Št. 101. < i V Gorioi, v soboto M_-_-____MHMS---»«--a--H__^__a__a i ¦---—^"a«~~MM--_-_MW____VmnpH Izliaja vsak toH'k in sohotu v Ifduu <>b 11. nii pivdpoldm: /a tnosto ler ol» 9. lir' |>"|">l(lni' z;i dczitlo. Aku pado nst t'. zveöer. Stain: po po.šli prizeman all v CJorici na «lorn pošiljan relolotno K K., polletno 4 K. iti cctrllt'tiM) 2 K. lVodaja si* v (iorici v tobakarnali Schwarz v ftulskili ulirah in Ji'l- lersitz v Niuiskih ulicah po H vin. _________________________________I urUJalUA (Zjutranje ixdanje.) Ureduistvo in upravnlstvo se nahajata v . •it. 9. Dopis«?je iiasloviti na uredniitvo, 'jfjlase in naročnino pa na upravniätvo «Goric». Oglasi s«# račuriijo po pelit- vrstah in sicer ako sf tiskajo 1-krat pu 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat pu 8 vin. Ako se večkrat tiskajo. raču- nijo se po pogodbi. [zdajtitolj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. AfaruSie). Državni zboF. l'oslanska zbornica je v pondeljek, torek in sredo nadaljevala in tudi do- končala razpravo o zakonskem načrtu glede krošnjarstva. Najvažnejži paragraf za kranjske krosnjarje in pa za naze bovške in trnovske krošrijarjc je paragraf 16. tega zakonskega načrta. Prejšnji, ozi- roma sedaj veljavni xakon iz I. 1852 v ij 17 imenoma nasteva vse kraje, iz ka- terih smejo že 24 let stari kroAnjarji razpefavati ixdelk<» stare hišne indu«lrije. Mej tomi so na.steti tudi prebivalci bivsili grajščinskih gosposk v Kočevju, Poljunah, Hibnici, Bavcu in Trnovem na Tolinin- skem. Übrtni odsek pa je z * .->čino glasov brez premembe odobril vladni načrt, ki določa, da more, ne mora, trgov. minister posameznim krajem z ozirom na revščino dovoljevati krošnjarstvo z domačo robo. V odseku so zastopniki sedanje ,.Slovanske zveze", dr. Stojan. dr. Gregorčič in dr. Zatl'ron zahtevali, naj se te izjeme dolo- čijo tudi v novem zakonu. Podpirali so jih poslanci Tambosi, Lenassi in dr. Schiicker. Toda, večina je te predloge odklonila. Vsled tega je posl. Tambosi naznanil poaeben predlog. V pondeljek je torej poslanska zbor- nica o tern paragral'u razpravijala in skle- pala. Kot prvi govornik je posl. Tambosi v imenu manjšine obrtnega odseka ute- meljeval svoj predlog. Ta predlog, kate- rega so, kakor smo poprej omenili v od- seka podpirali in zagovarjali poslanci dr. uregorčič, dr. Stojan in dr. Zaffron, zah- teva. da se vsi kraji, ki naj obdrže stare svoje pravice gledö krošnjarstva, imenoma naštejejo v zakonu. Posebne pravice torej naj obdrže mej drugimi tudi prebivalci, ki so bili od 1. 1814 do I. 1849 v poli- tičnib okrajih Kočevje, Hibnica in Poljane na Kranjskem, dalje iz sodnega okraja Bovec in obcine Trnovo na Gor'äkem. Torej stare pravice naj obdrže : prebivalci iz celega kočevskega in rib- niškega okraja, izvzemsi obcino Struge: prebivalci iz občin Velike Lašče, Sv. Gregor in Lužarji, iz nbčin Planina, Stari trg, Kadence, Dol, Čeplje, Dol. Podgora, Tanča gora in Butoraj v sirnomeljskern okrajn; Crne moänjice in Poljanice v novomeäkem okraju. Poslanec Tarnbosi pa je v dogovoru z vlatlo prevzel mej izvzete okraje tudi nekatere občine iz (Jalicije, Oeškega, Ni- žjeavslrijskcga in Tirolskega. Temu pred- logu se je danos udal tudi poročevalec Koerg in na to izjavi sek. uačelnik Wei- gel^per^, da so tudi vlada več ne protivi temu predlogu. Posl. Perie je ostro odgo- v.'TJal dr. Heillingerju, ki je napadal bo- sanshe krošnjarje. Perio je dokazoval, da so ti takozvani Bošnjaki na Dunaju veči- noma Dalmatint.-i iz jako ubožnih krajev. Posl. Povše je v dalj.^em govoru uteineljeval opravičonost starih pravic, ki jih že sto- letja u/ivajo u'ori na^tete občine v ko- čevskem. črnorneljskem in novomeskem okraju. Konečno se zahvali dr Stojanu, ki je v odseku toplo zagovarjal te stare pravice, kakor tudi vladi. da se je ko- nečno izjavila za predlog manjšine. Posl. dr. Stojan predlaga izjome za razne ob- cine na Moravskem; dr. Menger predlaga izjeme za Da'macijo. Zbornica je skoraj soglasno vspr^jela paragraf 16 po pred- logu posl. Tambosija in tovarišev: i?to- tako so obveljali Stojanov. Mengerjev in Peričev predlog. Pri paragrafu 17. je dr. Šušter^ič predlagal nov dostavek, ki se tako-le glasi: Krošnjarji, ki po paragrafu 16 dobe svoje stare pravice, smejo seboj jemati soli odrasle člane svojih družin kot no- sače, ne gledč na starost, ki je določena v prejsnjem od^tavku. Prejšnji odstavek pa dolo('a, da mora nosač. ki hodi s krošnjarjem, dopolniti vsaj 24 leto. Dalje je dr. Susteršič predlagal dostavek: Pod enakimi pogoji more trgovinski minister kro^njarju dovoliti, da sme mesto nosača porabljati tovorno žival ali voz z vprežno živaljo. Ta predlog je obveljal z 81 proli 64 glasovom. Ta določba je velikega po- mena za krošnjarje s suho robo in lonci. Po vladnem načrtu bi smel krošnjar je- mati sedaj le enega nosacn. ki je vsaj 24 let star. Po predlogu dr. šušteršiča pa more krosnjar jemati seboj tudi sina ali brata, ki je vsaj 14 let dopolnil. Urugič more svojo robo prenažati s tovorno ži- vino ali prevažuti na vozeh. Naj omenimo tu še določila para- grala 18., ki določa kazni. katera zadene one, ki bi se pregre^ili proti določbam tega zakona. Po tern paragrafu znaša kazen 600 K in jih mora vsakdo pl.ačati, ki: 1.) krosnjari brez dovoljenja; 2.) kdor .svojo krošnjar.sko knjižico prepUHti dru- gernu; 3.) kdor kro^njari v krajih, kjer rriti ni dovoljeno: ii kdor večkrat ali dlje časa ne du svoje knjižice poveriti; it.) kdor krožnjari s prepovedanim blagom : 6 ') kdor prodaja kot čisto zlato in sre- brno blago, ki pa je ponarejeno; 7.) kdor se brez dovoljenja poslužuje nosača, to- vome /ivine ali voza; 8.) kdor kroänjari v kraiu, kjer je iz zdravstvenih ozirov krošnjarstvo prepovedano ; 9.) kdor po- nuja ali prodaja na obroke ali razpoäilja uzorce prepovedanega blaga. Kdor se večkrat prrgreši proti tern določbam, more ali zgubit. dovoljenje za^edno aii za določen čas. Zbornica je v nadaljnih paragralih tega zakonskega načrta raz- pravijala äe v torek in sredo. V sredo pa ga je konečno vzprejela v vseh treh branjih. V tej seji je stavil poslanec Fink predlog, naj se načrt zakona, katerega je ravnokar vlada predložila poslanski zbornici in po katerem se c^na živinske soli 7niža od 10 na 0 K, odkaže kmelij- skernu odseku, ne da bi se vršilo prvo branje. Ta predlog je obveljal. V četrtek je odgovorÜ ministerski predsednik v poslanski zbornici na in- terpelaciji glede avstro-ogerske nagodbe in glede vinske klavzule Glede avstro- ogerske nagodbe jo rekel. da sta se av- strijska in ogerska vlada glede avtonom- nega carinskfga tarila in pa tudi gled^ drugih gospodarskih vprašanj skoraj po- polnoma dogovoriii. Le še nekaj inanjäih in menj važnih vprašanj ostalo je ne- rešenih, ki se pa rešijo v najkrajžem času. Novi carinski tarif pa, da se raz- glasi, ie le potem. ko bode pogodba do cela končana. Glede vinske klavzule, je rekel dr. Körber, da ostane vlada pri izjavah, ka- tere je že dru^ikrat dala v tern pogledu. Vlada stoji namreč še vedno na stališču, da dode v tern jako važnem vprašanju jako strogo varovala koristi vinskih pro- ducentov. Dr. Körber, ministra Wittek in Call odgovoril1' so še na mnogo drugih inter- pelacij. Potem je zbornica razpravijala o nujnih predlogih glede državne podpore po ujmah prizadetim deželam in obc'inam, ki so se vzprejeli. Zbornica je vzprejela tudi v vseh treh branjih zakonski načrt o terminski kupčiji z žitom v isti obliki, kakor ga je sprejela gospo9ka zbornica. Istotako je zbornica vzprejela zakonaki načrt, po katerem se zniža cena živinske soli od 10 K na ti K za 1OO /.-./. Ta zakon ima stopiti v veljavo s 1. februarjem 1903. Ko je bilo oddanih 5e kakih 40 in- terpelacij je predsednik naznanil, da je zasedanje odloženo. Dop i s i. Na Xjlvieah, dne 17. dec. — Kar sem za trdno pricakoval, zgodilo se je. Zvedel sem po naključbi. da so me vrgli v ,.S a Ali je to storil neki zavarovalen agent, ali neki, kateremu vse. kar je cerkvenega smrdi, izvzemši cerkveni kruh in vino ne bom preiskoval Med mnogimi lažmi je dopisnik marsikaj resničnega povedal. Priznam, da sem bil silno razburjen: in da sem v veliki razburjenosti izgovoril marsikako besedo, ki jo tudi obžalujera. Ni pa res, da sta ona dva mladeniča mirnim potora zapnstila mojo krčmo, ampak jaz sem enega pahnil čez prag, drugi pa je skrivnj ubežal, kar je pametno storil. Tako kakor sem jaz storil,"moral bi vsak gospodar storiti s take vrste osebami. Ali ne zasluži človek, kateri povsod kamorkoli pride, druzega ne dela, kakor govori zaničljivo o veri in oatndno o duhovžoini; človek, ki neprenehoraa za- bavlja čez naäo stranko in priporoöuje in naročuje pohujšljive lažiliberalne ča- sopise proti volji ljudi, ali ne zasluži, da se mu pokaže vrata, in prepove odločno vstop v hiäo? Ko bi vsi gospodarji po mojem receptu ravnali, v kratkem bi irael ta človek zamašana umazana usta. Ali imajo agenti zavarovakiic na- ročeno, da naj širijo med ljudstvo ne- ver9ko kugo, ali opravljajo to opravilo samooblastno, ne vem. Dejstvo je, da govorijo po hišah mnogo več o veri in ,.klerikalizmu>l, kakor pa o zavarovanju. Ali je zavarovalnica, ki ima take agente, vredna podpore, naj vsakdo sam presodi. Agent, ki se zgraža nad mojim ob- našanjem v „S.u, prišel je nekega dne v pošteno hiäo v Kojskem. Doma bila je sama gospodinja. Komaj prestopi prag hiše, ji reße: „Vi ste klerikalka kaj ne?M V neki drugi hiši govoril je ta agent tako LISTEK. Ded Joco gleda... Bolgarski: J. Vazov, (Dalje.) „Imamo jo, ded Joco: i vojsko, i stotnike, i svojega kneza", odgovori vojak ponosno. „Ali pa ne pride kdaj sem ?" „Kdo? Ali knez?" In vojak in Koljev se nasmehneta preprostemu Jocuk(. Ali ded Joco je vpraševal ves öas: 0 b°lgarskem dvoru v Sofiji, o bolgarskih topovih in o raznih drugih re<-eh. In ko je sliäal ta čudesa, ki mu jih je pravil vojak, zdelo se mu je, da mu nekje v globočini du§e solnce ogreva in razsvet- Ijuje vse; in videl je zopet zelene planine in golo skalovje, in na njih orle z raz- petimi perutnicami in ta čudesno -— lepi božji svet! In ponosni vojak je pravil nova čudesa ... ,.Ah, da se ne vidi, zdaj bi uprav potreboval oči!il srdü se je zopet starec. ¦ I Dolgo časa je živel ded Joco pod temi novimi vtiski. V zakrito vas ni prišel noben vnanji Bolgar več, da bi bil vlil nov tok dobrodejnih čustev v njegovo dušo. Noben slučaj se ni dogodil v ena- komernem važkem življenju, da bi bila mogla vas vsaj od daleč občutiti kipeče življenje v Bolgariji. Politični prevrati, ki so pretresli iz dna vso deželo, niso od- mevali v mirnem obnebju te vasice. V te bedne hiše ni prihajal časnik, ker nihče ni bral; učitelja niso imeli, ker ni bilo šole; svečenika ne, ker ni bilo cerkve; stražnika ne, ker ni bilo občine; a zima in sneg sta vladala td celih sedem me- secev in bilo je mučno oböevati se sve- tom ... Da, malo se je čulo še o srbski vojni, v kateri je bil padel edini vojak iz te vasi. Le temen, nerazločen glas je dospel sem, da se nekaj godi tarn nekodi za planinami; ali kaj, tega nihče ni prav znal. V njihovi naporni borbi za dobi- vanje vsakdanjega kruha jim ni ostalo časa za radovednost in za neznano jim politiko. Tudi ded Joco ni vedel o svetovnih dogodkih, ii; živel je tiho v vaäkom pokoju. In polagoma je postajal vedno bolj apatičen do vsega, kar ga je okroževalo. Po cele ure in dneve je stal v hrastovi senci zamisljen, mrtvegt pogleda, obrnjen tje proti širnemu svetu, ter je poslušal gluhi Sum lskra. Zdelo se je, da ne pride nič novega veČ od zunaj, da mu iztrga duäo od tega počasnega, tihega urniranja. IV. Ali vendar je priilo drugače. Raznesel se je glas. da bodo delali železnico po iskerskem skalovju; inžeairji so že merili tarn. Ta veät je doäla tudi do u^es Jocovih in mu potresla kot s kladivom njegovo duševno brezčutnost, V globini pameti se mu je vzbudil že davno zaspali spomin. V mladih dnevih je slišal od nekega vračanskega čorbad- žega*). Mano, da so dejali paše in veljaki in frankovski učenjaki, da se tod ne more napraviti železnica, da bi stala m'- ljone in miljone ... „Kako to? Ali bolgarska železnica?" ¦) Oobesedno: dclivpo juhe; naslov ve- Ijuvnili kristijauov uuld Turki. ki «u biJi pa vt.'O- krut