> Vrhunec svetopisemske motivike je v pe- sništvu Vladimirja Truhlarja. V svoje pe- smi je ne vkljuèuje samo kot okrasek, ki se ga dá z lahkoto izlušèiti iz besedila, niti pre- pesnjevanje posameznih odlomkov mu ne zadošèa vedno. Svetopisemsko snov svobod- no preplete med seboj in jo tako pregnete s célo svojo bitjo, da postane samostojna kreacija, ne da bi s tem zapravil njeno ju- dovsko in kršèansko etièno podstat. Za pri- mer te vrste pesem David in Duh (Truhlar 1969, 29–30). V za~etku je bila zemlja pusta in prazna. A `e je plaval nad vodami od vekov snujo~i boji Duh. Tebi dajal je sve`ino pšeniènih las in lepoto moèi, prebiral s teboj v potoku kamne za boj s Filistejcem, te gibal – kot giblje `ar srca po kupi ju`nega vina – v pesem za Savla in v ples pred skrinjo zaveze, ti pod šotorom v svetlih zamaknjenjih kazal bodoèe svetove. A ko si tisti veèer stopil v veter terase in se z nje zazrl v kopajoèo se lepo Urijevo `eno, si se zaèel trgati iz dobrotnih vezi Duha in se trgal iz njih, dokler nisi ostal sam s svojo temnoplameneèo krvjo. Ko je kri ugasnila, je bilo tvoje srce zemlja, pusta in prazna, in nad vodami votla tišina za izgubljajoèim se šumom Duha. Na prvi pogled je pesem sestavljena iz dveh starozaveznih odlomkov, iz knjige o stvarjenju in o znamenitem kralju Davidu. Prva kitica se zaène s prvo vrstico dobesedno po Svetem pi- smu, potem nekaj besed preskoèi in se spet vrne '  )  + &) > B" E E $ 3 ' E!!D  # k sporoèilu prvega odstavka in ga posreduje ne- kaj dobesedno nekaj po svoje. “V zaèetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna. Tema je bila nad globinami, in duh bo`ji je vel nad vodami” (1Mz 1, 1–2). V nasled- njih treh kiticah se pesnik obrne k Davidu. V drugi kitici ga pesniško opiše, ne da bi se strogo dr`al svetopisemske predloge: “Bil pa je rdeè- kast, lepih oèi in zale postave” (1 Sam 16, 12). Od- loèitev, da bo šel nad Filistejca Goljata, utemelji z drznostjo in pogumom, ki ju je gojil kot pre- prost pastir: “Èe je prišel lev ali medved in po- bral ovco iz èrede, sem tekel za njim, ga udaril in mu jo iztrgal iz `rela. Ako pa se je vzdignil zoper mene, sem ga zagrabil za grivo, ga pobil in ubil” (1 Sam 17,34–35). Najpomembnejše pa je njegovo neomajno zaupanje v Boga Potem je David rekel: ‘Gospod, ki me je rešil iz krempljev leva in medveda, me bo rešil iz rok tega Filistejca’” (1 Sam 17,37). Tretja kitica se spominja preproš- èine, s katero je David opravil v tem zname- nitem boju. Odlo`il je bojno opravo, “vzel svojo palico v roko, si izbral pet gladkih kamnov iz po- toka in jih del v pastirsko torbo, v kateri je imel praèo, vzel praèo v roko in šel proti Filistejcu” (1 Sam 17,40). Èetrta kitica ka`e Davida v tisti vlogi, ki mu je prislu`ila harfo, atribut, po ka- terem ga prepoznavamo v likovni ikonografiji: Naj vendar veli naš gospod, in tvoji slu- `abniki, ki so pred teboj, bodo poiskali mo`a, ki zna brenkati na harfo. /… / Savel je velel svojim slu`abnikom: ‘Priskrbite mi torej koga, ki zna dobro brenkati, ter ga k meni pripeljite!’ Nekdo izmed slu`abnikov je od- govoril: ‘Glej, poznam Isajevega sina iz Bet- lehema, ki zna brenkati; je hraber junak, iz- kušen vojak, zgovoren, lepe postave in Gos- pod je z njim.’ Savel je poslal k Isaju in spo- roèil: ‘Pošlji mi svojega sina Davida, ki je pri drobnici!’ (1 Sam 16,16–19; prim. 1 Sam 18,10; 19,9. 