ni mogel ustvariti. Nemec mora danes še vedno trdo delati 60 ur na teden za sramotno nizko ceno, da Hitler lahko prodaja produkte in množi nemško armado za bodočo vojno. En čudež pa je, katerega skuša Hitler ustvariti, in sicer iz Nemčije namerava narediti modernega Samsona, ki bo porušil temelje moderne civilizacije."
-o-
Stroški komunistov
Kot se poroča i» Columbusa je komunistična stranka v svojem neuspešnem boju za izvolitev svojih pristašev v državi Ohio potrošila tekom kampanje $1,-776.00. Dohodki stranke so pa znašali $1,778, torej imajo še dva dolarja v blagajni.
Končne uradne številke volitev v Clevelandu. Mihelidi je dobil veliko večino v 23, vardi, toda drugod ni prodrl
V petek 20. novembra!
Marijina dekliška družba fare sv. Vida priredi jako zanimivo kartno partijo v petek 20. novembra ob 7 :30 zvečer v šolski dvorani sv. Vida. Ves dobiček te prireditve gre za podporo revnim družinam v fari. Vsi oni, ki se udeležite te prireditve, prinesite s seboj najmanj za 25 centov vrednosti grocerije in živil, sicer je vstopnina 25c. Lepa darila bodo razdeljena gostom na kartni partiji kot tudi door prize. Prigrizek in dobra pijača. Kdorkoli more na.j poseti to prireditev in.pomaga svojim ljudem v župniji. Vsi ste prijazno vabljeni.
-0.-
Community fond
Aktivnost za nabiranje prispevkov v Comunity fond .je letos nenavadno živahna. Komaj dve dni .je odkar so začeli s pobiranjem, pa so že nabrali do sinoči $827,600, ali skoro za $100,000 več kot lansko leto v dveh dnevih. Skupna svota, ki s:e mori nabrati do prihodnjega torka je $3,800,000.
Vlile rojenice V pondeljek večer ob 11. uri je tetica štorklja obiskala družino Mr. in Mrs. Koželj iz E. 156th ceste in je prinesla staršem 8 funtov težko princezinjo. Mladi ata William je zelo vesel, dasi ni bil prvorojenec sinko! Iskrene čestitke in da bo vse zdravo!
Rockefellerjeve hiše Na bivšem posestvu John D Rcckefellcr.ja v Clevelandu se ,j< trkom let zgradilo 87 stanovanj ski h hiš. Dexet teh hiš .je bik te dni prodanih. Hiše so še ved no lastnina Rockefellerja, in pri 'akuje se, da jih bo uprav: Rockefeller j evega p r e m oženj i zaporedoma vse prodala.
Cleveland. — Včeraj je volivni odbor v Clevelandu dokončal uradno štetje glasovnic, ki so bile oddane v Clevelandu 3. novembra. Te volivne številke kažejo, da je governer Martin L. Davey zmagal v 22 vardah mesta, v katerih je dobil nad 27,000 glasov večine, toda predmestja so bila v večini za republikanca Briekerja, kjer je Bricker dobil 41,000 glasov večine.
Davey je torej zgubil v Cuyahoga county za nekaj več kot 13:000 glasov, dočim je predsednik Roosevelt dobil v Cuyahoga county 182,170 glasov večine. Roosevelt je zmagal v sleherni vardi v Clevelandu, a propadel je samo v Shaker Heights, kjer prebivajo milijonarji. Skupno število glasov oddanih pri letošnjih volitvah v Cuvahoga county znaša 480,396, ali za 110,000 več, kot jih je bilo oddanih leta 1932.
Naš bivši councilman John L. Mihelich je sijajno zmagal v slovenski vardi 23. V tej vardi je bilo oddanih 2,854 glasov za Sweeneya, 784 za republikanca Buonpane in 4,617 za Mihelicha. To pomeni, da je 4,617 državljanov črtalo ime Sweeneya. in delalo križ pred imenom Mihelicha.
V 23.. vardi je nadalje glasovalo 7,309 oseb za Roosevelta s 702 za Landona in 512 zn Leni keta. Nadalje je bilo v 23. vard. ' oddanih 5,050 glasov za gover • nerja Daveya in 2,102 za Brick - erja.
i Roosevelt je dobil vseh glasen i v Clevelandu 311,117, Landoi 128,947, komunist Browder 2,
du?
Na dan 26. novembra bo naša mati Slovenija, zlasti pa pre-stolica Ljubljana in lepi trg Vrhnika imela svoje oči v prte v Cleveland. Ker So tudi v domovini jako neprijetno čutili ugrab-ljenje originally- Cankarjeve sohe, se je to sporočilo pristojni' mesta, in g. Mafko bo imel za dan 26. novembra pripravljeno novo soho! Tako bo odstranjena vsa neprijetnost, ki so jo povzročili ugrabitelji Cankarjeve sohe.
Mi danes apeliramo na ves slovenski zavedni narod, da proslavi svoj "Slovenski dan" in pomaga k čimbolj sijajni manifestaciji kulturnih mož slovenskega naroda. Lansko leto smo kot ameriški Slovenci odkrili spomenik ameriškemu Slovencu škofu Baragi, letos pa bosta odkrita spomenika Cankarju in Gregorčiču, naša tako slavna sinova slovenskega naroda. Apelira se na vse, ki imate narodne noše, da se ta dan pokažete na plan, vsi oni, ki ste se udeležili lansko j leto odkritja spomenika škofu Baragu. Narodna dolžnost -vtis i kliče, da proslavite odkritje spo-j menikov Cankarju in Gregorčiču.— Jože Grdina, centralni ! Muik.
226, Lemke 33,128. Sweeney je dobil vseh glasov v 20. kongres-i nem okraju 54,295, Mihelich 22,-158 in Buonpane 22,367. Mr. Jos. Mohar, ki je kandidiral za okrajnega komisarja, je dobil 23,022 glasov.
Za državnega senatorja je dobil Mr. Boyd-Boič 259,744 gla-scv, največ izmed vseh kandidatov za senatorja. Za državnega poslanca je pa dobil Mr. Jos. Ogrin 216,851 glasov. Za sodnika Lau.-cheta je bilo oddanih 192,374 glasov, njegov nasprotnik Pearson je dobil 97,114 gla-ov. a drugi nasprotnik Miller pa 58,157 glasov. Tako ima sodnik Lausche 37,102 glasova absolut-h: večine nad obema nasprotnikoma.
Za dvojno obveznost bančnih delničarjev je glasovalo 147,604 olivci, proti dvojni obveznosti pa 195,655. To so končne in uadne številke o izidu volitev 'n najbolj važnih uradov, ki zanimajo naše ljudi.
—---o-
20,000,000 puranov
Kot poroča poljedelski oddelek naše vlade so letos farmarji pripravili 20,000,000 puranov za , ameriške državljane za kosilo na Zahvalni dan ali za božič. To je pet milijonov več kot lansko i leto.
Zgubljena listnica
Zgubila.se je ženska denarnica med Norwood Rd. in 72. - cesto. Kdor je to našel, lahko pridrži denar v listnici, samo ■ da vrne denarnico in ti kote, ki i so se nahajali v njej ha 720 i!1'E. 82nd St.
Za Kulturni vrt
Za Jugoslovanski kulturni vrt so prispevali: J. S. K. Jed-nota $25.00, Fajdiga in Klančar, pekarija v SND $5.00, John Za-lar pekarija $5.00, Dominik Lu-šin, gasolinska postaja, $5.00, lames Slapnik Jr. cvetličar $5, Rozi Urbančič, mlekarija, $5, A. Ogrinc, mesar $5.00, iskren prijatelj Kulturnega vrta $5.00, Frank Butala, trgovina z obuvalom, $5.0(«, Joephine Sternad, restavrant $5.00, John Dolčič, Girard, $5.00. K. S. K. Jednota nadaljnih $5.00, prej je že darovala $20.00, Mary Jesen za Barago $2.00, Frances Svete, cvetličarna $3.00, Mihael Telič $2, Frances Krašovic, slaščičarna, $2.00, John Cimperman, restavrant $3.00, Jos. Pikš $3.00, Chas. Vintar $2.00, John Rot ar za Gregorčiča $2.00, John Tutin $2.00, Mary Lušin in Ella Starin, sta nabrali $14.50, Mrs. Johana Pust nabrala $3.50, Jože Jemc nabral $4.50. Vsem darovalcem iskrena hvala in mnogo naslednikov. — Centralni tajnik.
----O-T- . ,
Vehovec in zamorci
Kot smo že včeraj poročali je , mestna zbornica v Clevelandu v pondeljek večer izbrala novega ■ »ouncihnana za mestno zbornico . osebi Septima Craiga, ki je zamorski državljan, rojen na Ja-maici in šele 5 let v Clevelandu. Na dotični seji je bilo navzočih ■2 councilmanov. 15 republikancev jc glasovalo za nekega Hub-Larda, 15 demokratov pa za dr. Owen. a. Oba sta zamorca, kajti okraj, katerega ima novi councilman zastopati, je zamor-; -ki. Neodvisni councilman Reed i oa je glasoval za Craiga, toda ne bi prodrl, da mu ni prišel na pomoč councilman Vehovec, ki je tudi glasoval za Craiga. Mestna zbornica šteje sedaj 15 republikancev, 16 rednih demokratov in 2 neodvisna demokrata.
Sehumann-Heink umrla V Mollywoodlands, Cal., je sinoči preminula ena najbolj znamenitih koncertnih in opernih pevk Mrs. Sehumann-Heink. Star; .je bila 75 let. Omenjena jc imela dva sina, ki sta bila ubita tekom svetovne vojne, in sicer eden pri nemški armadi, eden pa pri ameriški. Pevka je bila silno priljubljena zlasti pri vojakih, za katere je mnogokrat rezplačno pela.