renegati, hujäi od Turku. vprašal je Joco zdaj. Ni hotol veroveti. Kaj, železnica? Po tem pogorju, po teh strmih krajih, kjer äe konj ni imel dosti prestora za svoje kopito po skalovju, kjer se je jedva kozji parkelj mogel obdržati? Ni mogoče! Ali glasilo se je vendar za trdno, da bo, in to je vzburjalo dalje domišljijo slepega starca ter mu dalo priložnost za umovanje — kolikor je bil tega zmožen po svoji detinjasti pameti. Nekega dne mu povedö, da se je že začelo železnično delo po tem hri- borju. Vaščani so stopili v službo kot delavci in so odäli doli k Iskru. Starec se začudi. „Vidi se, da so drugi äe bolj učeni inženiri — svet je velik... Ali so tudi ti Francozi ?M Povedo mu, da so Bolgari. Starec se zavzame. — „Kako? Naši da so ? Bolgarski inženiri ? Saj so pa vendar rekli paäe in učeni Francozi, da to ne more biti. Kaj, torej imamo mi bolj učene ljudi?... Pa miljoni tisoč mi- Ijonov, kot je rekel čorbadži Mano ?...'' (Konec pride.) ostudno, da so alrmele oaebe, ki so sicer vajene takemu govoru. Po ptujih hi- ?ah in pri nepo/.nanih ljudeh tako se obnažati in govoriti je olikano, kaj ne? Gradiva o o*ebi, ki se tako ponaša. imamo Se mnogo; pa Skeda časa in papirja, ker nijsploh \redno. d.n bi «e i-lovek ukvarjal s tako osebo. I R, krčmar Politični pregled. Novi čiani gosposke zbornlce. Nj. Vel. cesar je imenoval 27 novih članov «josposke zbornice. Od teh pri - pada bsjr jednajst desnici, devet ustavo- verni stranki in sedem srednji atranki. Oeželni zbor isterski. Dožrlni zbor isterski se za pred- stoječe zasedanje zopet sklicuje v Pulj. Znano je namreO. da je morala vlada zaradi pobi, inskesa nastopanja italijanske poreške druhali, ki je na najostudnejši naTin napadalu hrvatske in slovenske poslance tako, da n so bili varni celo last- nega življenja. premestiti dež zbor iz Po- reCa najprej v Pulj potem pa v Koper. Ako pa vlada zda.j zopet sklicuje isterski de- želni zbor v Pulju. je znamenje, da so se Lahi z vlado pobotali in da bo odslej vedno isterski deželni zbor zboroval v Pnlju. Vojnl minister baron Krieghammer odstopl. Listi poročajo, da je vojni minister baron Krieghammer podal svojo ostavko. Za njogovega naslednika je itnenovan feldmaršalleitenant pl. Pitreich. Češko-nemška pogajanja. V sredo je iz3el češki memorandum kot odgovor na henvki elaborat. (>hi pravijo, da so Nemci storili v svojeni eiaboratu toliko napako, da ta izključuje sporazumljenje. Nemci se ozirajo namr/eč sarno na Češko. a izključujejo Moravsko in Slezijo. Ta metoda ne more voditi do sprave. Mladočehi se postavljajo na sta- lišče,da imej nemžka in češka narodnost enake pravice. Čehi izkl;učujejo nemški državni jezik. pač pa nimajo nič proti temu. da ima vojska enoten jezik. Z vpe- Ijavo okrožij se Čehi strinjajo, samo način, kako hočejo to uresničiti Nemci, jim ni po godu, posebno se protivijo na- rodni omejitvi okrajev. Tudi se Čehi upirajo, da bi se v nemških okrajih smeli nastavljati samo nemški uradniki, v čeških pa samo česki, in pravijo, da naj dobro kvalifieirani uradniki imajo povsod pra- vico biti nastavljeni. Sicer pa Čehi iz- javljajo, da so pripravljeni nadaljevati pogajanja. Trgovinska pogodba z Italijo. Prešnji teden so nekateri italijanski poslanci v italijanskem parlamentu vpra- šali ministra Prinettija, koliko je resnice na govoricah, da odpove Avstrija Italiji trgovinsko pogodbo. Ker so ministri v Italiji bolj hitri z odgovori na vprašanja, katera jim stavijo poslanci, nego pa pri nas v Avstriji, odgovoril je minister Pri- netti na ta vprašanja že koj dragi dan. Najprej je rekel Prinetti, da ma o taki odpovedi še nič ni znanega. Potem je pa dostavil, da se trgovinska pogodba more vsak dan po 31. decembru odpo- vedati, ter, da ista ugasne eno leto po odpovedi. Sicer pa ne mislim, je dejal Pri- neUi, da bi pri novih pogajanjih naleteli na posebne težkoee, temuč sem trdno nverjen, da bo oatal temelj nove pogodbe isti, kot dosedaj brez dejanskih sprememb. Sedanja pogodba med Avstro-Ogrsko in Italijo je. kakor znano, za Avstrijo ugod- nejša kot za Italijo. Ako bo avstrijska vlada odpovedala pogodbo, bomo storili vse, da ostane avstro-ogrski trg odprt naši vinski produkciji. Ako se pomisli, da snašata poziciji les in konji sami pri uvozu v Italijo približni znesek 60 mi- ljonov, a ta uvoz se vrši največ iz onih pokrajen, kjer najbolj kriče proti ita- lijanskemu vinu, je umevno, da smo pri sklepanju nove pogodbe na vse priprav- ljeni, posebno, ker nam kraljevi dekret dovoljuje zvišati sedanji generaln? tarif za 50% Ta neposebno laskavi odgovor italijanskega ministra je dal poslancu Bianchiniju povod, da je v krepkih iz- razih naprosil v pondeljek v poalanski zbornici državnozborskega predsednika, naj pri dotičnih ministrih dela na to, da tudi oni jAdenkrat odgovore na inter- pelacije, katere so stavili naäi poslanci v zadevi odpovedi trgovinske pogodbe z Italijo do njih. Bojimo se pa, da se naäi ministri ne bodo upali na interpelacije tako samuzavestno in korajžno odgo- varjati kakor je to storil italijanski mi- nister Prinetti. Avstrija In Ruslja. Rmalu pride na Dunaj ruski mini- ster za zunanje zadeve grot' Landdorff ter bode vzprejet od naäega cesarja. Listi prepisujejo temu potovanju ruskega mi- nistra za zunanje zadeve velik političen pomen. Pravijo namreč, da Rusija a© žoli saino, da so utrdi med njo in Avstrijo he obstojeia konvencija glede Balkana, inarveč, da 2eli Ihisija, da ae imenovana konvenciia celo razäiri. V smislu dose- danje konvencije med Rusijo in Avstrijo sta s« omenjeni državi dogovorili, da hočeti skupno delovati na to, da se na Balkanu ohrani „status quo'1 t. j, da ostanejo balkanske /.emlje Se nadalje v oblasti dosedanjih gospodarjev. Zdaj pa naj bi se Avstrija in Rusija dogovorili za skupno postopanje tudi za slučaj, ako bi se na Balkanu „status quo" ne mogel veO vzdržati, posebno pa todaj, ako bi izbruhnil na pomlad v Macedoniji splošni ustanek in bi hotela vmes poseči Bol- garija. Odlikovanje grofa Blilowa. Za zasluge povodom razprave o carinskom taritu je cesar Viljem odlikoval grofa Bülowa z verižico k hišnemu redu Hohenzollerncev. Hotel ga je neki po- vzdigniti v knežji stan, a je to ponudho odklonil. Ruskl minister za zunanje zadeve grof Lamsdorfl na Balkanu. Na potu iz Livadije na Dunaj obišče ruiki minister za znnanje zadeve grof LirnsdortV Beligrad, Zofijo in Niš. To dokazuje, da ima prihod grofa Lamsdorfta na Dunaj važen političen pomen. Drug napad na belgijskega kralja. Ko se je pripeljal belgijski kralj Leopold v soboto po noči na bližnji kolodvor gvojega gradu Lacken in je tarn stopil z voza, zaslišala sta se prav blizu njega dva strela in videli so dva moža. ki sta bežala ter izginila v temi. Orož- niki «o sicer udrli za njima, pa zastonj, kajti napadalca sta sreöno odnesla pete. Rralj ni bil zadet. Podpore macedonsklm begur.om. Bolgarsko sobranje je dovolilo 55.000 frankov za podporo macedonskim begu- Dorn. Predsednik Danev je podpiral ta predlog s tem, da je rekel, da se ma- cedonski beguni nočejo vrniti v Mace- donijo, ker se boje turških krutostij. S silo jih izgnati iz Bolgarije, bilo bi, je rekel Danev, nečloveško. Tudi ruski car je daroval za macedonske be^une 10.000 rubljev. Napad na macedonske delavce- Na meji blizu Dubnice je turška patrulja ubila 24 macedonskih delavcev. ki so sefmirno vračali v Macedonijo. Dogodkl v Venezueli. Angleži in Nemci so bombardirali venezuelanski prittan 5 Puerto Cabello. Povod temu bombardiranju je bil baje to, da so sekvestrirali 'angležki parnik „Topaze,-' ki je dovel premog ondotnim angleškim vojnim ladijam, ter na- stop proti moštvu te ladije in angleški zastavi, ki jo je moral sneti poveljnik ladije. Odgovornost za akcijo proti Ve- nezueli pade pa le na Nemčijo, kakor tudi odgovornost za pogreznjenje vene- znelanskih vojnih ladij, kar je odkrito poveda'a angleška vlada v angleški spodnji zbornici. Anglija in Nemčija sta dovolili, da se tudi Italija pridruži blokadi vene- zuelskega obrežja. Zjedinjene države so ponudile Angliji in Nemčiji svoje po- sredovanje v sporu z Venezuelo, kar je angleški minister za vnanje stvari Lands- dovvne, potrdil v gornji zbornici. Kljubu temu pa se v Zjedinjenih' državah ogla- šajo odlični in vplivni možje, ki trdijo, da bodo Zjedinjene države slednjič ven- dar-le morale poseči vmes, v obrambo Venezuele, ker ni zaupati Angliji in Nemčiji. Domače in razne novice. Našim p. n. gospodom naroč- liikom. — Bližamo se koncu leta. Mnogo gg. naroi^nikov je že storilo svojo dolžnost poravnavši naročnino, za kar se jim tem potom hvaležno zahvaljujemo. Pri pre- gledovanju naših knjig smo pa našli, da je še dosti onib, ki so zaostali z naroč- ninn za tekoče leto in celo še za prejšna leta. Te torej uljudno prosimo, da se nas vendar že enkrat spomnijo, ter kmalu zaostalo poravnajo. Komur ni mogoče vse h kratu plačati, pošlje naj vsaj nekaj na račun, in ostanek prej ko rnogoče. 0 tej priliki prosimo tudi naäe prijatelje in somišljenike, da našemu listu pridobivajo novih naročnikov, katerega cena ostane tudi v bodoče za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone in četrt leta 2 kroni. Imenovauje. — Tajnik v justičnem ministerstvu gosp. Janko dr. Babnik je imenovan za sekcijski^ga svštnika. Za „Šolki Dom" prejelo uprav- ništvo „Gorice": velec. gospa grofica Ma- tilda Attems v Podgori 2 K; bl. g. Anton Komjanc, trgovec 6 K. Predsedništvu so plačali: Anton Klodič vitez Sablado^ki v Trstu 20 K; „Narodna tiskarna v Gorici" 20 K. Srčna hvala! Za božlčnico v „Šolskem Domu" prejel goipod voditelj; N. N. 2 K; Ivan Trost I K: llijasevič c. kr. major 4 K; Ve-'zcu'iiassi 1 K; Poveraj voc* bla.u'a; j^rof Al'r. Coronini 20 K; vesela družba na lMacuti I K 61 v ; Fr. Setnißar, knplun na Placuiti 2 K; dr. Lisjak 5 K; Robarjev Janez 20 K: Josipina Žnidaršic 5 K; Ant. Uravničar 2 K; J. Mrovatin, učitelj f> K; Terknč ;") K; Kocijancič, posest. v I'od- gori S K: Marija Kopae 1 K. llpravništvo prejelo: preč. g. Lovro Juvančič. župnik v Dornbergu 5 K: prec. » Ludovik Kumar, župnik v Hiljani 2 K. Srčna hvala! Za božiniico „OtroAkega vrteca v Pevmi" pri Mostu so po gospici vrtnarici F. Slantič darovali gg.: Kumar Ivan, kurat f) K; Pintar Anton 6 K: Princič Edv. nadnč. I K; Kersnik Leop. uciteliica 2 K; Figl Ant. 0 K; Primožič Karol 1 K; Primožic; Jožel 2 K; Driifovka And. 1 K: Pavlin Ivan 1 K; Klanjžček Jožef št. 114. 2 K: Figl Jožef ^t. 170. I K: KlanjSček Ant. 2 K; Klanjšček Jožef, starešina 2 K; Mikuluš kan l K; Figl Karol 1 K; Mi- kuluš Angel 1 K; Brezi^ar Mihael I K: Komavli Vincenc 1 K; Mikuluš Franc 2 K: Fogar Alojzii 10 K; Slilitfoj Josip 2 K: Kodrmac Ant 2 K; Mikuluš Jakob 2 K: Komjanc Anton 2 K; Hlede Terezija 60. v. — Radodarnim domoljubom Bog sto- tero povrni! Božičnica bode v torek ob A uri popoldne. Komur ugaja iznenadenje nase ubožne dece pri obdarovanju, je uljudno vabljen Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici. Dnevni red XI. seje deželnega zbora dne 22. decembra 1902 ob 5 uri pop. 1. Proračun dež^lnega zaklada z.a leto 1903; poročevalec Venuti. 2. Prošnje visokošolcev za podelitev štipendijev, ki se odstopijo deželnemu zboru; odobrilo podpore podeljene visokošolcu Žigon; poročevalec Marani. 3. Odobrilo za pod- pore podeljene visokošolcem: poročevalec Marani. 4. Načrt zakona o razdelitvi lo- kalne občine Lokavec; poročevalec Ber- buč. 5. Prošnja goriškega municipija za pndporo v svrho ureditve mestne hiral- nice; poročevalec Marani. 6. Poročilo deželnega odbora o pro^nji bivšega nad- učitelja Velikonja za povišanje pokojnine; poročevalec Marani. 7. Poročilo za po- višanje vladnega prispevka k posojilam za obnovitev vinogradov; poročevalee Vezegnass«. 8. Poročilo o predlogu posl. Štrekelj-a za obnovitev vinogradov; po- ročevalec Verze.gnassi. 9. 0 prošnji Te- rezije udove Macorig; poro(Walec Fai- dutti. 10. 0 prošnji Antonije Inch; po- ročevalec Faiduiti 11. 0 prošnji župan- stva Moša za ustauovitev občinske?a otroskega zavoda; poroceva'ec Faidutti. 12 Prošnja Alojzije d' Este; poročevalec Venuti. 13. Prošnja kanalskega cestnega odbora za razreditev ceste od Grgarja proti Batam; poročevalec Grča. 14. Miha Goriup, bivši rač. vajenec za podelitev pokojnine; poročevalec Grča. 15 (Jpoko- jeni učitelj Anton Marcuzzi za ureditev pokojnine; poročevalec Valeotinis. 