2 Sam 6,5,14–16,20–23). Peta kitica se nanaša na Davidovo bivanje v hiši prerokov po begu od kralja Savla, ker mu je le-ta stregel po ̀ ivljenju (1 Sam 19,19–24). Vse dotlej je Davida spremljal “bo`ji Duh” (Truhlar 1969, 29), ko pa stori svoj greh: prešuštvo in umor (prim. 2 Sam 11), se mu odtegne. Tako se v šesti kitici sinusna krivulja pesmi prevesi navzdol, kar lirski subjekt spremlja z ob`alo- vanjem. Davidov prestopek do`ivlja kot stra- hotni polom, enak vesoljni katastrofi. Po pre- nehanju strasti, ki je pripeljala do nje, se v sedmi kitici pesnik vrne k obdobju stvarjenja (1 Mz 1,1–2), le da namesto “bo`jega Duha”, ki je bil “vel nad vodami”, zdaj vlada nad njimi “votla tišina” (Truhlar 1969, 30). Motivika iz Geneze daje pesmi okvirno kompozicijo, toda v funkciji antitetiènega paralelizma. Pesnik Vladimir Truhlar se pri kompoziciji svoje prve pesniške zbirke ni oziral na sveto- pisemsko kronologijo, saj je pesem Dekla Aga- ra (Truhlar 1969,71–72) s starozavezno umeš- èena med dve z novozavezno snovjo. Avtor `e po stari navadi na zaèetku s povzetkom opo- zori bralca, na kateri odlomek svetega pisma se pesem nanaša (prim. 1 Mz 21,9–20), nato nekatere svetopisemske vrstice ponotranji v kontemplativnem do`ivljanju, izza katerega se svetlikajo nekatere svetopisemsko navdih- njene besedne zveze: “ukaz Boga in meh vode in kruh”, “Sredi pušèave / je v ukazu Boga / Aga- rin jok”, “oslabljeno dete v senci / in za streljaj daleè / Agarina misel: ‘Naj ne vidim, kako otrok/ umira!’” Pesem se konèa z rešitvijo in obljubo tudi za tega Abrahamovega otroka: Nato je v zraku sredi pušèave ukaz Boga in v ukazu Boga rdeèkast pesek in angel in kruh in klokotanje studenca in obljuba nevidnih ust v vetru: “Ta bo oèe mogoènega naroda.” >    Pesem Rebeka (Truhlar 1969, 49–50) oèit- no nakazuje svojo povezanost s svetopisemsko predlogo, saj Truhlar na njen zaèetek postavi ustrezen odlomek: 1 Mojzesova knjiga 24,1– 61. @e naèin citiranja namiguje in tudi pri- merjava besedil poka`e, da je to le simula- cija izvirnika. V resnici je tudi ta del pesmi pesnikova samostojna kreacija, ki ima ena- ko prejšnji pesmi paralelno antitetièen ok- vir, le da je njegovo sporoèilo manj usodno, sploh pa se konèa blagoslovljeno. Pesem se zaène s kitico: “V veri Abrahamovi / na hi- šnem pragu / so obrisi / odhajajoèih velblodov, / vonj polja / in odsevi / rdeèih zidov.” Kon- èa se na videz skoraj enako, toda z bistvenimi premiki: “V veri Abrahamovi / na hišnem pra- gu / je v obrisih / prihajajoèe Rebeke / vonji- va / in rdeèa / sila / Boga.” V pesem je v ki- tice nekaj dobesedno, nekaj nekoliko prede- lano vkljuèen svetopisemski odlomek (prim. 1 Mz 24,42–47), ki je nosilec dogajanja, in himna dekliški lepoti. Mimo `enske ne gre tudi Modrosti posveèena pesem, ki se na Sve- to pismo navezuje s prividom svetopisemske- ga navedka v zaèetku: “Z Njim sem. Veèna Modrost, igram se vse dni, igram po širni zem- lji. Reki, 8,30–31.” ((Truhlar 1969, 53–54), pri- vidom zato, ker prav tako kot spredaj, ni do- beseden in ga oblikovno pesniško povzema. Pesem se z lirièno spremljavo `anrsko-glas- bene motivike popolnoma oddalji od naslov- ne teme in se spet vrne k njej v zadnjih vr- sticah pesmi, kar ji spet daje okvirno kom- pozicijo: “Godba na korzu / bo šla poèivat / v godala. / A modrost / se bo drugje / dalje igra- la, / drugje budila