"Na Jutrovem" Naznanja se članicam Gospodinjskega kluba "Na Jutrovem," da se vrši važna seja v četrtek 19. novembra ob 7. uri zvečer. Vse članice naj bodo gotovo navzoče.—Tajnica. Pošiljanje denarja Ce želite poslati za božič svojcem v domovino kaj denarja, se zglasite pri Mihaljevich Bros., 6031 St. Clair Ave., ki vam to točno preskrbijo.
Na operaciji
V E. 79th St. bolnico se je podrl Mr. Edward Košir, 5436 Sta n na r d Ave. Operiran je bil na slepiču. Prijatelji ga lahko :obiščejo. Nahaja se v sobi št. 1.
Maschke kritično bolan : Maurice Maschke, nekdanji ; vsemogočni vladar republikan-120v v Clevelandu, je kritično bo-| lan in se že tri dni več ne zaveda.


Na Zahvalni dan bo v Clevelandu odkritje spomenikov Cankarju in Gregorčiču
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. i Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. \ Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00 Za Evropo, celo leto, $8.00. Fosamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Sing'e copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3d, 1879.
No. 273, Wed., Nov. 18, 1936
O domačih zabavah
Čas je prišel, da spregovorimo eno besedo ali dve o brezštevilnih takozvanih "surprise parties," katere obhajajo naši ljudje v Clevelandu zadnjih pet let. Take partije so bile pred letom 1930 sploh nepoznane, in so nekak izrod depresije, oziroma prohibicije. Obenem so pa te surprise partije nekako domače praznovanje družinskih dogodkov, kot so na primer 25-letnice zakonskega življenja, včasih tudi zlate poroke, toda največkrat so te partije prijene ob rojstnem dnevu naših rojakov in rojakinj, ki postanejo 40, 50, pa tudi 43, 47 ali 52 ali celo 58 let stari. Običaj praznovati enake "surprise party" je očitno posledica prohibicijskih časov, ko se ljudje niso smeli shajati v javnih prostorih, pač pa so bili prisiljeni praznovati godovanja in praznovanja rojstnih dnevov na svojih lastnih domovih, kjer so lahko nemoteno vživali opojno pijačo.
Prav nič se ne čudimo, da ljudje v današnjih časih prirejajo enake surprise partije. V naselbini imamo pionirje, ki so dospeli sem pred 40 ali več leti in imamo tudi mlajše naseljence, ki bivajo med nami po 20 ali več let. Prijatelji teh naseljencev želijo proslaviti to ali ono srebrno poroko, ta ali oni rojstni dan. Mati in oče sta se poročila v Clevelandu pred mnogimi leti, hčerke in sinovi so odrastli, otroci so se seznanili z mnogimi drugimi hčerkami in sinovi, prijatelji iz stare domovine, ki prihajajo iz enih in istih vasi, — skratka vsi so pripravljeni prirediti surprise party očetu, materi, bratom, sestram, sorodnikom, stricem in tetam.
Na takih surprise parties se zberejo ljudje, največkrat od 40 do 200 ljudi, kot se pač partija pripravi. Nekateri jo imajo v svojih lastnih domovih, drugi pa v narodnih domovih. Stotine in stotine dolarjev se potroši ob enakih prireditvah, in sicer za darila, za cvetlice, za jedila, za avto vožnjo, za najemnino dvoran in enako. Nihče nikdar ne odreče, pač pa sleherni rad prispeva, češ, da bom imel "good time" in voščil svojemu prijatelju ali prijateljici vse najboljše !
Kot smo rekli, stotine dolarjev se žrtvuje za eno samo takih partij, in tekom zadnjih petih let so naši rojaki priredili surprise partije stoterim rojakom in rojakinjam. Če računamo, da se povprečno potroši v delu, v prispevkih in v denarju približno $200.00 za eno tako surprise party, in če rečemo, da smo imeli v Clevelandu tekom zadnjih petih let približno 300 takih partij — raje več kot 300 — nam pravijo računi, da smo tekom najbolj depresijskih časov potrošili najmanj $60,000 v Clevelandu za surprise partije. Skoro gotovo pa je, da smo potrošili gotovo več.
Oni, katerim v počast so bile prirejene take proslave, gotovo dobro vedo, koliko je bila vredna surprise party. In povedali nam bodo tudi iskreno, da se ne motimo, pač pa da smo vzeli še prenizke številke.
To je ena stran ali plat zvona teh surprise partij. Veselo življenje, uživanje vseh dobrot, pijače, darovi v dolarjih, ples in godba, za kar vse se mora plačati in plača se takoj v največ slučajih, potem pa pridemo na vrsto mi časnikarji in uredniki, ki smo navadno zadnji pri takih prireditvah.
Navadno se nas vabi k surprise partijam, in v številnih slučajih se tudi odzovemo ali pa prispevamo svoj narodni davek k uspehu partije. In ko je vse gotovo in ko se vsi duhovi streznejo, pridejo v naš urad dobri ljudje, ki prinesejo zahvalo za surprise partijo. Joj in joj, kako so ljudje začudeni, ljudje, ki so darovali po $5.00 ali več dolarjev za surprise partijo, ko zvedo, da morajo plačati za zahvalo $3.00 ali $5.00. Za pijačo ples in darove na surprise party — o. k. — toda za časopis plačati zahvalo nekaj dolarjev — ne, to je preveč!
Dobri rojaki pozabijo, da je treba v uredništvu njih zahvalo vso prepisati in slovnično urediti, potem dobijo zahvalo, popravljeno in pravilno sestavljeno, stavci v roke, katere vzame najmanj eno uro ali več, da jo nastavijo na stroju, potem je treba narediti odtis, pazno čitati zahvalo, da ni pomot, in končno zahvala, ki se tiče le 50 ali k večjemu 200 rojakov, vzame obširen prostor v časopisu. Mnogi mislijo, da se to naredi kar tako pod roko, toda v resnici nas take zahvale vedno veljajo več kot dobimo za nje.
Mi smo prepričani, da ni med našimi naročniki nikogar, ki bi delal za manjšo svoto na dan, kot ga pa stane življenje, ker v tem slučaju sploh živeti ne bi mogel. In mogoče bodo naši naročniki tudi prepričani, ko bodo čitali te podatke, da tudi uredništvo in uprava ne more živeti — od zraka. Kadar imate vi, prijatelji naši, lepo surprise party, ko prispevate obilno v denarjy in blagu za kratek čas, pomnite, da so tudi naši uslužbenci deležni plačila, kadar se jim sline cedijo, ko morajo staviti, kako ste se imenitno imeli na svojih surprise partijah.
, . ... _n--,
Za kulturni vrt
To je poročilo od newburSke-;>a okrožja, ki deluje za Jugoslovanski kulturni vrt, da bo cenjena javnost vedela, kako obstoji n&»% naselbina. Naj povem, da • .mo že vedno na delu ter da bomo tudi delali in prispevali za
kulturno stvar, dokler se ne uresničijo naši nameni, za katere smo se zavzeli, namreč, da se po«tavit.--i spomenika našim veli-vim možem: Simon Gregorčiču tri IvanU Cankarju. Za to so na-5;; «ewjburška društva že prispe-
vala in sedaj se je še nekaj društev obljubilo oziroma so sklenila, da se korporativno udeležijo 26. novembra, na Zahvalni dan, velike slavnosti odkritja spomenikov. Nadalje se še vedno pobira doneske in prispevke za kulturni vrt. Sledeči so prispevali:
Za olepšavo vrta po $2: Frank Kastelic; po $1: Frank Kokotec, Martin Hren, Anton Miklaučič, Valentin Vidmar, Jos. Zadnik, Miss Frances Jan, John Nose, Anton Habjan, Joe Miklič.
Po 50c: Joe Stimce, Louis Perhavec, Frank Lešnik, Ignac Praznik, Frank Globokar, Frank Stopar, Joe Skufca, Louis Hočevar, Anton Rodič.
Po 25c: Ignac Zaletel, Gregor Zakrajšek, Anton Gros, 10c Mike Stradijot.
Za spomenik Simon Gregorčiča, po $1.00: Anton železnik, Frank Silbitzer, Frank Zabuko-vec, Joe Zadnik, John Kožar, Anton Ponikvar, Anton Erjavec, Stanley Kužnik.
Po 50c: Frank Kodeh, John j Tomažič, John Lukač, Frank Sadar, Anton Vatovec, Miss; Anna Traven, Joe Vadnal, Joe Ropotec, Louis Perhavec, John reršina, Frank Jan, Joe Dedek, loe černe, John Mezgec, John Miklič, Frank Kastelec, Louis Hočevar, Matt Fabjančič.
Po 25c: John Cergol, Anton J Ribarič, Anton Kocina.
Za spomenik Ivana Cankar-' ja:
Po $1.00: Joe Zadnik; po 50j jentov: Frank Kodeh, John To-j nažič, John Tavčar, John Lukač, Frank Sadar, Anton Vatovec, Miss Anna Traven, Joe Vadnal, Joe Ropotec, Louis Perhavec, John Teršinar, Joe Dedek, John Mezgec, Frank Kastelec, Matt Fabjančič; 30e Joe Bubnič.
Po 25c: John Fabjančič, John Cergol, Frank Valenčič. Skupaj $43.65.
Nabiralca Matt Zupančič in Martin Mirtel. Prav lepa hva-'a nabiralcema za njiju trud ter larovalcem za njih dar. To je -d i na prava organizacija, ki de-a za kulturo in ponos sloven-*,tva. To podpirajte še naprej.
Še enkrat kličem: Vsi na plan tu 26. novembra in pokažimo e, da smo za naš kulturni vrt.