16. Italijansko „Alojzijevišče" za podporo; poročevalec Faidutti. 17. Slovensko „Aloj- zijevišče'' za podporo; poročevaloc Fai- dutti. 18. Nedeljsko salezijansko zbira- lišče; poročevalec Faidutti 19. Razna aolska društva. 20. Društvo „Pravnik" ; poročevalec Štrekelj. 21. Sadjarsko dru- štvo tolminsko za imenoyanje potovalnega učitelja; poročevalec Štrekelj. 22. Pod- porno društvo v Gorici za uboge dijake; pcročevalec Faidutti. 23 Županija Žt. Lovienc pri Moši (hudournik Kristinica); poročevalec Faidutti. 24. Mizarsko društvo vMarijano; poročevalec Faidutti. 25. Vik- torija Vidrig iz Gorice za podporo; poro- čevalec Venuti. 26. Danilo Fajgelj upo- kojeni učitelj; poročevalec Treo 27. Vincencii Scabar iz St. Lovrenca pri Moši; poročevalec Faidutti. 28. Društvo „Sv. Vincencija"; poročevalec Faidutti. 29. Anlon Mreule bivši ra^unski olicijal; po.očevalec Faidutti. 30. Katoliško po- litično društvo v Bovcu; poročevalec Štrekelj. 31. Odobrilo za podelitev mi- loščin učiteljnkim udovam; poročevalec Marwrii. 32. Odsek za zadušenje pelagre. 33. Županstvo Dolenje loddelek Lonzano za zgradbo ce,ste). 34. Županstvo Dolenje (za cesto pri Kancijanih). 35. Davčna ob- čina PeOine, podpora za vodnjake ; po- ročevalec Lapanja. 36. Županstvo Farra, ureditev soč:nih bregov. 37. Gestni odbor v Podgori, za ureditev hudournikov; po- slanec Lapanja. 38. Županstvo Kopriva, za zgradbo vodnjakov. 39. Municipij Tržič, za zgradbo vodnjaka v Staran- zanu. 40. Josip Kovačič iz Idrije pri B iči za obrambena dela; poročevalec Lapanja. 41. Župan-tvo v Srpenici, podpora /a Skodf1 po požaru; poročevalec dr. Gregorčič. 42. Oučina Ruda za zdravstvene naprave. 43. Županstvo Bovec (podpora za most Jablance-Bovec); porofiovaloc L;ipanja. 44. Anton Pečenko in Franc Mrevlje v Brjah, za zgradbo vodnjakov; poročevalec Lapanja. l'mrl je v torok zvečer v Žapužah, v občini Sturje, gosp. Matija Brocelj, oče /idravnika dr. Antonn Brecelj N. p. v in! l'ntcljstvo ljiulskili in incšrnn- sklli sol v goriško -gradišeanski po- kneženi groliji priredi dn'c 21. do- cembra ob 3. popoludne v gledališčni dvorrtni v Gorici zaupen shod s sledečim dnevnini redom : 1. Predsednikovo poro- šilo o iR'iteljskih prošnjah deželnemu zboru in o novein načrtu radi zboljšanja učit. gfnotnega stanja. 2. Debata in re- solucije o novern načrtu zakona. — K temu zborovanju so vabljeni vsi p. n. gg. deželni poslanci. Intcljt'in ^«H'isko-yradi^'anskt* dc/ole sc poroc'ji. da bode v nedeljo 21. t. m. v Gorit-i ob 3. uri popoldan v gledališsini dvorain zaupen shod, zado- vajoč uOiteljsko ginotno stanje. C. k. okrajni šolski sveti so dovolili ob priliki t^rra oddflljenirn gg. uöiteljem 1 ali 2 dni dopusta a po?ojem, da jih pozneje na- dom^ste. K obilni udeležbi vabi odbor ajdovske podružnice nciteljskega druätva za goriäki okraj. Dobrodclni koncert. — V Gorici so je sestavil poseben odbor gospü, ki piiredi dne 25 t. m. v veliki dvorani iiotela „Central'1 koncert, kojega dohodki so namenjeni mestnim ubogim. Slaba vest. — V zadnji stevüki naäega#lista smo omenili govor nemškega cesarJH, katerega je imel o priliki smrti Kruppa, znanega livarja topov. V tem govoru je namreö nem^ki cesar izrekel, jako pikro sodbo o oni vrsti časopisja, ki hoče svojega nasprotnika uničiti z obrekovanjern naigrše vrste ter s časti- krajo. Pri tej priliki smo si dovolili opo- zoriti tudi „Sočo" na omenjeni govor. Mesto, da bi nam bila ,.Soča" hvaležna za to pozornost, zakadila se je v nas na neposebno lep nnčin ter nas obsula s tolikrni Jjubeznivostmi'1, da smo se smejali or;iv iz srca, ko smo jih preöitaü. Mi st nn moremo drugade tolmačiti „Snčinega" f'icanja, nego, da si mislimo, da Tno č*e- tudi nehote, zadeli prav v črno. Mi ven- dar nismo krivi, ako se čuti tudi „Soca'1 prizadeto z govorom nemškega cesarja, ter, ako se tudi ona prišteva k oni vrsti časopisja, ki si hoče pomagati le z obre- kovanjem in častikrajo. Saj „Soče" ven- dar ne pišemo mi, ampak to dehjo drugi liudje. Da bodo pa „Socini'' čitatelji imeli pred seboj pristno sliko „Sočinih" so- trudnikov, potem naj vzarnejo v roko zadnjo žtevilko „Soče" in naj čitajo notico pod naslovom : „Da čujemo"', tako, da si mislijo „Sočine" sotrudnike na vseh onih mestih imenovane notice, na katere postavlja „Soča" nas. „Soča" je namreÖ kakor smo že stokrat dokazali, prisegla nere.snici večno z^estobo in si ostaja v tem pogledu vedno dosleina. Zato pa je trebaznati čitati ..Sočo". Pri nji je namreč resnično ravno nasprotno, kar ona piše. Vse kar „Soča" očita drugim, zakrivila je vedno le ona sarna. In isto tako je vsa- krat, ko se „Soča" sama sebe hvali, ravno nasprotno res. Ako se pa pri „Socinih"1 sotrudnikih oglasi semtertje tudi slaba vest, kaj moramo mi zato?! Ironija. — Zadnja stevilka „Soče"' je bila zaplenjena zaradi notice: „Svoji k svojim". Ravno v isti številki pa pri- poroča „Soča" v uredniškem delu na vse kriplje nekega urarja v Mostu na Geäkem Hanns Konrada, ki je najbrže kak nemški nacijonalec. Po vsi pravici bi si torej člo- vek lahko mislil, da je državno pravdništvo le za to zaplenilo „Sočino" notico: „Svoji k svojim" ker si je mislilo, da „Soča"' vendar-le na pre^rd način s svojim : „Svoji k svojim", farba Slovence. Od druge strani ima pa tudi urednižtvo „Soče" prav, ako protestira proti zaplembi. Saj ne more vendar nobeden pamoten človek za res no smatrati bojkotiranje drugorodcev od stra- ni takega lisla, kakor je „Soča", ki v isti številki priporo^a ure nemškega na- cijonalca, v kateri piše svoje notice a la „Svoji k svojim." Nimeravan shod. - V nedeljo 21. t. meseca ob 2 urah popol. se je nameraval obdržavati zaupen shod go- spodarjev gorenje Vipavske. Kadi nepri- čakovanih zadržkov se je shod preložil na 4. jan. 1903. Pozor volilci v zavarovalnico proti nczgodam. — Slovenskih volilcev stroga dolžnost je udeležiti se volitvo. Ako kdo Se ni dobil glasovnice, naj jo reklamira. Volilci naj ne izroöajo gla- sovnic nikomur nepoznanemu, marveč naj jih pošiljajo političnemu društvu „Edinost" v frstu, Prepoved. — Svoječasno smo po- ročali, da je goriäki mestni svet sklenil vzidati spominsko ploäöo na cast pokoj- nemu Favettiju v mestni dvorani. Zdaj pa poroča „Corierre", da je državna oblast ta sklep mestnega staveäinstva uničila. Odllkovanje ranjwicKa vojaka. -— K. Toko iz Rude se je bojeval na Ki- lajsketn ler bil runjmi im «lewni Hlrani tor na levi roki. Odlikovnn jo bil z vojno svelinjo. Oil naAc vl;iortrH<»v. — NaS kne- zonadškof Je povabil k sohi znano sli- karico Anlonijo Bogdunovic, da izvrši sliki pokojnega kardinala Missije in pn- kojnegtt knezonadSkola Zorna. Kn/pismia prebend a. — liina jzpraznjpna prebend« ustanovilvs1 za plernenite gopp(» pokne/one grol'ovine goriSko in gradiške se s lorn nt/pisuje / opazko, da iniajo prosilke podati svoje dotičns» vloge v š e s t i h t e d n i h pod- pisanemu de/.elnemu odboru : V la mimen naj dokažejo . I. da iniajo najmanje IS lei; 2. da so uboge: )i. vrs-lo njihovega plonstva in ali spadajo med plrmenite rodbine l.u- kajšne grolovine; \. da so lepega za- držanja ; f>. stan in premoženje njiliovih starišev. pa kake zjtsluge irnajo oni za državo; t>. šlevilo sesU'r, ali uživa vže katcra izmej njih ali pro.silka sarna, kako prebendo ali drugo pomoč. Volitve volilnih mo/ za nado- inestno deželnozborsko volitev fur- lanskih kmcekih občin so se vršile včeraj, se vräe danes in se končajo v pondeljek. Nove volitve za starašinslvo v Šempasu se vrše tekoči teden. Udeležba je jako obilna. Volitve se vr3e niirno, vendar ni brez strunkarskega boja. V Boveu vrsil se bode dne 28. t. m. točno ob 3. pop. v ljudski soli shod za ustanovitev ,.Centralne zadrugfi tol- minskih ni'ekarnic". M. 1 v a n č i č. lirezobzirnost. Pod tern naslovom srno poeneli po listu ,.L' Kco del Litoraie'1 v zadnji šlevilki vest^ o nesreči, ki je zadela ubogo starko (Julerin s tein, da je priišla. pod kočijo baronice X. Tarn je bilo rečeno, da je neki gospod rekel baronici, naj vzame poškodovano Üul'erin v kočijo ter naj jo prepelje v bolnišnico, a baronica da se za ta opomin niti zmenila ni ter zaukazala hladnokrvno kočijažu, naj vozi dalje. Ka?neje pa je prišla baronica v uredništvo omenjensga lista in povedala tarn, da ni slišala, ko se je nesreca clogodila, nobenega člnveka, kf bi ji kaj rekel. Ob jednem je tudi po- vedala, da se vedno zanima za ponesre- čeno ženo ter da jo tudi podpira. Toliko resnici na ljubo. Xesrera. — V sredo sta zidarski mojster Mrak Vincencij in zidar Jančič Ernest delala pri nekem zidu v ulici Leoni. Oder je tlonel usem metrov nad zernljo na novem zidu Hkratu pa se je udal zid in oder in zidarja padli so na tla. Jančič poškodoval se je le malo na obrazu in na nogah. .Jako hudo pa se je poškodoval Mrak. Prenesli so ga takoj v bolnišnico, kjer se nahaja v nevarnem stanju. Bati se je namree, da si je po- škodoval možgane. Obsojcn je bil 59 letni Anton Lipicer na sedem dni zapora, ker je pijan beračil po mestu. Zaradi beračenja so zaprli Ka- Uriao Bevčič iz Rojskega. lzpred sodlšca. — Te dni moral sejezagovarjati pred kazenskim sodiščem uslužbenec vipavske železnice Josip Žitko, ker je bil obdolžen, da je bil on kriv smrti delavca Petrovčiča, ki je padel z vlaka in se pri tej priliki tako poškodoval, d* je kmalu potern umrl v goriški bol- nišnici. Ker je priča Josip Nemec potrdil, °a Je shšal žvižganjo, s katerim je dal Zitko znamenje, da se začno vlak po- mikati, bil jR žitko oproščen. ^ bolnjgujco so pripeljali 8-letnega Ant. Brankoviča, iz Černič, ki je pri igri tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo ter dobil več ran po telesu. l • fckpain» brezobzirnost. De- žeini kulturni svet islrskj kateremu pred- sednik je jslrski dežeIni giavar Mate Lampitelli, razpisuje meslo tajnika. Od- prosilcev za to mesto se zahteva znanje llalijanskega \n nemäkega jezika. Znano pa je da je večirm istrskega prebivalstva slovanska Jn da je deželni kulturni svet ravno za to tukaj, da zastopa in varuje konsti in potrebe poljedelcev, katerih je v lstri ogromna večina slovanske narod- nosti. Ako se pri VHem teill od tajnika tega kulturnega sve|a ne zahteva po- znanje yel.ke večine prebivalstva, potem je to skrajna brezobzirnost in doLaz, da so istrskemu kulturnemu svetu po- trebe in konsti istrskih poljedelcev de- veta bnga ter da je njegov namen jedino le pohticno strankarstvo. Ta deželni kulturni svet pa dobiva denarnih sred- «tev tudi od strani vlade. Ker pa ni ni- kakor misliti, da bi vlada ne videla po- liličnega strati karstva, katero u^anja istrski kulturni svet, potern je tudi oc'ito, da vlada sarna podpira to politično strankarstvo, inatTe bi istrskernu de- želnei.iu kullurnernn svetu ne dovolila niti vinarja denarne podpore. Kazpis dijasklli tistauov. C kr deželna vlada za Kranjsko razpisnje med drugimi tudi sledeče dijaäke ustanove: Deseto mesto dijaške ustanove Jo- žefa Gorupa, vsako v letnern znesku f)0O K. Ta usfanova se more u/ivuti na sredjih in visokih solab, in se povisa na letnih 527 K. kadar uživalec ustanove dojde na visoke äole. Pravico do nje užilka irnajo : a) dijaki slovenske narodnosti iz usta- novnikovega sorodstva ; b) dijaki slovenske in hrvatske narod- nosti s Kranjokega, Stajerskega, Koroškega in Primorja, t. j. iz Trsta, Gorice in Gradišča, iz Istre, potem z Heke in iz hrvaskega Primorja, in kadar bi ne bilo teh, dijaki drugih slovanskih rodov sploh. Pravica podeljevanja pristoji ustanovniku Prvo, drugo in tretje mesto Jožefa Gorupa cesarja Franca Jožefa I. jubilejske ustanove za trgovinske akademike slo- venske narodnosli po letnih 620 K. Pravico do nje užitka irnajo trgo- vinski akaderniki slovenske narodnosti na trgovinskih akademijah na Dunaju, v Gradcu, v Trstu in v Pragi, in sicer : 1. sorodniki ustanovnika in nje- govih uslužbencev; 2. slovenski trgovinski akademiki s KranjskegJi. Stajerskega. Koroškega in iz avstriiskega Primorja. Pravica podeljevanja pristoji usta- novniku. Prvo mesto ustanove jlasbenega zaklada letnih 114 K, ki ni omejena na noben nautni oddelek, za uboge dijake, ki so zmožni glasbe