duha, / soèno vzgibavala / te`o, luèi / in šumenje / blage zemlje.” Sledi cikel petih pesmi, posveèenih Janezu Krstniku. Tako kot vse druge pesmi, so tudi te v svobodnem verzu, niti število vrstic v po- sameznih kiticah si med seboj niso enake. Subtilna pesniška govorica se najprej (Krst- nik v materi) ustavi ob Marijinem obisku pri sorodnici Elizabeti (Lk 1,39–45) na Judovem, ko še njeno nerojeno dete zazna izbranost ga- lilejske deklice: “Ko pa je k materi ob pregraji nad èisto gorico stopila Marija, se je v Duhu / prebudil v dan / z vetrom v trtju, / s pticami v luèi, / majhnim bo`jim Sinom v bli`ini / in zate`il k Njemu.” (Truhlar 1969, 59). To iz- jemno do`ivetje otroka v maternici Truhlar zavije v njemu lastno okvirno kompozicijo, ki ima tokrat kontrastivno nalogo: prej in po- tem novo porajajoèe `ivljenje `di kakor seme “v topli /hranljivi / zemlji”. Pesem Krstniko- vo detinstvo sledi svetopisemskemu zaledju (Lk 1,80) samo s kontrastivnim motivom pušèave v poanti (Truhlar 1969, 61). Tretja pesem Krst- nik ob Jordanu daje dojem svetopisemskega konteksta z motom na zaèetku — v enakem stilu kot spredaj — : “Govoril je: Gadja zale- ga! / `e je sekira nastavljena / drevesom na ko- renino. Luka 3,7–17”, medtem ko v pesmi ni neposrednega stika s svetopisemsko snovjo; razen, kolikor ne štejemo sem neke silnosti v Janezovem znaèaju, ki pa je v Svetem pi- smu bolj oèitna, medtem ko jo Truhlar pri- kazuje bolj pridušeno. Èetrta pesem je ob- likovano kot “Krstnikovo pismo Kristusu” iz jeèe (prim. Lk 7,18–30). Medtem ko drugod lirski pripovedovalec govori o Janezu Krst- niku v 3. osebi, se lirski osebek edino tu iz- postavi v 1. osebi, in to v vsej svoji ranljivo- sti. O tem prièajo sintagme “`eja / mojega srca”, “da `ejnemu kamnu, / ki mu je pot / za- dr`evala trda roka, / pustiš / pasti / v Te`išèe.” “in moja rana / samotneje / zaskelela”, “Tu, v jeèi, / je moja rana / plamen.” (Truhlar 1969, 64, 65). V pesmi je kar nekaj sledov svetopi- semske leksike: “V pušèavi / se je za dnevi, / za divjim medom” (prim. Mt 3,4); “Ko sem sto- pil pred mno`ico / in Ti ravnal steze” (prim. Mt 3,3); “A ko si zaèel / izbirati Svoje, / da bi bili s Teboj, / si mene / obšel” (prim. Mt 4,12– 22); “Tu v jeèi / je moja rana / plamen” (prim. Mt 11,2–3); “slepi pojejo /v mladem gledanju,/ hromi hodijo, / gobavim / se rane zapirajo, / škrlat grehov / belí se kot sneg” (prim. Iz 1,18); >  # “ob Tebi in Tvojih; / z njimi si, / v senci smokev, / v `itu” (prim. Mt 21,20–21; Mr 4,28). Tudi zadnja pesem tega cikla z naslovom Krstni- kova smrt ima , tako kot tretja, povzetek sve- topisemskega odlomka: Rabelj je glavo na pladnju / dal Salomi, Saloma pa materi. / Mar- ko 6,17–28 (Truhlar 1969, 67), ki ji sledi za- devna Truhlarjeva pesniška meditacija, v ka- teri so tri glavne osebe te drame predstavljene s kljuènimi besedami: “pohotna pantomima … Salome”, “prsti Herodiade … s plenom” “Krst- nikov povelièani glad”. Cikel Desni razbojnik je sestavljen iz še- stih pesmi, le da so, razen zadnje, krajše. Ob prvi pesmi v ciklu le njegov naslov zagotavlja njeno svetopisemsko zaledje, drugaèe je bolj teološko zasnovana. Druga in tretja kitica lir- sko komentirata “zeleni pepel”, ki se pojav- lja v vseh treh kot barvno zaznamovano upa- nje za zavr`eno bitje. “Zeleni pepel / je povišan / na kri`.” (Truhlar 1969, 82). Pesniška pra- vica