Anton Meljač, ta|jnik.
Girard, O, — "Vsi na največji kulturni narodni praznik v našo drago slovensko metropolo !" tako naj se glasi skupen in mogočen glas našega naroda. — Na ameriški praznik — Zahvalni dan — 26. novembra, bo naš narod v celoti pokazal svojo silo in moč, ko se bosta okrila spomenika dveh velikih sinov slovenskih mater in velikih sinov slovenskega naroda. To sta moža, katerih spomenika bosta odkrita na Zahvalni dan v naši drugi Sloveniji, v Clevelandu, v Jugoslov. kulturnem vrtu. To sta naš pisatelj in genij slovenske literature Ivan Cankar, in preroški pesnik našega Primor-ja, Simon Gregorčič. To bo eden najveličastnejših dni našega izseljenega naroda, ko se bo naš narod poklonil spominu teh dveh svojih velmož.
Zato bi bila tudi za nas, kot zavedne sinove in hčerke slovenskega naroda, sramota, če se ne bi odzvali ta dan in ne prihiteli na to pomembno slavnost. Kajti naš pesnik Gregorčič jc zapisal: vse mati kmečka je rodila, beli cvet na polju tvoji so sinovi Slave, če se bomo ravnali po besedah našega pesnika, ne bo nikogar med nami, ki bi zamudil ta narodni praznik. — Vsak Slovenec, ki ima le še iskrico spomina na svojo mater in rodno grudo, se bo ta dan pokazal in stopil med naše vrste, in s tem bomo dokazali, da smo še vedno oni narodni sinovi in hčere, ki tudi tukaj v naši novi domovini spoštujemo plemenite ideje, ki sta jih sejala naša duševna velikana — Ivan Cankar in Simon Gregorčič. Ponosni bodimo na to, da tega dne lahko
pokažemo ostalim kulturnim narodom našo veliko kulturno vzajemnost, ki bo zapisana v naši tukajšnji zgodovini in pričala našim potomcem, da smo bili v resnici narod, ki je ljubil in spoštoval iz srca Boga in svojo rodno grudo in da smo imeli spoštovanje tudi do naših slavnih mož, ki jih je zibala naša narodna kmečka mati.
V naši novi metropoli se je v resnici zgodil v nebo vpijoč narodni in kulturni škandal, ko .je hila ukradena soha našega pisatelja Ivana Cankarja! To je narodni greh, ki ne more biti nikoli odpuščen. Osebi, ki je iztegnila roko po tej sohi, je vsak čut dostojnosti in morale povsem otrpnil in odpovedal in če je bila to roka slovenske osebe, se lahko smelo trdi, da je slednja to storila v duševni blaznosti, v divjem fanatizmu in nas je ta tatvina prikazala kot celoto, da smo barbarski narod ki j mu ni svet niti spomin svojih j j mož.
1 Zadnji teden sem čital v Gla- [ su Naroda v kolonah, ki jih piše j Fr. Kerže, poznani pisatelj, in i sicer pod zaglavjem "Pod vašo j lipo. On je prav po pravici po- ] vedal, da soha ni last posamez-j nih oseb, marveč celokupnega naroda. Ako to ni res, naj bi jo postavil v kulturni vrt napredni element. Toda voditelji, ki so se pokazali kot katoliški možje so o.dkrili s pomočjo zavednega katoliškega narqda stfomefnik škofu Baragi, zdaj pa ravno isti možje delujejo ,da odkrijejo z i narodovo pomočjo spomenike ! še dveh velikih mož, s čemer bodo pokazali, da so storili svojo narodno dolžnost. Zato je ne-odpustljiv greh za nas, da smo tako površni ter se skrivamo, namesto da bi pokazali, da sto-' jimo za našim narodnim pionir-I jem, Mr. A. Grdi no, ki je v res-! niči edini mož, ki se neustrašno bori za ideale naše katoliške in ; narodne misli. Ako smo bili do-j slej zaspani, pa vstali i mo vsi na | Zahvalni dan in pokažimo naše-i mu borcu, da ga spoštujemo in I častimo kot mogočen steber. To i bomo pa dokazali, če se odzove-! mo in soglasno priznamo njegovo plemenito delo, ki ga je mož izvršil in ga še vrši s pomočjo odbornikov in narodom kot celoto. čast vam vsem ki ste se zavzeli, da bo soha vseeno postavljena in pričala, da je to delo mož, ki so bili v resnici sirio-| vi naroda, ki so se borili za pravico, kulturo in dobro ime našega tu naseljenega naroda. Ta dan naj odjeknejo klici našega velikega pesnika: Tvoji so sino-I /i Slave!
Vas vse pozdravlja
John Dolčič. --o-
Kaj bo 27. decembra?
No, kaj še ne veste, da bodo imele članice društva sv. Helene cd KSKJ tisti večer "Nevesto iz Amerike" na odru Slovenskega doma na Holmes Ave.? To bo či-f.to nekaj novega, kajti omenjeno društvo prvič vprizori to igro. Igrale bodo same članice tega društva.
! Nekaj pa je, kar mi ne gre v glavo, to je, da kar ne morem razumeti, da bo navzoča nevesta iz Amerike, ampak kje pa bodo dobile ženina? To mene skrbi, vidite. Pravijo, da bodo samo članice društva nastopile v igri, in ker je to društvo žensko društvo, kje, za božjo voljo, pa bodo dobile ženina. Saj ne morejo imeti neveste brez ženina, kaj ne, da ne. Vse mogoče, da ga bodo šle iskat med občinstvo v
dvorani. (Joe Pograjc, glej, da bcš navzoč, ker take prilike ne bo nikdar več v Ameriki. Op. Jak.). Jaz se bom tisti večer lepo napudral, pa še malo našmin-kal, da bom zgledal kot kak fest gorenjski fant. Mogoče pa bodo izbrale mene, kaj se ve. In če me bodo, to bom zavriskal in zapel ter društvu sv. Helene nevesto vzel, da ne bo ploha vlekla pred pustem.
Na svidenje 27. decembra v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsa svatba bo stala samo 50c vsakega. Kdor se bo pa hotel malo bolj prikupiti nevesti, se ve, tisti ji bo pa vrgel kar en dolar in bo zato tudi sedel na ' izbranem mestu. Po igri se vrši I ples v zgornji dvorani. Fantje in vdovci, kar doma ostanite, da bom jaz imel več "čenča."
M. K.
-o-
Mali drobiž
Vse je veselo in zadovoljno nad častno izvolitvijo predsednika F. D. Roosevelta, sodnika Frank Lauscheta, državnega senatorja Boyd-a in drž. poslanca jOgrina. žal je našim rojakom le, da ni John Mihelich podrl j skakača M. Sweeneya. Mogoče j bomo pa prihodnjič bolj srečni! j Precej trpke opazke se slišijo 1 na račun policijskega pomožne-| ga prosakutorja Viljema Vid-i marja, ki je govoril v prid re-i publikancev in za izvolitev Lan-! dona. Povedal je po radiu, da je | dobil od republikancev kruh, ki mu ga niso mogli demokratje I dati. Popolnoma je pa pozabil povedati, koliko revnim repub-; likaucem je pa dal predsednik : Roosevelt delo potem, ko jim ga ; je Hoover v službi velekapitala I odvzel. Ljudje pa pravijo ,da | ni tako važno, če eden dela, po-I leg jih pa na milijone strada. — I Splošno mnenje je ,da politični i skakač zasluži, da bi bil vedno | lačen, ker »i zvest svojim prin-; cipom, ampak jih je pripravljen I zamenjati za skledo leče. Vilče je še mlad in morda mu bo še kdaj republikanec Landon na pot hodil. Kolo sreče se vedno vrti in možno je, da bo njegova številka ostala na ničli.
I	*
V	Slov. domu na Holmes Ave. prav pridno gospodarita Frank
i Walter in Frank Mrzlikar. Fr. i Walter pravi, da ima še nekaj j dvoran za oddati ob sobotah in j nedeljah za društvene priredit-j ve. Mrzlikar pa je mnenja, da ! boljšega piva in žganja se ni-! kjer ne dobi, kakor v Slov. do-t mu na Hclmes Ave. Zelo ver-' jetno!
*
Marljive žene ženskega kluba Slovenskega doma na Holmes Ave., so lično dekorirale zgornjo dvorano. Lastnoročno so i napravile zavese za okna, ki sedaj krasijo dvorano, čast zavednim ženam!
i'
V	Slov domu na Holmes Ave. | se vsak večer pridno keglja na I lepo urejenem kegljišču. Kdor
goji veselje do kegljanja, naj le pride, bo dobro došel.
j Komaj letos se je zaznalo, kako je neki naš poznan rojak I pred tremi leti na jagi prive-. za nega zajca streljal, pa je imel to smolo, da je le vrvico prestre-lil. Pripoveduje se, da mu je zajček za to hrabrost po vojaško sal utiral1. Tudi bivali, čeprav! žive v gozdu, poznajo hvaležnost in posedujejo hvaležnost in gotove vrste oliko, špas mora biti.
*
John Ravnik, ki izpričuje, da I je doma iz Javornika pri Jeseni-'. cah in ki je služil Franc Jožefa ; pri 7. lovskeip bataljonu v Ko-j baridu ter sedaj stanuje in dela i na White Rd., Wickiff, Ohio, zna i povedati marsikaj zanimivega iz vojaškega življenja. Zadnjič mi je pripovedoval, da tudi njemu zajčki sal utiraj o, toda mu ne bodo dolgo, ker bo ž njiraj !l strogo postopal, kadar bo lov
ORLOV LETNI VELIKI
puranov bazar
PRIHODNJO NEDELJO 22. NOVEMBRA
v pritličju cerkve sv. Vida
odprt. Pravi, da bo napravil ž njimi rekrutsko vežbo v ponvi. Verjetno je, ker John je zelo resnega značaja in povrh še Gorenjec.