ter si hočejo svoje Ljlasbene znann ti popolniti. Drugo mesto na gimnazijulne nauke omeiene dijaške ustanove Dominika Re- pitscha letnih 60 K. Pravico do nje užitka ;majo dijaki sploh. Pravica predlaganja pristoji grascini Vipavski skupno z ondotnim župnikom. Prosilci za eno teh ustanov n;ij svoie, s krstnim ali rojstnim listom. z ubožnim listom. z izpričevalom o cep- Ijenih kozah, potem s šolskimi izpričevnli o poslednjih dveh peme^trih in. kadar prosijo za ustnnovo iz naslova sorod- stva, z zakonitim rodovnikom opremljene, dokumentirane proänje, ki morajo ob- segati tudi napoved, če prosiiec ali nje- govi bratje in sestre 2e uživajo kaksno ustanovo ali drugačno podporo, najka- sneje do 31. decembra 1902 vlože na pristojnem šolskem ravnateljstvu. Zveza slov. pevskih dru^tev. — Prvotni osnovalni odbor je ravnokar razposlal okrožnico vsem slovenskim pevskim društvom, v kateri naznanja, da so pravila ..Zveze slovenskih pevskih društev" oblastveno potrjena in „Zvoza'' prične svoje delovanje v smislu $ 55. pravil takoj, ko pristopi vsaj §est pevskih društev. Ker pa mora po § 6. pravil vsako posamično drn^tvo svoj pristop k „Zvezi" skleniti na svojem občnem zboru in ta sklep pismeno naznaniti zveznemn upravnemu odboru, obrača se prvotni osnovalni odbor „Zveze" do vseh slo- venskih izrecno pevskih in pa takih ne- politicnih drustev, ki poleg druzega svo- jega namena goje tudi slovensko petje, naj blagovole proučiti poslanajim društ- vena pravila in naj, ako na svojem občnem zbora skienejo pristop k „Zvezi", ta sklep pismeno prijavijo osnovalnemu odboru vsaj do 1. marca 1903. Prijave spr >jema do tedaj gospod profesor Matej Hubad, koncertni vodja „Glasbene Matiee" v Ljubljani, pozneje pa upravni odbor, ki se bo volil na glavni skupščini. Zdru- žitev vseh slovenskih pevskih društev bo velike važnosti ne samo za razvoj petja posamičnih pevskih društev, ampak tudi eminentno kulturnega in socijalnega po- mena. Trdno torej upamo, da ne bo no- benega slovenskega pevskega društva, ki ne bi pristopilo k „Zvezi slovenskih pev- skih drustev'". Takoj po preteku obroka za pristop se skliče skupž^ina zveznih odposlancev (občni zbor), da se izvoli upravni odbor in da s tern „Zveza" redno začne delovati. Na Ovt\jidi'a^i je pogorelo neko poslopje. Iz Ponikve pri Toltninu nam pi- žejo, da je že dobršen kos nove občinske ceste od Ponikve do Bače dodelan. Nad polovico ceste je že izdelane, ter je iz- peljana po solnčni strani, trdem svetu in ima prav malo strmca. Treba še iz- gotoviti ostali kos od baških senožeti do državne ceste. Ker pa je ta kos zelo oddaljen od vasi, in so Ponikovčani ranogo storili z robstami, prosijo še na- daljne podpore za prepotrebno cesto. Za- hvaljujejo se gosp. deželnemu poslancu, zemljemercu Lapajnu, ki jim je cesto iz- meril in nucrt brezp'acno napravil, kakor tudi d)?ž. odboru in t^'minskernu cestnernu odbnru za izdatne p^dpore. Izvanrediia zima. — Uocim He poroč-u od raznih strani, da je nastalo zadnje dni južno vreme, n. pr. iz Lon- dona, kjer lije 2e ve<5 dni zaporedorna dež, vstraja drugod se vedno hud mraz. Na Dunaju so imeli namreč te dni 19 stopinj mraza. Na Ogerskem {i so našli blizu vasi Mlezseny v aradskem komitatu zmrznjenih osemnajst ciganov ( esarjev dar svetemu «četu. — Naš cesar pokloni svetemu očetu za ju- bilej soho dobrega pastirja iz čistega zlata. Kip je napravil umetnik Marschall. («eneral, ki poziia hvu,j<' Ijudi. — Znano je kako postopajo podčastniki z vojaškimi novinci pri izvežbanju. Srbe jih narnreč prsti in njih roke padajo prerado po glavah in hrbtovih novincev (jieneral Lindecjuist, zapovednik ll.nern- ^kega vojnega kora je izdal zaradi tega povelje, da morajo podčastniki pri izvež- Ijanjn novincev biti od njih oddaljeni najmanj tri korake. To pa zaradi tega, da njih pesti in puškina kopita ne mo- rejo seči do glave in hrbtov novineev. Brat je hotel umoriti brat*. — Pri 8v. Mariji Magdaleni bl'zu Trsta je v torek popoludne ustrelil Anton Zofred dv«krat 'l revolverja na svojega brata Ivana. Prijavil se je potem policiji sam. Nekaj časa je živel Anton /oired z ma- terjo vred skupno z bratom Ivanom in njfgovo družino. Ker so se pa vedno med seboj prepirali. poiskala sta si Anton Zolred in mati drugo stanovanje. Njegov brat Ivan pa ni dai baje še nadalje miru in ga je (^rnil pri ljudeh. češ, da z ma- terjo grdo ravna. V torek je prišel Anton k bratu Ivanu in mu oeital obrekovanje. VT"led tega sta se sporekla in konec pre- pira je bil ta, da je Anton potegnil iz Žepa revolver ter ustreiil iz njega dvakrat na brata. Ranjenca so prepeljali v bol- nišnico. ker bode gotovo okreval Velevažna iznajdba. — Listi po- roOajo, da se je nekemu inženirju po- srečilo iznajti stroj. fei prepreči, da bi 9e v rudnikih vneli plini. \fi.jdr.ižja knjlya ua svetu je pač knjiga. katero je emir aiganistanski podaril perzijskemu š'\ha Ta knjiga je koran, vezan v zlato in z hiseri. rubini in dijamanti obdan. Ta vezava je veljala 1.600.000 mark. Spopad med orozulkl In hajduki. — Med hajdukom Barkovicem in njego- vimi tovariši in pa med orožniki je priSlo te dni do krvavega spopada pri vasi Ve- domirce. Več orožnikov je bilo ranjenih. Ranjen pa je bil tudi hajduk Barkovic, kateremu se je pa vsejedno posrečilo, da je po noči ubežal. Kdor bi ga vdobil, zagotovljena mu je denarna nagrada. Brezsrcen sin. — Devetnajstletni Ferlito Salvptor iz Katanije je prišel kasno po noči dornov, zaradi Cesar ga je oče okregal. Podivjani sin potegne nož iz žepa ter ga porine očetu dvakrat v praa. Oče se nahaja v smrtni nevarnosti. Potres. — V sredo je bil ob 4 arah in 23 minut popoludne v Mokronogu äe precei močan potres. ki je cel<> vrata odpiral. Xesrec'a na morju? — Zasebni nradnik Ludovik Schwagel, člen veslar- skega kluba „Hansa" v Trstu, podal se je v nedeljo popoludne s tremi svojimi pri- jatelji Liibeckom, Seifertorn in Hauptom, v neki mali klubovi jadrnici na morje. Ker se dotični do večera istega dne niso še povrnili, je bila Schvvagelova družina v skrbeh ter je Schwagelov brat naznanil ta slučaj pomorski oblaati. Ker je pihal na večer močen veter in je bilo nemogoče. da bi se bili mogli Schvvngel in njegovi tovariži povrniti v luko, podal se je takoj na morje jeden parnik (inačne straže, da bi našel izlet- nike, ali iskanje ostalo je brez vspeha. Po zadnjih poročilih našli so Zeiferta pri iztoku reke Pijave v jadransko morje. Potemtakem je gotovo da so se vsi štiri ponesrečili. Preiskttva protl listu „Vorwärts" ustavljena. — Kakor je znano je socija- listični list „Vorwärts" hudo napadal po- kojnega Kruppa ter ga dolžil raznih ne- moralnih dejanj, katere bi bil pokojni Krupp izvršil, ko je vsako leto po več mesecev bival v južni Italiji. Znano je tudi, da se ravno tern napadom pripisuje prezgodnja smrt Kruppova. Krupp je za- radi teh napadov tožil list „Vorwärts" in preiskava se je nadaljevala proti ime- novanemu listu po Kruppovi smrti. Zdaj pa se poroča, da je državno pravdnižtvo ustavilo to preiskavo in sicer na željo Kruppove vdove. Zemlja, ki se pogreza. — Pri Bergi na Španjskem se je pogreznila zemlja v obsegu štirih štirjaških km Več biS je zginilo. Prebivalstvo je pobeglo. Uzrok tej katastroii so baje velikanaki premogokopi. ki se nahajajo v obliiju. Izdatno srrdstvo proti pijan^e- vanju je iznašla danska policija. Določiia je, da tisti gostilničar, ki da pijanemu človeku zadnji kozarček, mora pla^ati pijančev transport v stanovanje in da mora tudi povrniti škodo, ako pijanec doma kaj razbije. ali ako setelesno po- äkoduje. Xajnovcjsa bolezcn. — 0 novi bolezni se poroča iz Amerike: Bolnik zaspi Nihče ga ne more prebuditi Spanje traja nad trideset dnij, v katerem času se bolnik popolnoma postara. Iz mlade- niča postane starec s starimi, globokimi gubami in belimi lasmi. Na to umre valed oslabelosti. Strel iz kanona preko Himalaje. — Za obrambo New-Jorka so dobili ve- likanske topove Venem kanonuje 298 kg. brezdimnega smodnikp. Nese visoko preko 9596 m. Strel iz tega topa bi nesel celo preko Himalaje (8810 m.), ki je najvišja gora na svetu. Strel iz tega topa nese torej š** preka one viSine (9150 m.,i, katero je doslej dosegel zrakoplovec Berson. Prvo letno sporočilo „Podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi'. (Dalje.). Izkaz prispevkov do 30. kimovca 1902. Uatanovniki . 1. Dr. Karel Šebesta, odvetnik v Pragi K 50; 2. Frančišek Tomšič'. nadinžiner v Pragi K 50; 3. MUD-. Karel Chodounsky. univ. prof, v Pragi K 50: 4. Dr. Henrik Tnma. od- vetnik v Gorici K 50 ; 5. Radoslav Vidic, rudniški nadkomisar v Pragi K 50: 6. 0. Z'wotski. inžiner in podvzetnik v LedOu na Čežkem K 50 : 7. Občina tolminska K 50: 8 Dr. Väczlav grof Kounic v Pragi K 50; Skupaj K 400 Redni udje: 1. Pav- lina Tomšičeva. soproea nadinžinerjeva v Pragi K 6: 2. Dr. Jos. Ettel z Hvoz- domilu. odvetnik v Praei K 6: 3. Jos. Valenta. d3ž inžiner v Pragi K 6 ; 4. Dr. Frančišek Jurtela, odvetnik v Ptuji K 6 : 5. Dr. Jindrich Metelka, prof, v Pragi K 6 ; 6. Gabrijela Preissova, pisa- teljica v Pragi K 6 ; 7. Pavel Bukovsky, posojilnični uradnik v Pragi K 6; 8. Josip Germ, akad slikar v Pragi K 6; 9. Gregor Sporn, revident c. k. drž. že- leznic v Pragi K 6 : 10. Jos. Maršalik, revident c. kr. drž. železnic v Pragi K 6; 11. Jan Rehofovskf v Kladnu na Ceäkem K 6 ; 12. Pleteršnik Makso, c. kr. pro- fesor v Ljubljani K 6; 13. Schweiger Karel, uradnik pri dež. odboru v Lju- bljani K 6: 14. Dr. Anton Žižek, zdravnik v Vojniku pri Celji K 6 ; 15. Karel Bureä, kontrolor k. a. konsist. blagajne v Pragi K 6; 16. Jos. Urbanek, materijalist t Pragi K 6 ; 17. A. Aškerc, pisatelj, re- daktor „Ljub. Zvona" v Ljubljani K 6 ; 18. Dr. Fr. Horvat, notar v Idriji K 6 ; 19. Dr. Fr. Prusik, c. kr. prof, in pisatelj v Pragi K 6 ; 20. Rajko Peruäek, c. kr. prof, v Ljubljani K6; 21. Dragotin Dolenc, c. kr. adjankt na Dunaji R 6; 22. Dr. Ivan Žmavc, amanuensis univ. knjižnjice v Pragi K 6 ; 23. Dr. Bohuslav Franta, dež. svetnik v Pragi K 6 ; Skupaj K 138. Podporniki in dobrotniki: 1. Ivan Plantan, c. kr. notar, drž. poslanec itd. v Ljubljani K 20; 2. Ivan Hribar, žapan itd. v Lju- bljani K 25 ; 3. Dr. Jos. Srnec, odvetnik itd. v Celji K 20 ; 4. Dr. Val. Krisper, odvetnik v Ljubljani K 20; 5. Ferd. Strejček, Kral. Vinohrady K 2; 6. Alojzij Vodnik, kamnarski mojster v Ljubljani K 10; 7. Fran Demšar v Češnjici pri Železnikih K 8; 8. Gregor Sporn, revi- dent c. kr. drž. železnic K 14; 9. Dr. Andrej Volkar c. kr. okrajni giavar v Novem Bvdžovu na Češkem K 10; 10. Ivan Vrhovnik, župnik v Ljubljani K 4 ; 11. Božidar Štiftar, profesor v Kalugi na Ruskem K 5; 12. Fr. Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v p. v Gradcu K 10; 13. Simon Rutar, c. kr. profesor v Ljubljani K 10; 14. Josip GajŽek, zasebnik v Pragi K 30; 15. Dr. Ivan Lenoch, dvorni in sodni odvetnik na Dunaji K 3 ; 16. Jože Agrež, zasebni uradnik v Brežicah K 20; 17. upravništvo „Slov. Naroda" K 2.50. (Dalje pride.) Wilhelmov obliž. — Ta izkljudno v le- karni Frana Wilhelm, c. in kr. dvornoga zu- ložnika v Xt>u n kirchen. Sp. A vstrija, izdolani obliž porublje sp često v vseb slučajih kjorkoli jo treba rabiti oblii. Posebno koristno doluje pri starih in ne vuetih bolečinah, kakor pri kurjih očesih. turih itd., katore se ima poprej očistiti ter potem duti^na mesta pokriti z obližem na- mazanim na koščeku platna ali usnja. Ena škat- Ija 80 vin., ducat škatljic K 7.— ; 5 ducatoT äkatljic K 30.— V znak pristnosti je odtisnjen na vsakeru /.avitku grb trga Neunkircheu (sedem cerkva). Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobiva, pošlje izdelovalec. Frau Wilhelm odvajajoui čaj od Frana Wilhelm, lekarnarja, c. in kr. dvoniega zalagatolju v Neunkirchen (Spodnje avstrijsko), se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po K 2. — avstr. velj. Kjer ni zalogo, poäilja sc direktno poštni zavoj s 15 zavitki za K 2400 franko na vse avstrij. ogerske postne postaje. V znak pristnosti je od- tisnjen na rsakem zavitku grb trga Neunkirctien (neun Kirchen). ZAHVALA. |Jo iKiročilu surodiiikov pokojnegu preč. guspoda. J^ančišek-a Gfa^elj biväega vikarja v Logeh izrokam iiajtoplejšo zahvalo p. n. monsignuni dekanu in vsim l>ieč. gg. duhoviiikoni za zadnje spremstvu, gospodu ziipami Antonu pi. Monari. gg. podžupanum in slarešinom. veltvtMijeiiiin vodslvom sol in učitoljskeinu osebju v Stmipasii in v O/eljaim. guspodoin pevcein in vsiin žiipljanuin. ki so hlagega pokojnika >|)itiiinli k pogrehu. 