in svoboda ne dajeta jasnega odgovora, ali je “zeleni pepel” prispodoba za desnega raz- bojnika ali za Kristusa. Obema gre soèutje, ki ga lirski subjekt prosi zanju od “grlice”. Tudi 3. pesem nam tega ne razjasni: “Kako tihi / so v zelenem pepelu / zasuti / vodnjaki!” Šele ko se v 4. pesmi razle`e klic: ‘Gospod, spomni se me, / ko prideš v svoje / kraljestvo! / Luka 23,42 (Truhlar 1969, 84), “zeleni pepel” izgine iz besednjaka pesmi, kar pomeni, da se je besedna zveza nanašala na “svetega raz- bojnika”, kakor ga zdaj imenuje pesnik, in zamenja jo drugaèna barvna skala, “zamol- klordeèi kes” v 5. pesmi. Na zaèetku še ni “no- benega belega klica / po `ivi / Vodi”, s hrepe- nenjem po njej pride odrešitev. Cikel se kon- èuje z blagoslovljeno obljubo: “Še danes boš z menoj v raju. / Luka 23,43”, kar za “svete- ga razbojnika” pomeni nov zaèetek, vendar je njegovo prièevanje o tem popolnoma od- lepljeno od svetopisemske motivike. Glede na Sveto pismo je logièno, da je zadnja pesem v Truhlarjevi prvi pesniški zbir- ki V dnevih šumi ocean posveèena Jezusu po vstajenju (Truhlar 1969, 94–95). Lirski sub- jekt ga nagovarja z ljubeèim Ti in v drugi ki- tici povzame svetopisemska poroèila o tem nezaslišanem dogodku: “Ne prepoznavajo Te: zdaj si jim vrtnar, (prim. Jn 20,15) zdaj prikazen, (Lk 24,23;37) zdaj tujec na cesti v Emavs, (Lk 24,13–35) zdaj tih neznanec, ki v vla`nem svitu gleda z obale na trudne kretnje ribièev.” (Jn 21,1–14) Razen tega svetopisemskega bloka pesem vsebuje še teološke in lirske motive, sestav- ljene v ubrano celoto. Druga Truhlarjeva pesniška zbirka Kri nima pesmi s svetopisemskimi motivi, paè pa jih je precej v tretji s sinestetiènim naslo- vom Motnordeèi glas, za katerega se pozne- je iz pesmi Kristus (Truhlar 1979, 82) izka- `e, da je metafora za Jezusa samega, njegov krvavi obraz. Izhodišèe pesmi je v znameni- tem zaèetku iz Janezovega evangelija: “V za- èetku je bila beseda” (prim. Jn 1,1–17): “tisti Logos, / ki mu je v polnosti èasov / zamolklordeèi zven / stopil / v doloèeni glas / in v krvavi obraz / Jezusa.”. V pesmi Sveti duh (Truhlar 1979, 85) sta svetopisemska samo naslov in apostro- firana Modrost (prim. Mdr) v zaèetku njene druge kitice. V povzetku reèeno sta obe pesmi moderna, osebno presvetljena teologija krš- èanske duhovnosti. Prvi uèenci (Truhlar 1979, 86–87) so pesem z `e prepoznanim vzorcem: na zaèetku avtorsko prirejen, vendar teološko zanesljiv navedek iz Svetega pisma: “‘Tako se glasi oznanilo, / ki ste ga slišali od / zaèet- ka: da naj ljubimo / drug drugega.’ (1 Jan 3,11)” Tako kot veèina Truhlarjevih pesmi je tudi ta veèplastna, vendar posebna v tem, da povezuje z uèenci v eno vse tri Bo`je osebe: Sina, Jezusa Kristusa, ki ga metonimizira >    “motnordeèi” “glas”, (Svetega) “Duha” v bin- koštnem dogodku in ki razganja sebiènost posameznika za slu`enje drugim, in “dobroto Oèeta”, vse to prepleteno z osebno izkušnjo avtorja kot èlana Dru`be Jezusove. Tej pe- smi ne sledi brez razloga Sveto pismo (Truhlar 1979, 88), saj je njeno logièno nadaljevanje. Iz njene vsebine se zdi, da ima avtor pred oè- mi izrecno Novo zavezo. Pesem je zgodovin- sko-teološko pretresljiv in pesniško preprièljiv premislek o nastajanju svetih knjig kršèans- tva. Temelj sicer, toda nebogljen v primerjavi z globino, ki so ji bili prvi uèenci prièe: “vse kar so mogli / izreèi, / je