*
Pred nekaj dnevi sem se mudil na poznani Frank Ivauškovi farmi, ki se nahaja komaj par sto čevljev od White Rd., v Wickliff, O. Frank je brat Leo Kauška, ki vodi skupno s Frank Kovačem dobro idočo čistilnico za obleke ter brat John Kauška, grccerista in mesarja na Kewa-nee Ave. Brat Joe pa ima v najemu poznane Goriškove farme na St. Clair Ave., Euclid, Ohio.
Frank je zelo vesele in do brovoljne narave. Je mož beseda poln dobre volje in dobrega srca. Rojen je v okolici Stične na Dolenjskem in dobričina v postrežbi in pomoči. Vesel je. če more komu kaj dobrega storiti in pomagati.
Soproga, Mrs. Jerica Kaušei je pridna gospodinja, izborm kuharica in postrežljiva ženica. Ljubi živali, polje in naravo. Po v-ojni je prišla iz vrhniške oko-,ice v Chicago in pozneje v Cleveland. Poleg lepega reda, ki ,ja vzdržuje v hiši, redi obilo perutnine in tudi večje število prašičev.
Frank Kauškova družina ima veliko prijateljev, ki jo ob nedeljah obiskujejo v razvedrilu in prijateljskem pogovoru. S hribčka večkrat zadoni slovenska pesem in odmeva v dolino ?ozda, kjer šumlja bistri poto-'ek. Pomlad je tam pravi raj in sladak oddih po mestnem vrtenju.
Joško Penko, zastop. Amer. Domovine.
-o-
K ZAHVALNEMU DNEVU
I Na tem mestu objavljam imena darovalcev prostovoljnih darov za Šmihelsko brizgalno in koliko je kdo nabral med svojimi prijatelji.
Frank Laurič $13.26; Joe Pograjc $46.50; Mary Salomon — $8.50; Anna Tomšič $52.70; Mary Blatnik $13.10; Mike Vidmar $6.50; Andy Sadar $10.15; Anna Komatar $18.50; John 1 Vidmar $2.75; Rozalija Kralj j $6.75; John Bradač $10.50; Joe Sadar $4.45; John Janchar — j $3.25; Mary Boldin $9.20; John I Pečnik $3.75; Mary Germ i $3.75; Anna Glavič $7.75; Anina Turk $6.50; Johana Pekolj $27.05. Skupaj $255.20.
Dolg je znašal 11,000 dinarjev. Poslalo se je pa 12,000 dinarjev. Večjo vsoto so darovali Mr. Anton Grdina in Mr. J. Potokar (Double Eagle). Lepa hvala vsem nabiralcem in darovalcem, vse drugo pa prepustim domovini. V stavku v molitvi ■e reče: reši nas hudega, amen.
Joe Pograjc.
! IZ PRIMORJA
i _
i
—Nestrpnost napram našim ljudem se vsak dan stopnjuje. Gorica, oktobra 1936. — Kako so fašistične oblasti napete na-ipram našemu življu, zlasti napram inteligenci, nam dokazuje vsepolno slučajev. Posebno so izpostavljeni kontroli in šikaniranju občinski uradniki, ki so sicer že zelo redki, kajti večina in najboljša mesta so zasedena po priseljenih Italijanih. Nestrpnost napram našim ljudem pa se vsak dan še stopnjuje. Razumljivo je, da bi oblasti rade tudi na vsa o-xia mesta, ki so danes še zasedena po naših uradnikih, nastavile priseljene Italijane. -— Zato vedno zasledujejo vsak korak slovenskih uradnikov in iščejo povoda, da bi jih odslovili iz službe. V letošnjem poletju so odpovedali občinskemu uradniku — družinskemu očetu — nekje na Tolminskem službo z motivacijo, da je prisostvoval ženitovanju, na katerem so se prepevale slovenske pesmi- Ne glede na službena leta in ne glede na to",
da je bil odslovljen družinski oče, so ga fašistične oblasti 'kljub večletnemu vestnemu izvrševanju svoje službe postavile na cesto.
—Nemec Franc iz Jelšan pretepen in aretiran. Reka, 27. septembra 1936. — Miličniki so v prvi polovici tega meseca na cesti v Rupi ustavili Nemec Franca, starega 44 let, doma iz Jelšan. Ocl njega so zahtevali osebno izkaznico, nato so ga kar na cesti pričeli pretepati. Odpeljali so ga v kasarno, kjer so izvršili natančno osebno preiskavo in s pretepanjem skušali pripraviti ga do raznih priznanj. Iz Reke so telefonično poklicali policijske agente, ki so aretirane-. ga Nemca prepeljali v karabi-njersko kasarno v Jelšanah. Sem s so prišli tudi policijski komisar iz II. Bistrice, kapitan milični-, kov in drugi. Po temeljiti pre-. iskavi in zaslišanju so ga takoj drugi dan odvedli v reške zapo-: re, kjer so ga pridržali do da-i nes.
THE FUND SHINES THROUGH
8936 CAMPAICW
Ce verjamete al' pa ne
Tale se je pripetila pa nevv-burškim jagrom prvi dan lova. Je resnična, vsaj tako je trdil g. lulče, ki mi jo je odstopil.
Trije newburški jagri so šli tje nekam za Mantuvo na zajce v pondeljek. Imena jagrov je gospod iz'previdnosti zamolčal, ampak meni se zdi, da bi jih lahko kar s prstom pokazal, če bi se peljal enkrat gor, pa enkrat dol po 81. in 82. cesti.
Ves dan so jagali in vsako uro ;.o prišli k avtomobilu, kjer so imeli glavni stan za provijant. ln ko se je zmračilo, so začeli Ueti zajce in so ugotovili, da niso niti enega dobili. O strela namazana, kaj bodo rekli doma! Drug drugega so dolžili krivih | rok, slabega pogleda in izredne 'etošnje urnosti zajcev.
No, pa kaj bom na dolgo in široko razkladal. Globoko potrtih src so se zbasali v avto in voznik je pognal s farmerske poti na glavno cesto. Komaj pa za-vozijo na cesto, vidijo ležati sredi ceste prelepega zajčka. Vsi kmalu skočijo iz avta, da si izposodijo dolgoušca za domov, i Prvi, ki ga je prijel, ga ves začuden ogleduje nekaj časa, potem pa reče:
"I, fantje, saj ta zajec niti ustreljen ni bil."
"Da ni bil?" se v lepo uglaše-I nem zboru oglasijo drugi.
"Ne, ni bil ustreljen," pojasnjuje prvi. "Le poglejte, počen i je in počil je od samega smeha, ko nas je videl plahtati z gmajne praznih rok."
"Ni hiidir!" reče eden, drugi j pa nič.
| In tudi jaz nič ne rečem, res j da ne.
A
j Pri oneh so imeli zeta, ki jo j bil strašno nagle jeze. Kadar |so ga kaj zjezili, je robantil, Ida je vse v kraj letelo. Ona in |njena mati sta se ob takih I prilikah križale in lepo zdele, da je nevihta ' minila. Nekoč je pa le prehudo robantil, je bilo pa tašči vendarle preveč. Zet je namreč zarobantil:
"Prmejdunajmajlandbenet-kevicencaveronapadova, vsa lasa sveta mesta, prmejdunaj!"
"O, ježeštana," za javka tašča, "taka kletvina v naši krščanski hiši! Nikar tako ne preklinjaj, da nas ne bo vse hudič vzel!"
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po n«milt«m ln-rlrnCkn K. Haym
Nisem smel kar tako mimo, pogledati sem moral, ali se le ne motim. Mignil sem Halefu, raz jahala sva, služabnik je ostal pri živalih, midva pa sva se prerinila skozi ljudi in sva; vstopila.
Pri vhodu je sedel Turek z mogočnimi črnimi brki, hudo Je gledal in naju nahrulil:
Piaster vstopnine za vsakega!"
Plačal sem za oba in ril dalje.
Na kolih, zabitih v zemljo, so bile pritrjene deske, čisto ,r Pri nas na ljudskih veselicah, in na teh klopeh so cePeli in sedeli, kakor je kdo mogel in znal, tesno drug ob drugem, ljudje vseh vrst, — lurki, Armenci, Kurdi, židje, kristjani, Druži, Maroniti, turški bašibozuki in Arnauti, pili *ei'bet in kavo, kadili ter jed-Sad-ie in pecivo. Ob strani "le . točilnica, čisto spre-aJ pa oder in na njem dva Soslarja, dve harfenistinji in ^tanstinja — vsi v tirolski
narodni noši.
sem se po šotoru. Nabito poln je bil. Celo med kl°Pmi so stali ljudje. C sem hotel svoj namen doseči, sem moral priti trdo do odra.
Ne meneč se za kletvice v vseh različnih jezikih sultano-v'h dežel, sem se preril do sprednjih vrst, potisnil brez vsakih vljudnih poklonov po-setnike prvih klopi še tesneje skup in sedel, Halef pa poleg niene. Natakar je opazil mo-j
Lovci na človeške glave z otoka Borneo
William Beebe opisuje v posebni knjigi svoja doživetja pri Dajakih, posebnem malajskem plemenu na otoku Borneo, ki še v teh časih lovijo človeške glave. Med drugimi opisi poroča:
Dajaki so znali kar urno postaviti in razstaviti taborišče. Izvrstno poznajo gozd in vse jim je bilo znano, karkoli je v zvezi z džunglo. Kar koprneče pa so se zagledali v mojo puško, čim smo opazili kako divjačino, in so bili žalostni, ker nisem hotel streljati. — Imel sem v spremstvu Dajaka z imenom Drojak, ki je bil pač najdobrohotnejši in najprijaznejši izmed vseh divjakov na otoku Borneo, in mi je potrpežljivo in zvesto služil. Ko se je Drojak nekega jutra precej oddaljil od taborišča, ga je hotelo napasti dvanajst divjakov nekega holandskega plemena. Ko se je povrnil s tega pohoda, mu je osem glav viselo na pasu. Ni dosti govoril o tem dogodku. Bil je miren, preudaren človek, ki je rad molče sedeval ob taboriščnem ognju in je strmel v plamene. Plameni so migotali po njegovi temni koži in težki, medeni uhani, ki so mu padali skoraj do ramen, so se svetili v odsevih. Včasih smo ga pregovorili, da nam je pokazal, kako je bilo v boju in kako si je pridobil onih osem glav.