01» priliki pogrt'ba sta brata gg. .laiuv (iuzelj trguv^c v (>- lovm. in .lernej Gnzelj. puscstnik darovala iridesH kron za nbogc in trideset kron za licence. Xa ink1 obdai-uvancev so goripodonia darovalcenia iskreno zabvaliijt1 Grrča, žnpnik. „fmiematograr, predstave gibajočih se slik vršile se bodo odslej vsaki dan v fotograt'skem ate- lije-u A. Jerkičav Gorici. gosposka ulica št. 7. II nadstropje in sicer: Ob l/.2b uri za učence in učenke: ob 6¦ ., uri za vojake in gospode; ob 8 uri za občinstvo sploh. V s t o p n i n a : I razred 25 kr. II. razred 15 kr. Otroci pod 10 let in nčenci 10 kr. — Program je jnko zanimiv in provzroča mnogo smeha. Vsaki petek pred?tavlja.jo se podobe o življenju Kristusovem od roi- stva do vntbohoda. Med odmori svira gramofon največje vrste. S poštovanjem jtnt. Jerkič. fiazpis tajoikove sink V obeini Biljana v Br- dih je razpisana tajnikova služba z letno plačo 600 K. Prosnje je vložiti pri žu- paustvu do 14. jan. 1903 iu izkazilo sposobnosti za to službo v slovenskem je- zika. Leli se tudi znaiije kaj nemsciue in italijanščine v govoru iu pisavi. Županstvo v Biljani dnp 10. decembra 1902. Šfiligoj, župan. v_^---~~~~^ Blag*, gosp. . K Clabrijel Piccoli, < | lekar, «1 dvorni založnik Nj. svet. papeža I v Ljubljani. f] Potrju.jem sprejem ste 1 kIonic Vase tinkture a- P želodec, katero moram jp------- najtopleje vsakomur pri- poroc'ati kajti rabim jo že od leta 1878. in zrniraj mi je kot izborno nekuhotjft. zdravilo služila pri želo- dičnjih in *•. . . _ . #• * TISKA: 6a8oplse - - - - Knjlge...... Diplome..... Trgovske račune Centke..... Vabila zaveselice Plsma s flrmo - Razne etlkete - - 1.1. d. NARODNA = = TI8KARNA v GORICI prevzema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela in izvršuje v modcrni in okusni obliki po tako nizkih cenah da se ne boji nikake 0 koiikurence. ^. TISKA: ^ Tisk. zaduhovnlje Plakate..... Sprejemnlce - - - Računske sklepe- Pobotnlce - - - - Razne posetnloe - Poročnlce ------ - Osmrtnlce - - - - 1.1. d. - Št. 101. V Gorici, v soboto dne 20. decembra 1902. Letnik IV. l/li;i.j;t vs.ik ton-k in soliolo v Inliiu oh II. mi pit'ilpoldiii' /.;i iiii'sto Icr <>L -i. uri rn)|M)l(lnc /;i ilc/.i'lo. Aku piulc iiuhi ilncvM prii/iiik i/.iilc iliin pri'j <>l> (>. zvrciw. Slam1 |)<) [iDŠIi pri'jiMiiiiii ;ili v (iorici n;t ilom pnšil j:in n'lolMno K K., jiollclno .) kdor krožnjari s prepovedanirn blagom; 6.) kdor prodaja kot čisto zlato in sre- brno blago, ki pa je ponarejeno; 7.i kdor se brez dovoljenja poslužuje nosača, to- vorne živine ali voza; 8.) kdor krošnjari v kralu, kjer je i/. zdravstvenih ozirov krošnjarstvo prepovedano ; 9.j kdor po- nuja ali prodaja na obroke ali razpošilja uzorce prepovedanega blaca. Kdor se večkrat pregreši proti tern določbarn. more hli zgubiti dovoljenje za vedno ali za določen čas. Zbornica je v nadaljnih paragrafih tega zakonskega nacrta raz- pravljala še v torek in sredo. V sredo pa ya je koned-no vzprejela v ?seb treh branjih. V tej seji je stavil poslanec Fink predlog. naj se načrt zakona, katerega je ravnokar vlada predložila poslanski zbornici in po katerem se c^na živinske soli 7niža od 10 na 6 K, odkaže kmetij- skemu odseku. ne da bi 9e vršilo prvo branje. Ta predlog je obveljal. V uetrtek je odgovcil ministerski predsednik v poslanski zbornici na in- terpelaciji glede avstro-ogerske nagodbe in glede vinske klavzule Glede avstro- ogerske nagodbe \o rekel. da sta se av- strijska in ogerska vlada glede avtonom- nega carinskega tarifa in pa tudi glede" drugih «jospodarskin vprašanj skoraj po- polnoma dogovorili. Le še nekaj manjšib in menj važnib vprašanj ostalo je ne- rešenih, ki se pa rešijo v najkrajäem času. Novi carinski tarif pa, da se raz- glasi, še le potem, ko bode pogodba do cela končana. Glede vinske klavzule, je rekel dr. Körber, da ostane vlada pri izjavah, ka- tere je že drugikrat dala v tern pogledu. Vlada atoji namreč še vedno na stališču, da dode v tern jako važnem vpražanju jako strogo varovala koristi vinskih pro- ducentov. Dr. Körber, ministra Wittek in Call odgovorili so še na mnogo drugih inter- pelacij. Potem je zbornica razpravljala o nujnih predlogih glede državne podpore po ujmah prizadetim deželam in občinam, ki so se vzprejeli. Zbornica je vzprejela tudi v vseu treh branjih zakonski naört o terrninski kupčiji z žitom v isti obliki, kakor ga je sprejela gosposka zbornica. Istotako je zbornica vzprejela zakonaki načrt, po katerem se zniža i:ena živinske soli od 10 K na 6 K za 100 /.i uiuM» Dolgo časa je živel ded Joco pod temi novimi vtiski. V zakrito vas ni prižel noben vnanji Bolgar več, da bi bil vlil nov tok dobrodejnih čustev v njegovo duäo. Noben slučaj se ni dogodil v ena- komernem vaskem življenju, da bi bila mogla vas vsaj od daleč občutiti kipeče življenje v Bolgariji. Politični prevrati, ki so pretresli iz dna vso deželo, niso od- mevali v mirnem obnebju te vasice. V te bedne hiäo ni prihajal öasnik. ker nihče ni bral; učitelja niso imeli, ker ni bilo äole; svečenika ne, ker ni bilo cerkve; stražnika ne, ker ni bilo občine; a zima in sneg sta vladala tu celih sedern rne- secev in bilo je mučno oböevati se sve- tom ... Da, inalo se je čulo že o srbski vojni, v kateri je bil padei edini vojak iz te vasi. Le temen, nerazločen glas je dospel sem, da se nekaj godi tam nekodi za planinami; ali kaj, tega nihče ni prav znal. V njihovi naporni borbi za dobi- vanje vsakdanjega kraha jim ni ostalo časa za radovednost in za neznano jim politiko. In polagoma je postajal vedno bolj apatičen do vsega, kar ga je okroževalo. Po cele ure in dneve je stal v hra9tovi senci zamiäljen, mrtvega pogleda, obrnjen tje proti širnemu svetu, ter je posluäal gluhi $am Iskra. Zdelo se je, da ne pride nič novega več od zunaj, da mu iztrga duäo od tega počasnega, tihega umiranja. IV. Ali vendar je prislo drugače. Raznesel se je glas, da bodo delali železnico po iskerskem skalovju; inženirji so ze merili tam. Ta vest je doäla tndi do uses Jocovih in mu potresla kot s kladivom njegovo duševno brezčutnost. V globini pameti se mu je vzbudil že davno zaspali spomin. V mladih dnevih je slisal od nekega vračanskega čorbad- žega*). Mano, da so dejali paše in veljaki in frankovski učenjaki, da se tod ne more napraviti železnica, da bi stala mi- ljone in miljone ... ,.Kako to? Ali bolgarska železnica?" *) Dobosedno: dolivoc juhe; naslov ve- vprašal je Joco zdaj. Ni hotel verovati. Kaj, železnica? Po tem pogorju, po teh strmih krajih, kjer ie konj ni imel dosti prestora za svoje kopito po skalovju, kjer se je jedva kozji parkelj mogel obdržati? Ni mogoöe! Ali glasilo se je vendar za trdno, da bo, in to je vzburjalo dalje domišljijo slepega starca ter mu dalo priložnost za umovanje — kolikor je bil tega zmožen po svoji detinjasti pameti. Nekega dne mu povedö, da se je že začelo železnično delo po tem hri- borju. Vaäöani so stopili v službo kot delavci in so odäli doli k Iskru. Starec se zaöudi. „Vidi se, da so drugi še bolj učeni inženiri — svet je velik... Ali so tudi ti Francozi ?" Povedo mu, da so Bolgari. Starec se zavzame. — „Kako? Naši da so ? Bolgarski inženiri ? Saj so pa vendar rekli paše in učeni Francozi, da to ne more biti. Kaj, torej imamo mi bolj učene ljudi?... Pa miljoni tisoč mi- ii______ i__i i___i__i *__i___ii: m„ —/-K q t. ostndno. da so atrmele osebe, ki so sicer vajene takemu govoru Po ptujih hi- čah in pri nepoznanih ljudeh tako se obnaäati in govoriti je olikano, kaj neV Gradiva o osebi, ki se tako ponaša, iinamo Se mnogo; pa škoda časa in papirja, kor ni|splch vredno. da bi «e clovek ukvarjal s tako osebo. I K, krčmar Politični preglecL Novi člani gosposke zbornlce. Nj. Vel cesar je imenoval 27 novih clanov üosposke zbornice. Od teh pri- pada bajf jednajsL desnici, devet ustavo- verni stranki in sodem srednji stranki. Oeželni zbor Isterski. Doželni zbor isterski se za pred- stoječe zasedanje zopet sklicuje v Pulj. Znano je namreč, da je morala vlada zaradi pobalinske^a nastopanja italijanske poreške druhali, ki je na najostudnejši naciD napadala hrvatske in slovenske poslance tako. da n so bili varni celo last- nega življenja. premestiti dež zbor iz Po- reča najprej v Pulj potera pa v Koper. Ako pa vlada zdaj zopet sklicuje isterski de- želni zbor v Pulju, je znamenje, da so se Lahi z vlado pobotali in da bo odslej vedno isterski deželni zbor zboroval v Polju. Vojnl minliter baron Krieghammer odstopi. Listi poročajo, da je vojni minister baron Krieghammer podal svojo ostavko. Za njegovega naslednika je imenovan teldmaršalleitenant pi. Pitreich. Česko-nemŠka pogajanja. V sredo je izšel češki memorandum kot odgovor na nemJki elaborat. C'-hi pravijo. da so Nemci storili v svojen» elaboratu toliko napako, da ta izključuie sporazumljenje. Nemci se ozirajo namreč samo na Geško, a izključajejo Moravsko in šlezijo. Ta metoda ne more voditi do sprave. Mladočehi se postavljajo na sta- nce.da imej nemška in češka narodnost enake pravice. Čehi izkliučujejo nemški državni jezik, pač pa nimajo nič proti temu, da ima vojska enoten jezik. Z vpe- Ijavo okrožij se Čehi strinjajo, samo način, kako hočejo to uresničiti Nemci, jim ni po godu, posebno se protivijo na- rodni omtjitvi okrajev. Tudi se Čehi upirajo, da bi se v nemških okrajih smeli nastavljati samo nemški uradniki, v čeških pa samo češki, in pravijo, da naj dobro kvalificirani uradniki imajo povsod pra- vico biti nastavljeni. Sicer pa Čehi iz- javljajo, da so pripravljeni nadaljevati pogajanja. Trgovinska pogodba z Italijo. Prešnji teden so nekateri italijanski poslanci v italijanskem parlamentu vpra- šali ministra Prinettija, koliko je resnice na govoricah, da odpove Avstrija Italiji trgovinsko pogodbo. Ker so ministri v Italiji bolj hitri z odgovori na vprašanja, katerji jim stavijo poslanci, nego pa pri nas v Avstriji, odgovoril je minister Pri- netti na ta vprašanja že koj dragi dan. Najprej je rekel Prinetti, da ma o taki odpovedi še nič ni znanega. Potem je pa dostavil, da se trgovinska pogodba mere vsak dan po 31. decembru odpo- vedati, ter, da ista ugasne eno leto po odpovedi. Sicer pa ne mislim, je dejal Pri- netti, dfl bi pri novih pogajanjih naleteli na posebne težkoče, temuč sem trdno uverjen, da bo ostal teraelj nove pogodbe isti, kot dosedaj brez dejanskih spremerab. Sedanja pogodba med Avgtro-Ogrsko in italijo je. kakor znano, za Avstrijo ugod- nejša kot za Italijo. Ako bo avstrijska vlada odpovedala pogodbo, bomo storili vse. da ostane avstro-ogrski trg odprt naši vinski produkciji. Ako se pomisli, da znašata poziciji ies in konji sami pri uvozu v Italijo približni znesek 60 mi- ljonov, a ta uvoz se vräi največ" iz onih pokrajen, kjer najbolj kriče proti ita- lijanskemu vinu, je umevno, da srao pri sklepanju novo pogodbe na vse priprav- ljeni, posebno, ker nam kraljevi dekret dovoljuje zvišati sedanji generalni tarif za 50%' Ta neposebno laakavi odgovor italijanskega ministra je dal poslancu Bianchiniju povod, da je v krepkih iz- razih naprosil v pondeljek v poslanski zbornici državnozborskega predsednika, naj pri dotičnih ministrih dela na to, da tudi oni jedenkrat odgovore na inter- pelacije, katere so stavili naši poslanci v zadevi odpovedi trgovinske pogodbe z Italijo do njih. Bojimo se pa, da se naši ministri ne bodo upali na interpelacije tako samuzavestno in korajžno odgo- varjati kakor je to storil italijanski mi- nister Prinetti. Avstrija In Ruslja. Kmali pride na Duaaj ruski mini- ster za zunanje zaleve grof Landdorff ter bode vzprejet od našega cesarja. Liati prepisujejo temu potovanju ruskega mi- želi samo, da se utrdi med njo in Avstrijo le obstoječa konveneija glede Balkana, marveč, da želi Masija, da se imenovana konvenciia celo razŠiri. V stnislu dose- danje konveiuije med Rusijo in Avstrijo sta s« omenjeni državi dogovorili, da hočeti skupno delovati na to, da se na Balkanu ohrani „status quo" t. j, da ostanejo