bilo / kot skromen skal- nat otoèek, / ki se vedno zazira / le v svet pod seboj: /…” Visoka pesem (Truhlar 1979, 96–97) je edina pesem v tej zbirki, ki se navdihuje ob Stari zavezi (prim. Vp), vendar je razen skupnih motivov iz narave, ki sta jih boga- ti obe pesmi, popolnoma samostojna stva- ritev. Blagor ubogim (Truhlar 1979, 102–103) je pesem, v kateri kot lirski subjekt nastopa Jezus sam. Njegovih osmero blagrov z gore (prim. Mt 5,3–12) je kakor osem èlenov iz us- tave. Toda Truhlar polaga Jezusu v usta po svoje pojmovano Jezusovo postavo. V prvih štirih kiticah s simboli, “dno”, “luè”, “`ga- no zlato”, “motnordeèi glas” v razlièicah po- navlja z njemu lastnim pesniškim jezikom, kar na koncu izrazi skrajno “ubogo”, kot da se hoèe tudi v izrazu poenaèiti z njimi, ko od- vr`e vsako metaforiko. V vseh šestih kiticah se namreè na njihovem zaèetku v funkciji anafore ponovi prvi blagor: “Blagor ubogim”, ki ga nato vsakiè drugaèe razve`e, toda po smislu z vedno enakim sklepom, ki sta v zad- njih dveh kiticah najbolj jasna: “Blagor ubo- gim, / ker so z Menoj / in v Meni / z vsem, // blagor ubogim, / ker so posedli / zemljo.” Ti dve kitici sta najbolj diskurzivni, v obeh je navzoèa teološka vsebina, v zadnji pa bi lahko videli tudi socialno razse`nost. V pesmi je z motivom “krvavo povelièane slu`be ceste” zaz- nati tudi osebno izpovedno noto, saj je zna- no, da avtor ob vrnitvi v Slovenijo ni bil spre- jet, kakor bi zaslu`il. Oèitna grešnica (Truhlar 1979, 104–105) je naslov pesmi, ki se disciplinirano dr`i naslov- ne téme, vendar jo motivno sestavljata dva svetopisemska odlomka: Jezus pa je krenil proti Oljski gori. Zgo- daj zjutraj se je spet napotil v tempelj. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih uèil. Pismouki in farizeji na lepem pri- peljejo `eno, ki so jo zasaèili pri prešuštvova- nju. Postavili so jo v sredo in mu rekli: “Uèi- telj, tole `eno smo zasaèili v prešuštvovanju. Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?” To pa so rekli, ker so ga sku- šali, da bi ga mogli to`iti. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh. Ko pa ga niso ne- hali spraševati, se je zravnal in jim rekel: “Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vr`e kamen vanjo.” Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje, tako da je ostal Jezus sam in ̀ ena pred njim. Jezus se je zravnal in jo vpra- šal: “Kje so, `ena? Te ni nobeden obsodil?” Rekla mu je: “Nobeden, Gospod.” Jezus pa ji je rekel: “Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne greši veè!” (Jn 8,1–11). Ko je bil v Betániji in sedèl pri mizi v hiši Simona Gobavca, je prišla `ena z alabastrno posodico dišeèega olja iz pristne narde. Str- la je posodico in ga izlila na njegovo glavo. Nekateri pa so bili nejevoljni in so govorili med seboj: “Èemu ta potrata dišeèega mazila? Saj bi ga lahko prodali za veè kot tristo de- narjev in dali ubogim!” In hudovali so se na- njo. Jezus pa jim je rekel: “Pustite jo! Kaj ji delate te`ave? Dobro delo mi je storila. Re- ve`e imate namreè vedno med seboj, in ka- dar hoèete, jim lahko dobro storite, mene pa nimate vedno. Kar je mogla, je storila. @e vna- prej mi je mazilila telo za pogreb. Resnièno vam povem: kjerkoli po svetu bodo oznanjali ta evangelij, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.” (Mr 14,3–9). >  # Truhlar izhaja iz podmene, da