Bil je velik igralec, njegovi poslušalci so napeto zrli vanj. Vsa družba je bila jako sliko-I vita. Vsi so čepeli v polkrogu krog ognja. Neki Malajec je boječe ždel bolj v ozadju. Zadaj za nami se je raztezala džungla ko črna stena. Najprej je Drojak počasi stopal sem in tja in njegova velika postava se je črno odražala od rumenih plamenov.' To je bila predigra, ki naj bi nam bila pokazala, kako je tisto jutro šel skozi gozd. Potem je obstal in je previdno prežal s te strani na ono stran in se je oprezno sklonil. S kretnjami in nosljajočimi glasovi nam je j ponazoril, kako so se sovražni-!ki bližali: dvanajst mož se je I plazilo skozi goščo k njemu. |Nato je dvignil meč nad glavo in pokazal, kako je divje planil na sovražnika. Pokazal nam je okrutne potankosti boja. — Sreča in slučaj sta mu prav tako pomagala ko njegova lastna moč in urnost, ki jih nisem videl še pri nobenem človeku tako razvitih. Sicer bi bil spričo tolikih sovražnikov brez dvoma omagal.
V nekaterih trenutkih je Drojak pač pozabil, da ga gle-j damo. Tedaj pa je bil njegov | obraz grozotnega izraza Bi-; lo ga je samo sovraštvo in ok-1
Jo odločnost, z globokimi pokloni je pritekel in vprašal, kaj bova naročila.
"Šerbet za dva!" sem naročil. Plačal sem za dve čaši sladke pijače pet pijastrov. — Cene so bile res kakor v največjih hotelih!
Gitaristinja je med tem odpela svojo pesem, nihče razen mene je seve ni razumel, pa ji je kljub temu občinstvo ploskalo. Pridjala je še kratko pesmico in šla s krožnikom pobrat. Ker sva s Halefom šele stopila, naju je obzirno prešla.
Spet so zapele gosli in harfa, nato je eden od goslarjev izgi-za zastorom, godba je zadala in goslar se je prikazal 11 a odru, preoblečen v — rokodelskega pomočnika, v raztrganih škornjih, potlačenem klobuku, s svežnjem na rami in s Palico v roki. Zapel je znano rokodelsko popevko. Tudi njemu je hvaležno občinstvo ploskalo in vzklikalo, čeprav nobeden izmed njih niti pojma ni iniel o rokodelskem pomočniku, ki z bori mi denarci v žepu Potuje iz kraja v kraj, da si °gleda svet.
Nisem več dvomil, ti ljudje so bili moji rojaki!
Da bi preizkusil 'mednarodnost" teh potujočih pevcev, sem vprašal sopranistinjo, ki je Pravkar spet prišla mimo s svojim krožnikom, po turško: "V kakem jeziku poješ?" , "In res, odgovorila mi jej gladko po turško: "Nemški pojem." Nadaljeval sem angleški: "Torej ste Nemka?" Pogledala me je pa odgovo- j rila po angleško:
"Do. Z nemško-češke meje sem doma."
Še sem poskusil s francoščino :
"Iz katerega mesta?" "Brežnice." "Kajne, nedaleč od saške meje?"
Vsa iznenadena je vzkliknila, topot pa nemški:
"čisto prav! Jej, tudi nemški znate?"
"Kakor čujete." "Tu v Damasku?" "Tu in povsod."
"Torej ste Nemec?"
"Seveda! Vaš rojak." Poklicala je tovariše in veselega iznenadenja ni bilo ne konca ne kraja. Mene pa je stalo to iznenadenje nekaj kozarcev dragega šerbeta in v zahvalo mi je zapela vsa popotna družba mojo najljubšo pesem.
Ves ginjen sem poslušal ljube domače glasove in čisto pozabil sem, da sedim v oazi daljnega Damaska in v pisani družbi vseh mogočih ljudi.
Halef se je medtem menda obilo dolgočasil, ker ničesar ni razumel, oziral se je po ljudeh in najbrž opazil kaj sumljivega. Nenadoma me je dregnil s komolcem in mi mignil z očmi proti vhodu.
Pogledal sem in opazil moža, ki smo o njem tiste dni prav mnogo govorili, da ga bom pa tako kmalu srečal, to pa mi niti v sanjah ni prišlo na misel.
Takoj sem ga spoznal. Tistih lepih, finih, pa v svoji celoti tako zelo odbijajočih potez v obrazu, tistih prežečih, ostrih, bodečih oči, tistega hladnega, presunljivega pogleda, tistih temnih senc, ki so jih zarisale divje, neukročene strasti, lju-,e; bežen, maščevalnost, sovraštvo, j n e z a d o voljena častiželjnost, , pohlep po denarju — kako bi j mogel ta obraz kedaj pozabi-jti! Niti gosta brada, ki jo je | ta človek topot nosil, me ni mo-jgla zmotiti.
Bil je Dawud Arafim, ki se je ob Gornjem Nilu dal klicati za Ibrahima mamurja.
Pravkar je šinil z očmi po šotoru in bistro ogledoval goste. Nisem mogel zabraniti, prepozno je bilo, najine oči so se srečale.
Imel je za moj obraz prav tako dober spomin kakor jaz za njegovega. Vztrepetal je, se naglo obrnil in hitel k vhodu.
"Halef, za njim! Vedeti morava, kje stanuje!"
Skočil sem in Halef je pohitel za menoj.
Ko sva prišla pred šotor, je Ibrahim pravkar na' osličku zdirjal izpred njega, njegov gonjač se je kričaje držal živali za rep in jo priganjal v skok. Našega služabnika pa ni bilo nikjer in ko sva ga po dolgem iskanju našla pred šotorom pravljičarja, je bilo že prepozno, da bi begunca dohitela. Vrtovi oaze so mu nudili več ko dovolj prilike, da se nama je lahko skril.
Slabe volje sem bil, ni bilo več za veselico, naročil sem slugi, naj naju pelje domov.
Ko j ko sem zagledal Ibrahima, mi je bilo, kot da bom s tem človekom spet imel oprav- ^ ka, rad bi bil kaj več zvedeli o njem — pa mi je ušel. Tudi j Halef je bil slabe volje, mrmra je različne krepke besede v j svoje redke brke in končno za-' godrnjal, da je najbolje, če se vrneva domov in si spet zaigra- j va kako okroglo.
Odjezdili smo skozi Tomaževa vrata v Ravno ulico. Med potom me je nekdo poklical po imenu.
j Naš gospodar je bil. Stal je i j z mladim človekom pri vratih ; draguljarne. Poleg je držal slu-; ga osla za vajeti.
Vljudno me je povabil: "Vstopi, prosim, gospod, za ; trenutek,! Skupno se vrnemo; domov!"
Razjahala sva in stopila v j j trgovino. Mladi mož me je prisrčno pozdravil.
"Tale je moj sin Safe i ibn ijakub Afara."
>l Ibn pomeni sina. Mlademu možu je bilo torej ime Šafei-Njegov oče, naš gospodar in prijatelj, pa je bil Jakub Afara.	! (I)alje prihodnjič.)
rutnost. Vendar mislim, da je bil pošten, saj se je hotelo spraviti dvanajst mož na enega samega človeka. Bil je pač boj na življenje in smrt. Osem sovražnikov je pobil, štiri je pa nagnal v gozd.
Pokazal nam je, kako so oni štirje pobegnili, kako je eden zalučal sulico v grmovje, tako da se je zadrla globoko v zemljo. Ostala je v tleh in se še pozibavala. Take podrobnosti so dajale njegovemu pripovedovanju znak resničnosti. Potem nam je pokazal, kako je sovražnikom odrezal glave in je tako jasno vse podal, da smo natančno spoznali, da dva še nista bila docela mrtva. Nato je glave v nemi igri drugo za drugo privezal za pas, počasi in preudarno in si je dal veliko opravka z vozli. Nekatere glave so se bržkone odvezale in se kotalile po tleh, preden jih je spet pobral. Slednjič se je vzravnal, se preteg-nil in si uhril roke. Globoko zarezane poteze okrog ust in na čelu so se mu izgladile. Potem je pa s takim pogledom premotril poslušalce, ki si ga nisem mogel nikoli pojasniti. Počasi je šel njegov pogled z obraza na obraz, dokler ni vseh pregledal. Nato se je strumno vzravnal, udaril s peto ob peto in se prav prisrčno zasmejal.
DNEVNE VESTI
sednik Roosevelt odprl Med-ameriško mirovno konferenco), katere namen je ustvariti najboljše prijateljske razmere med ameriškimi republikami. Kri-žarko Indianapolis bo spremljala enako urna kri žarka Chester, na kateri se nahajajo časnikar-in in člani tajne policije. Predsednik bo odsoten iz Amerike približno en mesec. Prva postaja Rooseveltova bo Port of Spain, Trinidad, nakar bo kri-žarka ustavila 27. novembra v R'io de Janeiro, v glavnem me->tu Brazilije, kjer ostane en dan kot gost predsednika republike. ] Roosevelt je vzel s seboj tudi več ribolovskih predmetov, ker misli, da se mu bo spotoma kje ponudila prilika ribariti.