balkanske zemlje še nadalje v oblasti dosedaujih gospodarjev. Zdaj pa naj bi se Avstrija in Rusija dogovorili za skupno postopanje tudi za slučaj, ako bi se na Balkanu ,,status quo" ne mogel vec vzdržati. posebno pa ted«j, ako bi izbruhnil na pomlad v Macedoniji splošni ustanek in bi hotela vines poseci Bol- garija. Otllikovanje grofa Biilowa. Za zasluge povodom razprave o carinskem tarit'u je cesar Viljein odlikoval groia Bülowa z verižico k hisnemu redu Hohenzollerncev. Hotol ga je neki po- vzdigniti v knežji stan, a je to ponudbn odklonil Ruskl minister za zunanje zadeve grof Lamsdorfi na Balkanu. Na polu iz Livadije na Dunaj obiJčo ruiki minister za zunanje zadeve grof LimsdortV Beligrad, Zofijo in Niä. To dokazuje, da ima prihod grota Lamsdorffa na Danaj važen političen pomen. Drug napad na belgijskega kralja. Ko se je pripeljal belgijski kralj Leopold v soboto po noči na bližnji kolodvor svojega gradu Lacken in je tarn stopil z voza, zaslišala sta se prav blizu njega dva strela in videli so dva moža. ki sta bežala ter izginila v temi. Orož- niki «o sicer udrli za njima, pa zastonj, k«jti napadalca sta srečno odnesla pete. Kralj ni bil zadet. Podpore macedonsklm begunom. Bolgarsko sobranje je dovolilo 55.000 frankov za podporo macedonskim begu- nom. Predsednik Danev je podpiral ta predlog s tem, da je rekel, da se ma- cedonski beguni nočejo vrniti v Mace- donijo, ker se boje turških krutostij. S silo jih izgnati iz Bolgarije, bilo bi, je rekel Danev. nečloveško. Tudi ruski car je daroval za macedonske begune 10.000 rubljev. Napad na macedonske delavce. Na meji blizu Dubnice je turška patrulja ubila 24 maeedonsfcih delavcev. ki so se?mirno vračali v Macedonijo. Dogodkl v Ver^zueli. Angleži in Nemci so bombardirali venezuelanski pristan'e Puerto Cabello. Povod temu borabardiranju je bil baje to, da so sekvestrirali 'angležki parnik ,.Topaze,'' ki je dovel premog ondotnim angleäkim vojnim ladijam, ter na- stop proti moätvu te ladije in angleski zastavi, ki jo je moral sneti poveljnik ladije. Odgovornost za akcijo proti Ve- nezueli pade pa le na Nemčijo, kakor tudi odgovornost za pogreznjenje vene- zuelanskih vojnih ladij, kar je odkrito poveda'a angleäka vlada v angleški spodnji zbornici. Anglija in Nemčija sta dovolili, da se tudi Italija pridruži blokadi vene- zuelskega obrežja. Zjedinjene države so ponudile Angliji in Nemčiji svoje po- sredovanje v sporu z Venezuelo, kar je angleški minister za vnanje stvari Lands- do wne, potrdil v gornji zbornici. Kljubu temu pa ae v Zjedinjenih državah ogla- šajo odlični in vplivni možje, ki trdijo, da bodo Zjedinjene države slednjič ven- dar-le morale poseči vmes, v obrambo Venezuele, ker ni zaupati Angliji in Nemčiji. Domače in razne novice. Xasim p. n. gospodom naroc- nikom. — Bližamo se koncu leta. Mnogo gg. naro^nikov je že storilo svojo dolžnost poravnavši naročnino, za kar se jim tem potom hvaležno zahvaljujemo. Pri pre- gledovanju naših knjig amo pa našli, da je äe dosti onih, ki so zaostali z naroč- nino za tekoče leto in celo še za prejšna leta. Te torej uljudno prosimo, da se nas vendar že enkrat spomnijo, ter kmalu zaostalo poravnajo. Komur ni mogoče vse h kratu plačati, pošlje naj vsaj nekaj na račun, in ostanek prej ko mogoče. 0 tej priliki prosimo tudi naäe prijatelje in somišljenike, da naäemu listu pridobivajo novih naročnikov, katerega cena ostane tudi v bodoče za celo leto 8 kron, z» pol leta 4 krone in četrt leta 2 kroni. Imenovanje. — Tajnik v justičnem ministerstvu gosp. Janko dr. Babnik je imenovan za sekcijskoga svčtnika. Za ,,Solki Doia" prejelo uprav- ništvo „Gorice": velec. gospa grofica Ma- tilda Attems v Podgori 2 K; bl. g. Anton Komjanc, trgovec 6 K. Predsedniätvu so plačali: Anton Klodič vitez Sabladoaki v Trstu 20 K; „Narodna tiskarna" v Gorici 20 K. Srčna hvalal Trost 1 R. llija^evič c. kr. major 4 K; Verzr.^nassi I K; Poveraj več blaj,ra; ^rol Allr. Coronini 20 K; vesela druJ.ba na Placuli I K lil v ; Fr. Setnicar, kaplan na Placuti 2 K; dr. Lisjak b K; Uobarjov Janez 20 K; Josipina Žnidar^ič f) K; Ant. liravničar 2 K; J. Hrovatin, učitelj b K: Terkuč 5 K; Koeijaneic, posest. v I'od- fzori 3 K: Marija Kopac 1 K. (Jpravništvo prejelo: prec'. g. Lovro Juvančič, župnik v Dornbergu 5 K: pret1. g Ludovik Kumar, /.upnik v Biljani 2 K. Srčna hvala! Za boiiniico „Olroskega vrteca v Pevmi- pri Alostu so po gospici vrtnarici K. Stuntič darovali gg.: Kumar Ivan, kurat ;"> K; Pintar Anton 0 K: Princič Edv. naduč. I K; Kersnik Loop, učiteliica 2 K: Kipl Ant. ti K; Primo/ič Karol I K; Primožič Jožel 2 K; Urntbvka And. I K: Pavlin Ivan 1 K; KlanjAček Jožel St. 111. 2 K: Figl Jožei' St. 170. 1 K: KlanjŠeek Ant. 2 K: Klanjščok Jožef. starešina 2 K; Mikuluä Ivan 1 K: Kigl Karol 1 K; Mi- kuluš Angel \ K; Brezifjar Mihael I K: Komavli \rincenc I K.; Mikuluš Franc 2 K; Fogar Alojzii 10 K; Stiligoj Josip 2 K: Kodrmac Ant. 2 K; Mikuluš Jakob 2 K: Kouijanc Anton 2 K; Hlede Terezija 60. v. — Radodarnim domoljubom Bog sto- tero povrni! Božičnica bode v torek ob '.\ uri popoldne. Komur ugaja iznenadenje našo ubožne dece pri obdarovanju, jft uljudno vabljen Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici. Dnevni red XI. seje deželnega zbora dne 22. decembra 1902 ob 5 uri pop. 1. Proračun deželnega zaklada za leto 1903; poročevalec Venuti. 2. Prošnje visokošolcev za podelitev štipendijev. ki se odstopijo deželnemu zboru; odobrilo podpore podeljene visokošolcu Žigon; poročevalec Marani. 3. Odobrilo za pod- pore podeljene visokošolcem: poročevalec Marani. 4 Načrt zakona o razdelitvi lo- kalne občine Lokavec; poročevalec Ber- buč. 5. Prošnja goriškega municipija za podporo v svrho ureditve mestne hirul- nice; poročevalec Marani. 6. Porouilo deželnega odbora o pro^nji bivšega nad- učitelja Velikonja za povišanje pokojnine; poročevalec Marani. 7. Poročilo za po- višanje vladnejja prispevka k posojilam za obnovitev vinogradov; porocevalec Vpzegnassi. 8. Porocüo o prodlogu posl. Strekelj-a za obnovitev vinogradov; po- ročevalec Verzegnassi. 9. 0 prošnji Te- rezije udove Macorig; poročovalec Fai- dutti. 10. 0 prošnji Antonije luch; po- ročevalec Faidutti. 11. 0 prošnji župan- stva Moša za ustanovitev obcinskega otro.^kega zavoda; poroceva'ec Faidutti. 12 Prošnja Alojzije d' Este: poročevalec Venuti. 13. Prošnja kanalskega cestnega odbora za razreditev ceste od Grgarja proti Batam; poročevalec Grča. 14. Miha Goriup, bivsi rač. vajenec za podelitev pokojnine; poročevalec Grča. 15. Üpoko- jeni učitelj Anton Marcuzzi za ureditev pokojnine; poročevalec Valeatinis. lü. Italijansko ,.Alojzijevisče*' za podporo; poročevalec Faidutti. 17. Slovensko „Aloj- zijevišče1' za podporo; porocevaloc Fai- dutti. 18 Nedeljsko salezijansko zbira- lisče; poročevalec Faidutti 19. Razna ^olska društva. 20. Društvo „Pravnik"' ; poročevalec Štrekelj. 21. Sadjarsko dru- ätvo tolminsko za irnenoyanje potovalnega učitelja; poročevalec Štrekelj. 22. Pod- porno društvo v Gorici za uboge dijake; poročevalec Faidutti. 23 Županija Št. Lovrenc ori Maši (hudournik Kristinica); poročovaiec Faidutti. 24. Mizursko druätvo vMarijano; poročevalec Faidutti. 25. Vik- torija Vidrig 'z Gorice za podporo; poro- čevalec Venuti. 26. Danilo Fajgelj upo- kojeni učitelj; pojočevalec Treo 27. Vincencii Scabariz St. Lovrenca pri Moši; poročevalec Faidutti. 28. Društvo „Sv. Vincencija"; poročevalec Faidutti. 29. Anton Mreule bivši ra^unski oiieijal; poročevalec Faidutti. 30. Katoliško po- litično društvo v Bovcu; porocevalec Štrekelj. 31. Odobrilo za podelitev mi- loščin učiteljskim udovam; porocevalec Mamni. 32. Odsek za zadušenje pelagre. 33. Županstvo Dolenje loddelek Lonzano za zgradbo ceste). 34. Županstvo Dolenje (aa cesto pri Kancijanih). 35. Davčna ob- čina Pečine, podpora za vodnjake; po- rocevalec Lapanja. 36. Županstvo Farra, ureditev socrnih bregov. 37. Gestni odbor v Podgori, za ureditev hudournikov; po- slanec Lapanja. 38. Županstvo Kopriva, za zgradbo vodnjakov. 39. Municipij Tržič, za zgradbo vodnjaka v Staran- zanu. 40. Josip KovaČič iz Idrije pri Bici za obrambena dela; porocevalec Lapanja. 41. Župan-tvo v Srpenici, podpora za škode po požaru; porocevalec dr. Gregorčič. 42. Občina Ruda za zdravstvene naprave. 43. v panstvo Bovec (podpora za most J. ..; ;e-Bovec); porocevalec Lapanja. 44 t .on Pečenko in Franc Mrevlje v t>_ . ¦___________JL____J_r_i__ ____»____l___ tmrl jf v torek zvečer v Žapužah, v občini Šturje, gosp. Matija Brecelj, oče /.ilravnika dr. Antona lirocelj N. p. v m.! li'itcljsivo ijudsKlli In nu'Scftii- sklM sol v ujoriško -gradiščanski po- kne^eni j^roliji priredi dne 21. do- cembra ob 3. popoludne v gledaližčni dvorani v Gorici zaupen shod s sledečim dnevnim redom : 1. Predsednikovo poro- silo o učileljskih prošnjah deželnomu zboru in o novem načrtu radi zbolji5anja ii^it. gmotnega stanju. 2. Debata in re- solucijp o novem nacrtu zakona. — K temu zborovanju so vabljeni vsi p. n. gg deželni poslanci. lTrit(alji*in uoi'isko jiradiscanskc dt'/t'h» se poroni. d>i bode v nedeljo 21. I. in. v Gorici ob 3. uri popoldan v gledališčni dvorani zaupen shod, zade- vajo(T: učiloljsko !>inotno stanje. (1. k. okrajni šolski sveti so dovolili ob priliki t<»La oddaljenim gj,'. učiteljem t ali 2 dni dopusta s potjojem, da jih pozneje na- domoste. K ob'l/M udeložbi vabi odbor ajdovske podružnK» ačiteljskega drn^iva za goriški okraj. Dobrodelni koncert. —- V Gorici se je sestavil poseben odbor gospa, ki priredi dne 25 t in. v veliki dvorani hotela „Central'' koncert, kojega dohodki so namenjeni mestnim ubogim. Slaba vest. — V zadnji številki nafega lista smo omenili govor nemškega cesarja, katerega je imel o priliki smrti Kruppa, znanega livarja topov. V tem govoru je namreč nomški cesar izrekel, jako pikro sodbo o oni vrsti časopisja, ki hoče svojega nasprotnika uničiti z obrekovanjeni naigršo vrste ter s časti- krajo. Pri tej priliki smo si dovolili opo- zoriti tudi „Sočo'( na omenjeni ^ovor. Mosto, da bi nam bila ,.SočV' hvaležna za to pozornost, zakadila se je v nas na neposebno lep n«čin ter nas obsula s tolikmi „Ijubeznivostini"', da smo se smejali prav iz srea, ko smo jih preöitali. Mi si no moremo drugače tolmačiti „Sočinega" focanja, nego, da si mislimo, da smo če- tudi nohote, zadeli prav v črno. Mi ven- dar nismo krivi, ako se rjuti tudi „SocV prizadeto z govorom nemškega cesarja, ter, ako se tudi ona prišteva k oni vrsti časopisja, ki si hoče pomagati le z obre- kovanjem in častikrajo. Sai ,.Soče" ven- dar ne pišemo mi. atnpak to dehjo drugi liudje. Da bodo pa ,.Socini>l čitafelji imeti pred seboj pristno sliko „Sočinih"' so- Jrudnikov, potem naj vzamejo v roko zadnjo Stevilko ,.Soče" in naj čitajo notico pod naslovom: „Da čujemo". tako, d« si mislijo „SoČine" sotrudnike na vseh onih mestih imenovane notice, na katere postavlja „Soča*' nas. „SočV je namreč kakor smo že stokrat dokazali, prisegla neresnici vecno z^ftstobo in si ostaja v tem pogledu vedno dosledna. Zato pa je trebaznati čitati ,.Sočo". Pri nji je namreč resnično ravno nasprotno, kar ona piše. Vse kar ,.Soča" očita drugim, zakrivila je vedno le ona sama. In isto tako je vsa- krat, ko se „SocV sama sebe hvali, ravno nasprotno res. Ako se pa pri „Sočinih"' sotrudnikih oglasi semtertje tudi siaba vest, kaj moramo mi zato?! • Ironija. — Zadnja številka „Soče" je bila zaplenjena zaradi notice: „Svoji k svojim". Ravno v isti Stevilki pa pri- poroča „Soča" v uredniškem delu na vse kriplje neke«a urarja v Mostu na Češkem Hanns Konrada, ki je najbrže kak nemški nacijonalec. Po vsi pravici bi si torej člo- vek lahko mislil, da je dvžavno pravdništvo le za to zaplenilo „Sjčino1' notico: „Svoji k svojim" ker si je mislilo, da „SočV vendar-le na pre^rd način s svojim : „Svoji k svojim", farba Sloven^e. Od druge strani ima pa tudi uredniätvo „Soöe" prav, ako protestira proti zaplembi. Saj ne more vendar nobuden pamoten človek za resno smatrati bojkotiranje drugorodcev od stra- ni takega lista, kakor je ,,Soča:', ki v isti številki priporo^a ure nemžkega na- cijonalca, v kateri piše svoje notice a la „Svoji k svojim." Nameravan shod. — v nedeljo 21. t. meseca ob 2 urah