gre v obeh evangeljskih odlomkih za eno in isto `eno. Zaèetek pesmi je v znamenju sreèanja z Njim iz prvega odlomka. Jedro pesmi je drugi evangeljski odlomek — seveda popol- noma v Truhlarjevem stilu, kar pomeni, da sledi predvsem notranjemu do`ivljanju zu- nanjega `eninega ravnanja. Še zmeraj na- mreè v njej odmevajo Njegove besede: “‘… ker je mnogo ljubila’. /… / ‘Pojdi v miru,’/ … /”. S temi besedami se motivika drugega od- lomka vraèa k prvemu, iz èesar se vidi njena okvirna kompozicija. Pesem Emavs (Truhlar 1979, 106–107) se zvesto dr`i svetopisemske predloge (prim. Lk 24, 13–35) z vidika enotnosti snovi, vendar je s Truhlarjevo lirièno oto`nostjo in globoko vero, ki jo pesniško razodeva izbrano bese- dišèe, popolnoma avtorsko delo. O tem prièa tudi zdaj zanj `e prepoznaven simbol za dru- go Bo`jo osebo: In bolj ko jima pismo odpira, bolj se jima pogled odstira na motno rdeèo Besedo v dnu. Zdaj ko vemo, koga simbolizira naslov Motnordeèi glas, je veè kot primerno, da se zbirka konèa s pesmijo Sveti Pavel (Truh- lar 109–112), ki je najdaljša v njej. @e to daje slutiti veliko pesnikovo naklonjenost veli- kemu teologu in misijonarju s sporoèilom: “‘Jezus je Maziljenec’ “(Apd 9,20–22). Pesem pre`emajo za Pavlovo `ivljenje in poslanstvo karakteristièni motivi iz njegovih pisem in Apostolskih del. Kako ga na poti v Damask, kamor — še kot Savel — hiti preganjat krist- jane, oslepi moèna svetloba (prim. Apd 9,1– 19) “in skozi širno negibno brezbarvje zamol- klo rdeèe završi: ‘Jaz sem Jezus, / ki ga poz- naš, / ki ga preganjaš.’” (Truhlar 1979, 109). Vse, kar temu sledi, preskoèi in `e ga naj- demo v omenjenem mestu in drugod kot oznanjevalca Kristusa do skrajnih meja svo- jih moèi, da ga prevzame globoko spozna- nje: “‘Saj ne `ivim veè jaz, / v meni `ivi Kri- stus, / glas, / svetloba, obraz.’” (prim. Gal 2,20). Naslednja kitica povzema Pavlove zgode in nezgode na njegovih poteh in plov- bi zgolj s kljuènimi besedami (“Z njim / stopi v svet, / v nevarnosti med èermi, / v jeèe, upore, / v noèi na deski / razbite ladje, / v mrazo- ve in lakoto.”), ki bralce ali poznavalce Sve- tega pisma pove`ejo z njegovo ustrezno vse- bino (prim. Apd 13–28). Jezuitu Truhlarju je seveda še posebej blizu Pavlova misel o odrešitvi ne le èloveka, ampak celotnega stvarstva (prim. Rim 8,20–23), ne le zato, ker vidi v naravi toliko lepote, o èemer prièa- jo njegove pesmi same, ampak tudi zaradi ignacijanske1 duhovnosti, katere temeljno geslo je: vse v veèjo Bo`jo slavo: “A ne le srca, / tudi zemlja, / tudi skale, / trave in pesek / prisluhnejo, / ko govori: ‘Vse je po njem / in zanj, / vse ima v Njem, / v Njegovem glasu, / v Njegovi luèi, / svoj obstoj.’” (Truhlar 1979, 111). Zadnja kitica je posveèena Pavlovi smrti z obglavljenjem v Rimu: “Zemlja, gorka zem- lja, / posluša, / strmi, / dokler tiho, / v sveti grozi, / ne posrka / njegove krvi — // krvi: / vse iz glasu / iz motno rdeèe luèi.” V sklepu pesmi avtor zdru`i v novega poprej v zbirki samo- stojna simbola, sinestezijo “motno rdeèi glas” in “luè” v novega “motno rdeèo luè”, ki je znamenje navzoènosti Najsvetejšega v na- ših cerkvah. Ustreznici: Truhlar 1969: Vladimir Truhlar, V dnevih šumi ocean, Celje, Mohorjeva, 1969. Truhlar 1979: Vladimir Truhlar, Motnordeèi glas, Ljubljana, samozalo`ba, 1979. 1. Ustanovitelj Dru`be Jezusove je Ignacij Loyolski. >