--o--
Strašna katastrofa v francoski smodnišnici.
Marseilles, Francija, 17. novembra. Vladna smodnišnica v Saint Chamas, v bližini tega mesta je včeraj zletela v zrak. Do-edaj so dobili 40 mrtvih trupel okoli smodnišnice. In več kot 200 nevarno ranjenih oseb so morali prepeljati v razne bolnišnice. Natančno število mrtvih I še dolgo ne bo znano, ker je raz-; .-"trelba nekatera trupla raztrga-j la na drobne kose. Razstrelba je | nastala naj prvo v manjši delav-j niči. Ta razstrelba je povzročila ; drugo, v večji delavnici. Natančni vzrok razstrelbe ne bo nikdar znan, kajti vse osobje v manjši delavnici je bilo ubito.
-o-
delavski poslanci nasprotujejo kralju
London, 17. novembra. Ko je I dospel kralj Edward v Wales I ekraj, da dožene, kaj je glede j brezposelnosti, sta bila povabljena h kralju tudi dva člana parlamenta, ki spadata k delav-i ski stranki. Oba sta povabilo ! zavrnila. Izjavila sta, da sta v simpatiji s kraljem, ki se trudi pobijati brezposelnost, toda njegovi ministri temu nasprotujejo in naravnost zatirajo siromake. —---—o-»
Parnik z živežem za loja-liste zaplenjen
London, .17. novembra. Norveški parnik Lisken, ki je bil napolnjen z živili in namenjen za španske lojaliste, je bil zaplenjen od upornikov in odpeljan v pristanišče Vigo, kjer je bila hrana razdeljena med upornike.
--o--
Umorjeni avditor Albert J. Albright, ki je bančni avditor (pregled o valeč knjig) pri First National banki, je bil najden umorjen v svojem avtomobilu včeraj v Akronu. Kdo je morilec policija ne more dognati.
-o-
* 47,000 avtomobilov je vozilo , prvi dan preko novega mostu v I San FranCiscu.
Will Hays v avdijenci pri papežu
Rim, 17. novembra. Wm. Hays, znani ameriški cenzor in diktator filmskih slik, je bil danes za pol ure v avdijenci pri papežu Piju. Pogovarjala sta se glede nemoralnih filmov. Hays je izjavil, da je bil njegov sprejem pri papežu jako prisrčen.
~ MALi OtilASi
V najem se da
stanovanje, 5 sob, hiša sama za sebe, rent $25.00 na mesec. Lep lot, lepo grmovje, cvetlice in dovolj prostora za igranje otrok. Stanovanje je na Grovewood Ave. Vprašajte pri Turk, La Salle Realty Co., 838 E. 185th St. Tel. KEnmore 0153.
Mi prevažamo
ledenice in glasovfrje, pohištvo in drugo. Vozimo tudi izven mesta. Selitev je garantirana. — Oglasite se pri Oblak Moving Co. 1161 E. 61st St. Telefon: HEr.derson 2730.
Proda se ali zamenja
dobro vpeljana gostilna z vsemi licencami. Proda se radi bole-jzni. Proda se tudi posestvo ali I se pa zamenja. Za naslov po-| izvejte v uradu tega lista. (273)
Hiša naprodaj
za dve družini, osem sob. Jako poceni. Proda se radi odhoda v staro domovino. Poizve se na 14607 Thames Ave.	(73)
NAPRODAJ TRGOVINA
ki se jako dobro izplačuje, v sredini slovenske naselbine na St. Clair Ave. Proda se po nizki ceni trgovsko poslopje, ker želi sedanji lastnik graditi drugo poslopje za svojo trgovino. Naprodaj imamo tudi več drugih dobrih trgovin in privatnih domov. Posebnost za ta teden je prodaja dve hiš, ki se prodati za ceno samega lota. Za pojasnila se obrnite na
MIHALJEVICH BROS. 6031 St. Clair Ave
273
ZAHVALA V dolžnost si štejem, da se iskreno zahvalim vsem prijateljem, ki so mi dne 24. oktobra priredili iznenadnico ali surprise party" ob priliki mojega rojstnega dne.
Težko je opisati, kako se človek počuti, ko je tako nenadoma obkoljen po množini svojih iskrenih prijateljev.
Največja milina pa zadene človeka, ko ga popeljejo k darilu — dokazujoč prijateljsko požrtvovalnost.
Iskrena hvala Mrs. Stradijot, Mrs. Marolt in Mrs. Jagodnik za ureditev praznovanja in Mrs. Stradijot za odstopitev prostorov. Iskrena hvala Mr. Matja-nu za avtomobil, katerega je dal na razpolago.
Iskreno se zahvaljujem družinam Mr. in Mrs. Marolt, Mr. in Mrs. Jagodnik, Mrs. Strad-jot, Mr. in Mrs. Malečkar, Mr. in Mrs. Mirko čopič, Mr. John čopič, bratranec, Mr. in Mrs. S re bet, Mr. in Mrs. Krainz, Mr. in Mrs. Aseg, Mr. in Mrs. Dolgan, Mrs. Brzina, Mr. in Mrs. Poglaj, Mr. in Mrs. Hrvatin.
Mr. in Mrs. Bezek, Mr. in Mrs. Rotar Mr. in Mrs. Fatur, Mr. in Mrs. Može, Mr. in Mrs. Uemail, Mr. in Mrs. Jankovič, Mr. in Mrs. Jerman, Mrs. Mi-kinda, Mr. in Mrs. John Rotar, Mr. in Mrs. Kirn, Mr. in Mrs. Mihelič, Mrs. Jeran, Mr. in Mrs. Kos, Mrs. Milavec, Mr. in Mrs. Škufca, Mr. in Mrs. Klemenčič, Mr. in Mrs. Žaubi, Mr. in Mrs. Lokar, Mr. in Mrs. Sedej.
Mr. in Mrs. Tomšič, Mr. in j Mrs. K raves, Mr. šlosar, Mr. in i Mrs.' F. Tomšič, Mr. in Mrs. I Mrzlikar, Mr. Pičmah, Mr. in Mrs. Rjaveč, Mr. in Mrs. Pau-lič, Mr. in Mrs. čebron, Mr. in Mrs. Sajn, Mr. in Mrs. F. Klun, Mr. in Mrs. Burja, Mr. Mejak, Mr. Fitel, Mr. in Mrs. L. Klun, Mr. in Mrs. Pečjak, Mr. in Mrs. Kausek, Mr. in Mrs. Sušel.
Iskrena hvala Miss čopič in Mr. in Mrs. Tomšič za tako lepa darila.
V slučaju, da je pomotoma ime kakega posetnika ali darovalca izpuščeno, prosim, da mi oproste.
Zagotavljam vam, da si bom iskreno prizadevala, da vam poplačam vaš prijateljski izraz in da vam bom vedno hvaležna.
Urška čopič,
731 E. 160th St.
Roosevelt na potu na mirovno konferenco
Washington, 17. novembra. Predsednik Rosevelt je bil da-j lies gotov s svojim vladnim de-J lom in se je začel pripravljati, j da nastopi 14,000 milj dolgo pot proti Južni Ameriki, kjer bo de-j loval v prid miru in mednarodnega sporazuma. Predsednik je odpotoval iz Washingtona v torek ob 8. uri zvečer s posebnim vlakom, ki pristane v sredo ob 8."uri zjutraj v Charles-tonu, S. C., nakar se nemudoma poda na brzo kri žarko Indianapolis, ki ga popelje proti Buenos Airesu, Argentina. V tej prestolici Argentine bo pred-
|J1936
PEČ NAPRODAJ
na premog za gretje. Naprodaj je tudi Radiant grelec na plin, v jako dobrem stanju, kot nov, in vse po jako nizki ceni. Vprašajte od ene do četrte ure popoldne na 736 E. 93rd St.
273
Dva največja mostova na sveta, oba v Kaliforniji. Z gore j levo je San Fran-cisco-Oakktnd moU, h in pol milje dolg, jc bil blagoslovljen za otvoritev 12. novembra.
Drugi najdaljši most je pa skoro dve milji dolg, Golden Gate most v Son F ranemu, ki bo dovršen v mai-euidttt.
Božič je lep praznik!
Mi Slovani imamo lepo navado praznovati božične praznike! Posebno ob božiču se radi spominjamo naših družin in sorodnikov.
In mi v Ameriki, ko ne moremo osebno priti v stik z našimi v domovini,, se jih lahko spomnimo z malo pošilja-tvijo denarja.
Mih a IjenJic h "Bros.
vam to preskrbijo za male stroške. Mihaljevich Bros. tvrdka posluje pošteno v naši naselbini že nad 15 let. Vsaka pošiljate v je absolutno garantirana po American Express Co. Nikjer drugje ne morete dobiti tako garantirane postrežbe. Oglasite se pri
MIHALJEVICH BROS. AGENCY
6031 St. Clair Ave.
ODPRTO VSAK VEČER DO 7:30.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
• ENGLISII-SI-OVENE READER"
■ kateremu je znižana cena	fifl
in stane samo:	4p(C»IJIJ
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
THE FUND SHINES THROUGH
NAZNANILO IN ZAHVALA
Vsemogočnemu Bogu se je zdelo vredno poklicati v večno življenje našega tako ljubljenega sina in brata
1936 CAMPAIGN
HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
SPOMNITE SE SVOJIH DRAGIH 1 STAREM KRAJU ZA BOŽIČ
Lepa in hvalevredna je navada, da se ob praznikih kakor so: BOŽlC, Velika noč in drugi, spominjamo na one drage, ki so onstran morja v domovini, ter jih skušamo razveseliti na en ali drugi način. Ni pa bolj primernega darila kot je darilo v denarju. Vsakdo, ki dobiva pisma iz starega kraja ve, kako se ljudje pritožujejo zoper draginjo in pomanjkanje denarja; so pač razmere take in ljudje so res, potrebni podpore in pomoči. Mi, ki smo tukaj, smo mnogo na boljšem; res je, da tudi tukaj niso razmere sijajne, daleč od tega, vendar skoraj v vsaki družini je kdo, ki ima delo in z nekoliko požrtvovalnostjo se lahko prihrani nekaj dolarjev, s čemer se onim v domovini napravi mnogo veselja.