popol. se je nameraval obdržavati zaupen shod go- spodarjev gorenje Vipavske. Radi nepn- čakovanih zadržkov se je shod preložil na 4. jan. 1903. Pozor volüci v zavarovaliiico proti nezgodam. — Slovenskih volilcev stroga dolžnost je udeležiti se volitve. Ako kdo fie ni dobil glasovnice, naj jo reklamira. Volilei naj ne izročajo gla- sovnic nikomur nepoznanemu, marveč naj jih pošiljajo poliličnemu društvu „Edinost" v Trstu. Prepoved. — Svoječasno smo po- ročali, da je goriški mestni svet sklenil vJdati spominsko ploäco na öast pokoj- nemu Favettiju v mestni dvorani. Zdaj pa poroöa „Gorierre", da je državna .LU^t In nlri/trv m/ulnano atanaSinClt Vft Odllkovnujc rnnjftiicga vojaka. \i. Toso h Kude se je bojeval na Ki- lajskem ter bil ranjen rut denni slrani ter na levi roki. Oillikovan je bil z vojmv Hvetinjo. Od naSc vlndi* ima na mesec 18 K. pokojnine. Sedaj pa mu je došel od kitajske vlnd> dar 2000 K. Slikarica portrelov. — Naš kne- zonadškof je povabil k sebi znann sli- karieo Antonijo Bogdunovic, da izvrši sliki pokojnega kardinula JYlissije in po- kojnega knezonndSkola Zorna. Kazpisana prebend». — Kna jzpiaznjenM probcnila ustanovilvo y.a plemenite ^ospi'* pokne/.ene grolovine gorisk« in griidiske se s lern razpisuje z opazko, da itnajo prosilko podati svoje dotične vloge v š f s t i h t e d n i b pod- pisanemu de/elnemu odborn : V ta narncn naj dokažejo : I. da iinajo najmanje IS let; 2 da so uboge: 3. vrsto njihovega plenstvu in hü spadajo mod plemenite rodbine tii- kajäne grnlbvine: 1. da ho lepega za- držanja : f>. stau in premoženje njihovih starisev, pa kako zuslugo imajo oni za državo; 6. število sester, ali uživa vže katera izmej njih ali prosilka sama, kako prebendo ali drugo pornoc. Yolitve volilnlh inož za nmlo- mostno dezrlno/borsko volitev l'ur- lanskili knuM'kili obnn so se vršile včeraj, se vräe dan es in se končajo v pondeljek. Nove volitv«» za staraSinstvo v Šempasu se vrše tekoei teden. L'delezba je jaki) obilna. Volitve se vrAe mirno, vondar ni brez strankarskegn. boja. V Kovcu vršil se bode dne 28. t. m. tocno ob 3. pop. v ljudski šoli shod za ustanovitev ..Gentralne zadruge tol- minskih mlekarnic". M. I v a n e i Č. Hrczobzirnost. Pml lern naslovom smo püsneli po listn ,.L Kco del Litorale1' v zadnji Alcvilki vest o nesreči, ki je zadela ubogo starko Culerin s tem, da je prižla pod koeijo baronico X. Tarn je bilo rečeno, da je neki gospod rekel baronici, naj vzame poškndovano Üul'erin v kocijo ter naj jo prepelje» v bolnisnico. a baronica da se za ta opumin niti zmenila ni ter zaukazala bladnokrvno kočijažu, naj vnzi dalje. Ka«neje pa je prisla baronica v urednistvo omenjenega lista in povedala tarn, da ni slišala, ko se je nesreea dogodila, nobenega eloveka, ki bi ji kaj rekel. Ob jednem je tudi po- vedala, da se vedno zanirna za ponesre- čeno ženo ter da jo tudi podpira. Toliko resnici na ljubo. Xesreca. — V sredo sta zidarski mojster Mrak Vincencij in zidar Janciö Ernest delala pri nekem zidu v ulici Leoni. Uder je blonel u«em metrov nad zemljo na novern zidu Hkratu pa se je udal zid in oder in zidarja padli so na tla. Jančič poškodoval se je le malo na obrazu in na nogah. Jako hudo pa se je poškodoval Mrak. Pren^li so ga takoj v bolnisnico, kjer se nahaja v nevarnem stanju. Bati se je namreö, da si je po- škodoval možgane. Obsojt'n je bil 59 letni Anton Lipicer na sedem dni zapora, ker je pijan beračil po mestu. Zarndi bcračenja so zaprli Ka- Urino Bevčič iz Kojsk'ega. Izpred sodlšča. — Te dni moral aeje zagovarjati pred kazenskim sodiščem uslužbenec vipavske železnice Josip Žitko, ^er je bd obdolžen, da je bil on kriv smrti delavca Petrovčiča, ki je padel z vlaka in se pri tej priliki tako poškodoval, d& je kmalu potem umrl v gorižki bol- nišnici. Ker je priča Josip Nemec potrdil, ^a je shšal žvižganje, s katerim je dal ^itko znamenje, da se začne vlak po- mikati, bil je Čitko oproščen. ^ bulniSnico so prip#»ljali 8-letnega Ant. Brankoviča, iz Černič, ki je pri igri tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo ter dobil več ran po telesu. l • k^rajna brezobzirnost. — De- inii7ttllurni svet istrski, kateremu pred- sednik je jstrski ježelni glavar Mp.te Campitelli, razpisuje mesto tajnika. Od- prosiJcev 2a t0 mefii0 se zahteva znanje ltalijanskega in nemškega jezika. Znano pa je da Je večina istrskega prebivalstva slovanska m da je deželni kulturni svet ravno za to tukaj, da zastopa in varuje fconsti in potrehe poljedelcev, katerih je v latn ogromna veeina slovanske narod- nosti. Ako se Pri Vsem tem od tajnika tega kulturnega sveta ne zahteva po- znanje velike večine prebivalstva, potem je to skrajna brezobzirnost in dokaz, da so istrskemu kulturnemu svetu po- trebe in koristi istrskih poljedelcev de- veta bnga ter da je njegov namen jedino le politicno strankarfltvo. Ta deželni kakor misliti, da bi vlada no videla po- litičnega .strankarntva, katero uj^anja istrski kulturni .svet, potem je tudi očito, da vlada sama podpira to politicno strankarstvo, inače bi istrskemu de- že;lnemu kulturnemu svetu ne dovolila niti vinarja denarne podpore Ka/pis dijaškili ustaiiov. C kr. de/.elna vlada za Kranjsko razpisuje med drugimi tudi sledece dijaäke ustanove: Deseto mesto dija^ke ustanove Jo- žpfa Gorupa, vsako v letnem znesku ;")()<) K. Ta usfanova se more u/ivati na sreojih in visokih solab, in se poviSa na letnib 527 K. kadar uživalec ustanove dojde na visoke $o\v. F'ravico do nje užitka imajo : a) dijaki slovenske narodnosti iz usta- novnikovega sorodstva ; b) dijaki slovenske in hrvatske narod- nosti s Kranj.skega, Štajerskega, Koroškoga in Primorja, t. j. iz Trsta, Gorice in GradiSča, iz Istre, potem z Heke in iz brvdškega Primorja, in kadar bi ne bilo Hi, dijaki drugih slovanskih rodov sploh I'raviea podeljevanja pristoji ustanovniku Prvo, drugo in tretje mesto Jožefa Gorupa cesarja Kranca .Jozel'a 1. jubilejske ustanove za trgovinske akademike slo- venske narodnosti po letnib &20 K. Pravico do nje užitka imajo trgo- vinski akadorniki slovenske narodnosti na trRnvinskih akademijab na Dunaju, v Gradcu, v Trstu in v Pragi. in sicer : 1. sorodniki ustanovnika in nje- govih uslužbencev: 2. slovonski trgovinski akadomiki s Kranjskega, štajerskega. Koro^kp^a in iz avstrijskega Primorja. Pravica podeljevanja pristoji usta- novniku. Prvo mesto ustanove glasbenega zaklada letnih 114 K. ki ni omejena na noben naucni oddelek, za uboge dijake, ki so zmožni glasbe ter si hočejo svoje u'lasbene znanosti popolniti. Drugo mesto na girnnazijalne nauke omeiene dija^ke ustanove Dominika Re- pitscha letnih 60 K. Pravieo do nje užitka ''majo dijaki sploh. Pravica predla^anja pristoji KraAc'ini Vipavski skupno z ondotnim župnikom. Prosilci za eno teh ustanov naj svoie, s krstnim ali rojstnim listom. z ubožnim listom. z izpričevalom o cep- ljenih kozah. potem s ^olskirni izpričevsli o poslednjih dveh seme?trih in. kadar prosijo za ustanovo iz naslova sorod- stva, z zakonitim rodovnikom opremljene, dokumentirane prošnje, ki rnorajo ob- segati tudi napoved. öe prosilec ali nje- gnvi bratje in sestre /e uživajo kakäno ustanovo ali drugačno podporo, najka- sneje do 31. decembra 19U2 vlože na pristojnem Solskem ravnateljstvu. Zveza slov. pevskih dru^tev. — Prvotni osnovalni odbor je ravnokar razposlal okrožnico vsem slovenskim pevskim d-'iStvom, v kateri naznanja, da so pravila ..Zveze slovenskih pevskih društev" oblastveno potrjena in ..Zveza" prične svoje delovanje v smislu § 55. pravil takoj, ko pristopi vsaj Aest pevskih drustev Ker pa mora po § 6. pravil vsako posamieno drn^tvo svoj pristop k „Zvezi" skleniti na svojem občnem zboru in ta sklep pismeno naznaniti zveznemu upravnemu odboru, obrača se prvotni osnovalni odbor „Zveze" do vseh slo- venskih izrecno pevskili in pa takih ne- politienih dru«5tev, ki poleg druzega svo- jega namena goje tudi slovensko petje, naj blagovole proučiti poslana jim društ- vena pravila in naj, ako na svojem občnem zbora sklenejo pristop k „Zvezi", ta sklep pismono prijavijo osuovalnemu odboru vsaj do 1. marca 1903. Prijave spr ^jema do tedaj gospod profesor Matej Hubad, koncertni vodja „Glasbene Alatice" v Ljubljani, pozneje pa upravni odbor, ki se bo voiil na glavni skupščini. Zdru- žitev vseh slovenskih pevskih društev bo velike važnosti ne samo za razvoj petja posamičnih pevskih društev. ampak tudi eminentno kulturnega in socijalnega po- mena. Tn'Jno torej upamo, da ne bo no- benpga slovenskega pevskega društva, ki ne bi pristopilo k „Zvezi slovenskih pev- skih društev". Takoj po preteku obroka za pristop se skliče skupščina zveznih odposlancev (obeni zbor), da se izvoli upravni odbor in da s tem „Zveza" redno začne delovati. Xa Ov(\jidraLi je pogorelo neko poslopje. Iz PoDikvc pri Tolminu nam pi- šejo, da je že dobršen kos nove občinake ceste od Ponikve do Bače dodelan. Nad polovico ceste je že izdelane. ter je iz- peljana po solnčni strani, trdem svetu in ima prav malo strmca. Treba še iz- gotoviti ostali kos od baških senožeti do državne ceste. Ker pa je ta kos zelo oddaljen od vasi, in so Ponikovčani hvaljujejo ae goap. deželnomu poslancu, zemljernercu Lapajnu, ki jim jo cesto iz- ineril in načrl. brezp'acino napravil, kakor tudi dež. odboru in tolminskernu cestnemu odboru /M izdatne podpore. Izvanredna zima. — Öocim se fioroča od raznih strani, da je nastalo zadnje dni južno vreme, n. pr. iz Lon- dona. kjer lije že več dni zaporedoina dež, vstraja drugod še vedno hud mraz. Na Dunaju so imeli namreč te dni 19 stopinj mraza Na Ogerskem pa so na^li blizu vasi Hiezseny v aradskem komitatu zmrznjenih osemnajst ciganov. (Ysarjev dar Hveteinu o^etu. -- NaA cesar pokloni svetemu o6etu za ju- bilej Hoho dobrega pastirja iz čistega zlata. Kip je napravil umetnik Marschall («eiK»ral, ki poziia m\oj<* ljudi. — Znano je kako postopajo podčastniki z vojaskimi novinci pri izvežbanju. Srbe jih narnreč prsti in njih roke padajo prerado po glavah in hrbtovih novincev. General Lindequist, zapovednik ll.nem- škega vojnega kora je izdal zaradi tega povelje, da morajo podča«tniki pri izvež- barijn novincev biti od njih oddaljeni najmanj tri korake To pa zaradi tega, da njih pesti in puäkina kopita ne mo- rejo neči do glave in hrbtov novincev Brat je hotel umoriti bratt. — Pri sv. Mariji Mngdaleni bl'zu Trsta je v torek popoludne ustrelil Anton Zofred dvakrat '/. revolverja na svojega brata Ivana. Prijavil se je potem policiji sam. Nekaj č-a^a je živel Anton Zofred z ma- terjo vred skupno z bratom Ivanorn in njpgovo družino. Ker so se pa vedno med seboj prepirali. poiskala sta si Anton Zofred in mati drueo stanovanje. Njegov brat Ivan pa ni dal baje še naialje miru in ga i^ č-rnil pri ljudeh. če§. da z ma- tprjo grdo ravr.a. V torek je priSel Anton k bratu Ivanu in rnu oč-itai obrekovanje. Vsled t^ga sta se sporekla in konec pre- pira je bil ta, da je Anton potegnil iz žepa revolver ter ustrelil iz njega dvakrat na brata Ranjenca so prepeljali v bol- rii>nicn. ker bnde gotovo okreval Velevažna izna.jdba. — Listi po- ročajo. da se je nekemu inženirju po- ^rpčilo iznajti stroj, ki prepreči. da bi se v rudnikih vneli plini. Xajdr.'j/.ja kn.jlua na svetu je par knjiti-i. katero je emir afganistanski podaril perzijskemu 4ahu Ta knjiga je koran, vezan v zlato in z biseri. rubini in dijamanti obdan Ta vezava je veljala 1.600.000 mark. Spopad med orožnlkl In ha,jdukl. — Med hajdukom Barkovicem in njego- vimi tovariši in pa med orožniki je priälo te dni do krvavega spopada pri vasi Ve- domirce. Več orožnikov je bilo ranjenih. Hanjen pa je b;l tudi hajduk Barkovič, kateremu se je pa vsejedno posrečilo, da je po noči ubežal. Kdor bi ga vdobil, zagotovljena mu je denarna nagrada. Brezsrcen sin. — Devetnajstletni Kerlito Salvator iz Katanije je prišel kasno po noči domov, zaradi česar ga je oče okregal. Podivjani sin potegne nož iz žepa ter ga porine oč>tu dvakrat v prsa. (3če se nahaja v smrtni nevarnosti. Potres. — V sredo je bil ob 4 nrah in 23 minut popoludne v Mokronogu Se precei močan potres, ki je eelo vrata odpiral. Nesrei^a ua morju? — Zasebni uradnik Ludovik Schwagel, ölen veslar- skega kluba „Hansa" v Trstu, podal se je v nedeljo popoludne s tremi svojimi pri- jatelji I.