Ker nikakor ni varno pošiljanje denarja v pismih, posebno sedaj ne, ko se približujejo prazniki, mnogo pisem namreč nikdar ne pride v roke onim, katerim so namenjena, se torej poslužite za pošiljanje denarja v stari kraj tvrdke, ki je že na tisoče dolarjev odposlala v stari kraj, tvrdka, ki ima dobre zveze s starim krajem in tvrdke, kjer bodete prav vljudno sprejeti in v vsakem oziru zadovoljno postrežem', tako z dnevnimi cenami kakor s točno postrežbo, to je tvrdka:
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave., v S. N. Domu
KOLLANDER pošilja denar v dolarjih, dinarjih, lirah in šilingih, kakor pač pošiljatelj želi. Vsaka, tudi najmanjša pošiljatev, je garantirana in bo točno izvršena, za vsako dobi pošiljatelj lastnoročni podpis prejemnika ali potrdilo od pošte.
Pri KOLLANDER JU dobite tudi jugoslovanske in italijanske znamke.
Vsakdo, ki pošlje denar v stari kraj dobi pri Hollander ju krasen stenski koledar zastonj.
Preostalo je še
nekaj izvodov poezij
IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
zložil in izdal
IVAN ZUPAN
urednik "Glasila K. S. K. J."
6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
Cena $1.00 s poštnino vred.
o Naročite jih sedaj, dolcler zjiloga ne poide!
Želodčno zdravilo iskreno priporočeno
VXMNER'S ELIXIR
m bitter wime	m
— NAROČITE SI PROSTI VZOREC —	tjjsjjlt
Ne bodite 1 Triner's Bitte. Wine Co. |	^SgJ
v ..	1 544 S. Wells St., Chicago, 111. ,	jjsj
sužnji	I p0gljite mi brezplačni vzorec. (	ggggj
neprebavnosti 11™..................••■•■ i	v™*
^mm_ Naslov ............. ...... •	^^
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. HEriderson 2978_
Morski jastreb
PREVEL — A. š.
On jo je pogledal ter se čudoma čudil, kaj ji roji po glavi, kakšne namene kuje ž njo.
"Praviš, da si pripravljena dati zanjo tri tisoč filipov?" je vprašal počasi. Nato pa je nenadoma uspkal: "Zakaj?"
"Saj sem povedala: da zadostim svoji hipni muhi."
"Kakšen pa je značaj te nenadne in drage muhe?" je hotel vedeti.
"Samo ta, da bi postala ta sužnja meja lastnina," je odvrnila izbegaje.
"In kje je dobila ta muha, da "bi posedovala to sužnjo, svoj izvor?"
"Preveč vprašanj mi staviš!" je vzkliknila jezno.
Oliver je skomignil z rameni in se nasmehnil: "In ti na premalo vpr^anj odgovarjaš."
ženska je prekrižala roke na prsih ter mu pogledala v obraz.
"Z eno besedo, Oliver-Reis," je rekla, "ali jo hočeš prodati za tri tisoč filipov?"
"Z eno besedo — ne!" "Je ne prodaš? Niti ne za tri tisoč filipov?" je rekla osuplo.
"Niti za trideset tisoč ne," je odvrnil. "Ona je moja in ne oddam je. Nu, zdaj ko sem ti jasno povedal svoje mnenje in ko bi najino nadaljno govorjenje pomenilo samo potrato dragocenega časa, kar bi utegnilo postati nevarno tako tebi kakor meni, te prosim, da nemudoma
odideš."
Nastal je kratek premolk in nihče, ne Oliver ne Fenzileh, ni opazil, da se je pojavil na bledem obrazu Rozamunde izraz skrajnega zanimanja. Nihče njiju namreč ni slutil, da razume mladenka francoščino in ji je bilo mogoče slediti njunemu pogovoru, ki se je vršil v oni značilni "lingui franci," ki .je sesto-jitla iz mešanice francoščine in
arabščine.
Fenzileh je pristopila tesno k njemu. "Nočeš je torej prodati, takoj!" je ponovila z glasoni iz katerega je zvenela grožnja. "Nikar si ne bodi tega tako gotov! če je nočeš dati meni, tedaj boš prisiljen, da jo boš dal Asadu. On' sam bo prišel osebno pon.jo."
"Asad?" je vprašal začudeno. "Da, Asad-ed-I)in," je rekla, nato ga pa pričela spet prositi. "Torej bodi vendar pameten! Mar ni bolje napraviti dobro kupčijo z menoj, kakor slabo s pašo?"
On je odmajal z glavo. "Nobene kupčije ne nameravam delati ne s teboj, ne ž njim. Ta sužnja ni naprodaj."
"Mar se boš drznil zoperstav-ljati A;sadu? Povem' ti, da si jo bo cn vzel, pa če je naprodaj ali ne."
"Vidim, vidim. . ." je dejal in zožil oči. "In strah, da je ne bi dobil Asad, je podlaga tvoji muhi, da jo hočeš kupiti sama za tako visoko ceno. . . Zavest, da se tvoje cvetje osipa, ti je po- ■ gnala strah v kosti, da bi toliko • lepote in miline, ki jo je v tej ; sužnji, popolnoma ne izpodrini- ; lo tebe iz gospodarjevih • misli, ; ne?"
Dasi ni videl njenega obraza, ; da bi ga mogel študirati, vendar ; mu je trepet njenega telesa sve-dočil, kako je razjarjena.
"Id če bi bilo tako?" je končno rekla. "Kaj bi bilo?"
"Bilo bi lahko mnogo ali pa malo," je odvrnil.
"Mnogo bi to lahko pomenilo," je naglo odgovorila. "Mar nisem bila vedno tvoja prijateljica? Ali nisem vedno nagla-šala tvojo hrabrost pred svojim gospodarjem in kakor prava
prijateljica pospeševala tvoje napredovanje, o Sakr-el-Bahr?"
On se je glasno zasmejal. — "To si storila?" je vprašal.
"Le smej se, če ti je na tem,] vendar zato ni nič manj resnič-l 110," je rekla. "Izgubi mene, pa j izgubiš s tem svojega najbolj-1 šega zaveznika. Samo pomisli, i Sakr-el-Bahr, kaj bi se zgodilo, če bi katera druga zavzela moje mesto, morda taka, ki bi 1. lažmi in natolcevanjem zastrupljala njegovo mnenje o tebi! — Zakaj ta frankovska deklica, ki si jo iztrgal iz objema njene domovine, te gotovo ne more ljubiti !"
"Nikar si ne delaj skrbi glede te zadeve," je odgovoril lahko, zaman si prizadevajoč, da bi prišel do dna pravemu vzroku njenih namenov. "Ta-le sužnja ne bo nikoli ogrožala tvojega mesta ob strani Asada.",
"Bedak! Asad si jo bo vzel, pa naj je naprodaj ali ne!"
On je pogledal nanjo nizdol. "Če jo more on v:.cli od mene, jo bo tem laglje vzel od tebe. . . Brez dvoma si že razmišljala o tem in tudi na svoj temen sici-lijanski način sklenila, kako priti temu vokom. Toda cena — ali si tudi s ceno računala? Kaj bo storil Asad s teboj, ko bo izvedel, da si ga ukanila?"
"Kaj me briga to?" je rekla v nenadni furiji. "Takrat bo že prepozno, zakaj takrat bo že ležala na dnu pristana s privezanim kamnom okrog vratu. Morda me bo dal zbičati. Brez dvoma bo i > storil. Toda tu bo že vse končano. Zahteval bo, da ga potolažim za izgubo in spet : bo vse dobro."
Tako torej. Končno jo je h spoznal in pregledal do dna. —j Torej taki so bili njeni nameni!. Skomignil je z rameni ter se obrnil od nje.
"Pojdi v miru, o Fenzileh!" j je rekel. "Ne dam je nikomur, pa naj mu je ime Asad ali Šej-tan!"'
"Potemtakem je gotovo tvoj namen, da se ž njo poročiš. . ." je rekla. Zdaj je bila resnično iskrena ,zakaj šlo je za njeno j lastno korist. "Če je tako," jej pripomnila, "tedaj ne odlašaj,! temveč se takoj poroči ž njo, za- ; kaj poroka bo edina zapreka, ki je Asad ne bo drznil prestopiti. On je pobožen in gotovo bo občutil spoštovanje do prerokove postave glede zakonske zveze. Toda bodi zagotovljen, da to bi bilo edino, kar bi spoštoval in ničesar drugega."
"In s tem bi bili tudi tvoji nameni doseženi," je rekel. "Da," je priznala. "Tak izhod bi bil bolj i zate, le priznaj," je dejal. "Pri koranu, nisem vedel, da si tako zvita! In vendar si zvita ko kača.
Pa že vidim, kam polziš. . . če • bi se ravnal po tvojem nasvetu, bi ti z enim udarcem ubila dvoje muh. Prvič bi jaz spravil mladenko iz dosega njegovih rok, in drugič, ker bi to storil, bi si s tem nakopal na glavo njegovo sovraštvo. S čim naj se bolj ustreže tvojim željam?"
"Krivico mi delaš!" je protestirala. "Vedno sem bila tvoja prijateljica. Hotela sem. . ." Nenadoma pa je premolknila ter prisluhnila. Tišino noči so pretrgali kriki, ki so prihajali iz smeri Bab-el-Oueba. Naglo je stekla do terasine ograje ter pogledala čez.
"Glej, glej!" je vzkliknila s strahom v glasu. "On je, Asad-ed-Din!"
Sakr-el-Bahr je pristopil ob njeno stran ter uzrl skupino mož, ki so prihajali s plameni-cami v rokah od mestnih vrat.
"Zdi se skoro, da si govorila resnico, o Fenzileh," je rekel.
Ona ga je pogledala in rekla: "Kmalu ne boš imel nobenega dvoma več o tem. Ampak kaj bo z menoj?" Strahoma je pri-
pomnila: "Na noben način me' ne sme najti tu. Ubil bi me!"
"O tem ni dvorna," se je strinjal Sakr-el-Bahr. "A m p a k tako zastrto k,akor si, kdo naj te spozna? Torej preč, preden dospe semkaj! Skrij se na dvorišču, dokler ne odide. Ali si sama prišla?"
(Dalje prihodnjič)
-—o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
BOŽIČ
v stari domovini
Ekspresni parnik iz New Yorka
NEW YORK
10. DECEMBRA
BREMEN
IS. DECEMBRA
Brzi vlak ob BREMEN v Bremerhaven za jamči udobno potovanje do Ljubljane. Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga.
Za informacije vprašajte pri AUGUST KOLLANDER CO.
6419 St. Clair Ave., Cleveland, O.
RAY MARVAR-JA
ki je nenadoma preminul v Floridi dne 25. oktobra, potem ko se je podal tja na oddih iz Clevelanda, in je nameraval v Floridi si pomagati k boljšemu zdravju. Vest o nenadni smrti našega ljubega sina in brata je globoko potrla vso našo družino, ki je doživela že toliko smrtnih slučajev tekom zadnjih let, in nas je nenadna smrt pokojnega Raya še toliko bolj prizadela in užalostila naše^ddše in srce.
Pokojni Ray Marvar je bil rojen 2. februarja, 1912, v Clevelandu in je bil vedno v največje veselje in ponos naši družini, za to njegovo zgubo toliko hujše pogrešamo. Nas tolaži edino upanje, da se nahaja pri svojem- Stvarniku v nebesih. Pokopan je bil na katoliškem pokopališču na Calvary Cemetary v Clevelandu, potem ko je bilo njegovo truplo prepeljano iz Floride.
V času naše globoke žalosti za umrlim goreče ljubljenim sinom in bratom so nam izkazali sorodniki, prijatelji in znanci toliko gorkega sočustvovanja, da je v resnici naša globoka dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem. Nismo pričakovali toliko gorkih simpatij, za to se pa toliko bolj iskreno zahvaljujemo vsem, ki so poslali krasne cvetlice na krsto mladeniča, ki so darovali za svete maše, ki so darovali avtomobile za prevoz pogrebcev, ki so se udeležili pogreba in nosili krsto in vsem onim dragim našim prijateljem, ki so prišli v tako obilnem številu pokropit pokojnega našega sina in ljubega bratca.
Iskreno lepo in čuteče se zahvaljujemo sledečim, ki so darovali svoje avtomobile za prevoz prijateljev ob pogrebu ranjkega v cerkev in na pokopališče: Mr. J. J. Marvar, E. 61st St., Mr. in Mrs. Planinsek, John Hrovat, M. Telich, Frank Marn, M. Peters, Mrs. H. D. Smith, Stanley Turopolac, Mrs. Pucel, John Poznik, A. Bokal, Mr. in Mrs. Felix Surtz, John Zaletel, Eleanor Kardell.
Za številne in krasne vence in cvetlice se moramo zlasti zahvaliti sledečim našim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so tako prijateljsko počastili spomin ranjkega z najkrasnejšim cvetjem: Mrs. Mary Marvar in sin Johnnie, Mr. in Mrs. Felix Surtz, The Richman Bros., 5th Floor Office, Girls and Fellows, Banko družina, Lillian Banko, C. & J. Smith, Josephine Marver, Mildred Kress, Mr. in Mrs. Paul Mordvar & Sons, Mr. in Mrs. A. Sil vis, Mr. in Mrs. S. Arneett,
Mr. in Mrs. Paul Keyerleber and family, Mr. Leitch and family, Kate and Bill Hauser, Mr. John Peters and son Charles, The Sheuring family, Richmond Heights Firemen, Louis J. Pirc, Mr. and Mrs. Frank Marvar and family, Mr. in Mrs. Joseph Marvar and family, družina Horvat iz Edna Ave., Anton Bokal in družina, Frank Marvar Jr., Edward Marvar in John Marvar, Zaletel family, Joe Klemen-čič, State Highway Employes and NERA employees, Frank Kutnar in družina.
Naša globoka zahvala gre vsem onim številnim prijateljem in znancem pokojne ga ter naše družine, ki so tako velikodušno darovali za sv. maše za večni pokoj pre-rano nam umrlega sina. Iz vsega srca se zahvaljujemo sledečim: Mr. in Mrs. Sil-verole, Edward Hrovat, Frank Stuper, Marn Family, Mr. and Mrs. V. J. Hrovat, Anton Kutnar, Mrs. Zupančič iz 61. ceste, Charles Levee, Louis Hoffart, Mr. Frank Sesek, družina Joe in M. Bradač iz 167. ceste, Frank Cimperman, družina Frank Suhadolnik iz Norwood Rd., družina Kožar, Josephine in Frank Terček, Mr. Jack Banko, Mr. in Mrs. Jos. Hrovat Jr., družina Klaus, Frank Suhadolnik iz Char-
don Rd.
John Princ, Mr. in Mrs. John Leskovic, Mr. in Mrs. Henry Zalokar, J.. Fisch-lin, družina Gla'zar, Mr. in Mrs. Planinšek, Mr. A. Sadar, Mr. in Mrs. J. Robeda, Antonija Bradach, Joe Ferlin, Mary Marvar, John Hrovat, Mollie Marintič, Joseph Spenko, E. M. McQuaid, Mrs. Jennie Jerič, Frank Walland Jr., John Hrovat family, Kate and Bill Hauser from Pawnee Ave., Mr. and Mrs. Evans, John Zaletel, Mr. and Mrs. John Perš, Mr. and Mrs. Longenfuss, Louis Ižanc, Edward Hanley, Mrs. Frances Jenškovič.
Mr. in Mrs. Podboy, Wilma Cams, Mr. in Mrs. Louis Oswald, Frank Walland Jr., družina Joe Centa, Mrs. Vera Kars, White Rd., Princ Family, Mr. and Mrs. jarm, Mr. in Mrs. A. Korošec, Mr. in Mrs. Joe Hrovat, Mrs. Henry A. Taylor, Mary Bedford Stupar, Alice and Ray Holicky, Mrs. Bittenc, Mrs. Pucel in hči, Mrs. Klemenčič in družina, A. F. Svetek in družina, Lillian Banko, Bokal family, Mr. in Mrs. J. Rosel, Kardell family, Mr. in Mrs. Louis Drasler. Vsem skupaj tisočkrat
iskrena hvala!	. , .
Naša globoka zahvala gre Monsignorju Rt. Rev. Vitus Hribarju, ki je prišel v hišo in blagoslovil truplo pokojnega sina in brata. Enako globoka zahvala Rev. Kužniku za vse ginljive cerkvene obrede ob priliki pogreba našega nepozabnega sina in, brata. Posebno se moramo zahvaliti tudi nosilcem krste pokojnega in sicer: Anton Bokal Jr., Charles Peters, Bill Hauser, Jack Banko, Edward Hanley, Jimmie Keyerleber.
Pogrebni zavod August F. Svetek je preskrbel na najbolj dostojen način za prevoz trupla pokojnega iz Floride v Cleveland in je vodil ves sprevod na tako dostojen način, da smo mu dolžni veliko zahvalo. Posebno se pa moramo še zahvaliti g. Martinu Rakarju, -pevovodju cerkvenega zbora župnije Marije Vnebovzete za tako ganljive pesmi ob priliki poslednje svete daritve za pokojnim sinom in bratom. Mr^Rakar nas je s svojimi pevci in pevkami in pesmimi žalostinkami globoko ganil in smo mu v resnici dolžni iskreno zahvalo.
Seveda ne smemo pozabiti naših ljubih hčera in sina, Frances Praprotnik, Josephine Smith in Ernesta, ki so darovali za tako lepe vence in bili v simpatično tolažbo skupni družini ves čas, ko je naš ljubi sinko ležal na mrtvaškem odru. Bog vam vsem iskreno poplačaj in še enkrat prav globoka zahvala.
Dragi, nepozabljeni naš sinko in brat, ki si v cvetju mladosti moral zapustiti to dolino solz, ko si pričakoval, da boš še dosti koristnega in dobrega storil za vse, spominjali se te bomo, dokler ostanemo na tej zemlji in pričakujemo, da se vsi skupaj snidemo nad zvezdami, kjer ni trpljenja in gorja. Počivaj mirno, ljubi naš Ray, v ameriški zemlji! Tvoji žalujoči ostali:
JOHN MARVAR, oče; CHRISTINE, sestra; FRANCES PRAPROTNIK in družina, sestra; SOPHIE in ERNIE SMITH, sestra in svak, LA VERNE, hčerka; ERNIE'in ALICE, brat in svakinja; BOBBIE in RONNIE, otroka.
Wickliffe, Ohio, November 18th, 1936.
Lk ______* --—