übeckom, Seifertom in Hauptom, v neki mali klubovi jadrnici na morje. Ker se dotični do vecera istega dne niso še povrnili. je bila Schwagelova družina v skrbeh ter je Schwagelov brat naznanil ta slučaj pomorski oblasti. Ker je pihal na večer močen veter in je bilo nemogoče, da bi se bili mogli Schwagel in njegovi tovarisi povrniti v luko, podal se je takoj na morje jeden parnik linacne straže. da bi nasel izlet- nike, ali iskanje ostalo je brez vspeha. Po zadnjih poročilih našli so Zeiferta pri iztoku reke Pijave v jadransko morje. Potemtakem je gotovo da so se vsi štiri ponesrečili. Prelskava protl listn „Vorwärts" ustavl)ena. — Kakor je znano je socija- listični list „Vorwärts1' hudo napadal po- kojnega Knippa ter ga dolžil raznih ne- moralnih dejanj, katere bi bil pokojni Krupp izvršil, ko je vsako leto po vee" mesecev bival v južni Italiji. Znano je tudi, da se ravno tem napadom pripisuje prezgodnja smrt Kruppova. Krupp je za- radi teh napadov tožil list „Vorwärts*' in preiskava se je nadaljevala proti irne- novanemu listu po Kruppovi smrti. Zdaj pa se poroča, da je državno pravdniätvo ustavilo to preiskavo in sicer na željo Kruppove vdove. Da se smrčaiije po lioiM odpravi, priporoča „Deutsche medizinische Wo- spanjem ne loči od zgornje čeljusti in da ima človpk tako zaprta asta ter diha skozi nos. I/datno sredstvo proti pijanfe- van.ju je iznažla danska policija. Določila je. da tisti gostilnič-ar, ki da pijanerau človeku zadnji kozarček, mora plačati pijančfv transport v stanovanje in da rnora tudi povrniti škodo, ako pijanec doma kaj razbijp. ali ako setelesno po- žkoduje. Xajnovejsa bolezeu. — 0 novi bolexni se poroča iz Amerike: Bolnik zaspi. Nihče ga rip more prebuditi Spanje traja nad trideset dnij, v katerem času se bolnik popolnoma postara. Iz mlade- niča postane starec s starimi, globokimi gubami in belimi lasmi. Na to umre vsled oslabeloati. Strel iz kanona preko Himalaje. — Za obrarnbo New-Jorka m dobili ve- likanske topove. V enem kanonuje 298 kg. brezdimnega smodnika. Nese visoko preko 9596 m. Strel iz. tega topa bi nesel celo preko Himalaje i8810m.j, ki je najvisja gora na svetu. Strel iz tega topa nese torej že preka one viäine (9150 m), katero je doslej dosegel zrakoplovec Berson. Prvo letno sporonlo „Podpornega društvaza slovenske visoko^olce v Pragi4. L Daljei. Izkaz prispevkov do 30. kimovca 1902. Ustanovniki : 1. Dr. Karel Šebesta, odvetnik v Pragi K 50; 2 Frančižek Tomšič. nadinžiner v Pragi K 50; 3. ML'Dr. Karel Chodounsky, univ. prof, v Pragi K 50: 4. Dr. Henrik Tuma; od- vetnik v Gorici K 50 ; 5. Radoslav Vidic, rudniški nadkoniisar v Pragi K 50: 6. 0. Z'wotski. inžiner in podvzetnik v Ledču na ČPškem K 50 : 7. Občina tolminska K 50: 8. Dr. Väczlav grof Kounic v Pragi K 50: Skupaj K 400. Redni udje: 1. Pav- lina TomSičeva. soproea nadinžinerjeva v Pragi K 6: 2. Dr. Jos. Ettel z Hvoi- domilu, odvetnik v Pragi K 6 : 3. Jos. Valenta, dež. inžiner v Pragi K 6 ; 4. Dr Franči^ek Jartela, odvetnik v Ptuji I K 6 ; 5. Dr. Jindfich Metelka, prof, v Pragi K 6 ; 6. Gabrijela Preissova, piaa- teljica v Pragi K 6 ; 7. Pavel Bokovsky, posojilnični uradnik v Pragi K 6 ; 8. Josip Germ, akad. slikar v Pragi K 6 ; 9. Gregor Sporn, revident c. k. drž. že- leznic v Pragi K 6 : 10. Jos. MarSalik, revident c. kr. drž. žeieznic v Pragi K 6 ; 11. Jan RehorovskL v Kladau na Češkem K 6 ; 12. Pleteršnik Makao. c. kr. pro- f^sor v Ljubljani K 6 ; 13. ScLseiger Karel, uradnik pri dež. odboru v Lju- bljani K 6: 14. Dr. Anton Žižek, zdravnik v Vojniku pri Gelji K 6 ; 16. Karel Bureä, kontrolor k. a. konsist. blagajne v Pragi I K 6 ; 16 Jos. Grbanek. materijaliat v Pragi K 6; 17. A. Aäkerc. pisatelj, re- daktor,,Ljub. Zvona" v Ljubljani K 6 ; 18. Dr. Fr. Horvat, notar v Idriji K 6 ; 19. Dr. Fr. Prusik, c. kr. prof, in pisatelj v Pragi K 6 ; 20. Rajko Perušek, c. kr. prof, v Ljubljani K6: 21. Dragotin Dolenc, c. kr. adjunkt na Dunaji K 6; 22. Dr. Ivan Žmavc, amanuensis univ. knjižnjice v Pragi K 6 ; 23. Dr. Bohuslav Franta, dež. svetnik v Pragi K 6 ; Skupaj K 138. Podporniki in dobrotniki: 1. Ivan Plantan, c. kr. notar, drž. poslanec itd. v Ljubliani K 20 ; 2. Ivan Hribar, župan itd. v Lju- bljani K 25 ; 3. Dr. Jos. Srnec, odvetnik itd. v Celji K 20 ; 4. Dr. Val. Krisper, odvetnik v Ljubljani K 20 ; 5. Ferd. Strejček, Kral. Vinohrady K 2; 6. Alojzij Vodnik, kamnarski mojster v Liubljani K 10; 7. Fran Demšar v Češnjici pri Železnikih K 8 ; 8. Gregor Sporn, revi- dent c. kr. drž. železnic K 14; 9. Dr. Andrej Volkar c. kr. okrajni glavar v Novem Bydzovu na Češkem K 10 ; 10. Ivan Vrhovnik, župnik v Liubljani K 4 ; 11. Božidar Štiftar, profesor v Kalugi na Ruskem K 5; 12. Fr. Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v p. v Gradcu K 10; 13. Simon Rutar, c. kr. profesor v Ljubljani K 10; 14. Josip Gajšek, zasebnik v Pragi K 30; 15. Dr. Ivan Lenoch. dvorni in sodni odvetnik na Dunaji K 3 ; 16. Jože Agrež, zasebni uradnik v Brežicah K 20 ; 17. Upravniätvo „Slov. Naroda" K 2.50. (Dalje pride.) Wilhelmov obliž, — Ta izključno v le- karni Fran a Wilhelm, c. in kr. dvornega za- ložnik» v Neuukirehen, Sp. Avstrija, izdelani nbli2. porublje se Kvšt»gu vikarja v Logeli i/ivkam iiiijtopk-jso zahvalo p. n. iiionsiiinoni dekanu in vsim l»ivi'. l% tluhovnikom /a ziuliijt1 spremslvu. liospodii /iipami Antoiiii pl. Moiiari. uii. podziipaitoiii in slaivšinom. wltuvnjcnim vo(l>lv(tni šcl in iičitHjskeiiiu osebju v Sempasu in v O/oljaiiu. -tj>pt)it(iin |M'Vct'iii in vsim znpljanom. ki so hla^t^a pokojtnka >[nt'iiiili k po^rebu. ()|> priliki po4irt*ha sta bratn \i\i. .lanoz GnzHj Iruoviv v (V- lovni. in .lernoj ("iuzelj. poseslnik darovala IndestM kron za iibojit' in Imleset kron za mVnce. Xa ime oluiarovaikev so gospodomu daruvaK'tMiia iskreno zalivalujt» Grča, znpnik. predstave gibajočih se slik vršile se bodo odslej vsaki dan v tbtograiskem ate- lije-u A. Jerkiča v Gorici, gosposka ulica št. 7. II nadstropje in sicer: Ob '/,5 uri za učence in učenke; ob 6 uri za vojake in gospode; ob 8 uri za občinstvo sploh. Vstopnina: I rarred 25 kr. II. razred 15 kr. Otroci pod 10 let in učenci 10 kr. — Program je jnko zanimiv in provzroča mnogo smeha. Vsaki petek predftavljajo se podobe o življenju Kristusovem od rni- stva do vnebohoda. Med odmori s?ira gramofon največje vrste. S poštovanjem Hazpis taJBikove übe. V obeini Biljaüa v Br- Jih je razpisaua tajuikova služba z letuo placo 600 K. Prošnje je vložiti pri žu- paustvu do 14. jan. 1903 iu izkazilo sposobuosti za to ^lužbo v slovenskem je- ziku. /iOli se tudi znanje kaj nemseine in italijanščine v govoru in pisavi. Županstvo v Biljani dne 10. dpcpmbra 1902. Šfiligoj, župan. Blag. gosp. a CJabrijel Piccoli, I lekar, P iJ vorni založnik Nj. svet. papeža I v Ljubljani. § Potrjujem «prejem ste I klenic Vaše tinkture z- P helodec, katero moram —— najtopleje vsakomur pri- poročati kajti rabim jo že od leta 1878. in zmiraj mi je kot izborno nekuhoče, zdravilo služila pri želo- dičnjih in črevesnih bolznih. Krrnin, 13. maja 1897. Miroslav Leitner c. kr. davčni blagajnik. Z uporabo Vaše izborne tinkture sa helodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sein popolnoma ozdravel, karz lakho vostjo potrjujein in to tinkturo za žclodec le priporočam vset.i, ki trpe na želodčni bolezni. Strasoldo (Primorsku) 6. ruarca 1898. | Karol grot' Strasoldo. 1 Se prodaja v lekarnah v Gorlcl,2Tolmlnu, V Trstu, Istri in Dalmacljl po 30 vln. steklenlca. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 Driuoroča prisina oeia in črna vina \m vipavskih, furlanskihi briskih, dal- matlnskih in isterskih v l ¦ nooradov. Doatavlja na doni in razpošilja po želez- •lici na vse kraje avstro-egerske monarbije t »odih od 66 litrov naprej. Na xabtevo poSilja tudi uzorce. Cene imentti Post. ~«:ba poitena. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemo občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Gejlon, Porto rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Vec vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V» kila in od I funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Samo 7X2 kron "^1 atane jg Orig. Solinger ,,Comfortu 1^ stroj za striženje las, ki je svetovno znan i^p^^^^asyÖjfc metalnega dela in **^«^ dobre snovi zagojavlja ta stroj brezpo- gojno in trajajoče poroštvo za dobro in nežno striženje las. — Z 2 podložnimi čessli, 3, 7 in 10 mm dolga rez, s poni- keljnim ročem (1 nudome^tna zavita zmet). Gtna K 7.50. Za brado K 6.— 500 dvojnih - poljskih kukal ^Dnnnpl-PplrlotPntoi.^ ^^jSSääv 144 mm, Mod. „Zeus", i\- JOifl^glgS* sto akromatična kukäla, {fj^^^Mli ki so neprekosljiva glede (imV'+tiM! I povečanja in obsega, z vLl~^^f--jpgJ natančno reprodukcijo najmanjših predmetov brez pačenja, ponujam v eleg. usnjatem metuja L naramnico ali pasom po K 12 esto po K 35. Pošilja s poät. povzctjern dokler je kaj zaloge M. Kundbakin, Dunai. 1X./1. Herzasse št. 3/32rt V ft I I vv v kilg. po 4'90K Cebe no-voscene svece»,~ jamčim z 2000 K Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za po- grebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga m6du pitanec in navadni po zelo ' " " ¦-.•¦-• -. ¦ iveoar v iorioi, ulioa iv. Äntona. 1 Naznanilo. /nana in zelo obiskovana ^ostilna „Treamici" v ulici Via Casorma se je preselila v Nunsko ulico (Via Monncho) v prostnre, i kjer jo bila dosedaj starodavna ^ostilna j pri: „Belem zajcu" ; (.,AI lepre bianco") ; Postrežba in jcdila izvrstna: loci domača Črna in bela vina, vso po j ; zmernili c^nali. Z gostilno so zdru/.ona i tudi prcnočišča za gosto in hlevi za živino. j I Za obilno udeložbo se priporoOa ; iidani : ; Ivan Krpan, ; I gostilničar. •' Jakob Miklus, trgovcc z Icsoin in opeko, zaloga vsakovrstnega trdegu in inehkegu koroškega in kranjskega losa ter poliištva, rak(»v (trug), vinskih po- sod, stiskalnice za vino in sadje vsake vclikosti, kakor tudi krat- kočasnih igor slovenskih ,.Mari- janif" I. j. ličnih in trpežnih iniz iz trdega losu, ki imajo znotraj tro- ali stiridelno keg- Ijiščc z vrtenci in kegljavnicno blagajno po najnovejši sestavi. za krcmarje, zasebnike itd. v Pevmi, za Soškim n ostom, p. Gorica, priporoča p. .\. občinstvu svojo bogato zalogo, zagotavlja naj- hitrejšo postrežbo in jako nizke cene. Največja trgoviiia krojnega blaga „Krojaška* zadruga" Oorica, Oosposka ulica St. 7 Priporoča se v to stroko »padajoče kakovosti blaga za bližajočo se letno dobo, kakor: volne, perkal, satin, batist, zephir Hvile, svile za prati, Toille de Lanie, Tennis, Okeford, piqu^ luknjasti. Možka sukna po vsaki ceni v veliki izberi. Nadalje ima bogato zalo^o preprog, pregrinjal, zaves, blaga za mobilje, platna, Chiffoua, ruskega platna, Kneippovega platna, hlačevine, volnenin odej, kovtrov, srajc, bombaževiu, žepnih rut itd. Qospode opozarja na izborno porilo, katero se razprodaja 16 % pod oeno, dokler je äe saloge. Pod perilo spada sledoče: bele srajca z barvanlml oprsnikl, ovratnikl, zapestnice, nogavice, srajco za hrlbolazco ltd. = Vse po najnižjih in stalnih cenah!== P Na željo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti. PRVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, rokctov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in neštevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskeni kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč iz čistega čebelnega voska kakor tudi rnešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, — ¦= == pri Kojej je izkljuöena vsaka konkurenca. NaroČitve se izvršijo točno in hitro. *$j0F Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. ""^flf Z odličnirn spoštovanjem Anton J. VogriČ. * TISKA: Časoptee ----- Knjlge...... Diplome..... Trgovske račune Cenlke ..... Vr.bila Zdveselice Pisma s flrmo - Razne etlkete - - 1 t ii NARODNA = = TI3KARNA v GORICI prevzema vsa v tiskarsko stroko spadaioča dela in izvršujevrnodcrni in okusni obliki po tako nizkih cenah da se ne boji nikake A konkureuce. Ä TISKA: « Tisk. za duhovnlje Plakate..... Sprejemnlce - - - Racun8ke sklepe- Pobotnice--------- Razne posetnlce - Poročnice - - - - Osmrtnlce - - - - i t a