ŠOLSKA PRAKSA Mali filozofi: primer Sokratovega dialoga v vrtcu Tina Ključanin, diplomirana vzgojiteljica, Vrtec Mavrica Izola V filozofiji za otroke prvi cilj ni prenos vednosti, ampak učenje samostojnega razmišljanja. Gre tudi za vajo o pogovoru in argumentiranju ter navajanju razlogov. Drugi cilj je naučiti se aktiv- no poslušati mnenja in se poskušati soočati z argumenti. V filozofiji za otroke je vzgojitelj tisti, ki se uči z otrokom. Vzgojitelj mora biti pozoren, poznati mora argumente, za to pa so seveda potrebne izkušnje. Napaka vzgojitelja je, da debato zaključi brez smiselnega konca. V vrtcu sem izpeljala Sokratov dialog, dejavnost sem posnela in odgovore zapisala ter jih analizirala. Vloga vodje v Sokratovem dialogu Primer Sokratovega dialoga Vodja dialoga, v tem primeru vzgojitelj, drži rdečo nit pogovora. Skrbi, da pogovor ne skrene s poti. Vsebinsko ne posega. Ne uči, Število otrok 4 ampak spodbuja kritično mišljenje. Vodja spodbuja in piše ugotovitve ali snema. Tr- Razmerje med spoloma 3 deklice, 1 deček ditve morajo biti verjetne – primer 3 + 3 = 6. Protiprimeri morajo biti konkretni, torej mo- Starostni razpon 4–5 let rajo izhajati iz izkušenj. Cilj vaje je kritično in Čas trajanja pogovora 20 minut samostojno mišljenje. Otroci sami pridejo do spoznanj. Ni prenosa informacij od vzgojitelja Način zapisa Otroke s pomočjo na otroka. Pri tem mora biti število udeležen- odgovorov telefona posnamem, cev omejeno. Pogovor lahko traja dlje časa. nato odgovore zapišem. Pravljica Liza in Pavle Liza ima strašno rada svojega medveda Pavleta. Kako tudi ne, ko je pa najboljši in najlepši medvedek na svetu. Vsako jutro počeše njegov gosti rjavi kožušček. Ajajej, kako bolijo tiste grabljice! Pavle bi povedal svoje, pa ne more, saj je takšne pasme medvedek, ki ne zna govoriti. »Vsi medvedki morajo imeti snežno bele zobe,« ga strogo poučuje Liza. Kadar Liza slika, po- zabi na ves svet. Pavleta vedno skrbi, ali bodo barvne packe še kdaj šle z njegovega kožuščka. Danes se gre Liza modno revijo. Medvedka je stlačila v punčkino oblekico. Obleka je seveda za pet številk premajhna. Ampak Liza pravi, da je letos takšna moda. Pavle tiho zardeva in upa, da ga nihče ne bo videl. Vožnja s kolesom je takšna mučilnica! Pavle se vedno ugrizne v jezik, ko se vse tako trese. Liza pa neznansko uživa. Kamor gre Liza, tja mora tudi njen medvedek. Pavle godrnja sam zase: »Zares duhovito, če te ves božji dan cukajo za roko in vlačijo naokrog!« Nekega dne pa Pavletu prekipi. »Ali res ne vidi, kako me trpinči, razvajenka? Samo nase misli?« In jezno udari s svojo kosmato taco ob tla. »Takole že ne bodo delali z menoj! Temu se pravi mučenje malih živali! Lizi sami se ne posveti, ji bom pa posvetil jaz!« V taco vzame glavnik in ji temeljito prečeše lase. Liza ga osuplo gleda in se prijemlje za glavo. »Ampak šej ši šama lahko očistim zobe!« obupano ugovarja Liza. Pavle pa je tako zatopljen v delo, da je sploh ne sliši. Potem jo zgrabi za nogo in jo začne vlačiti naokrog. Od groze ji zastaja dih. Liza se vsa prestra- šena zbudi in pogleda Pavleta poleg sebe. Se ji je vse skupaj samo sanjalo? Ampak če je tako, zakaj jo Pavle gleda, kakor da ve, za kaj gre? »Ubogi moj Pavle, kaj vse si moral prenašati!« reče Liza, tesno objame medvedka in mu obljubi, da bo poslej lepše delala z njim. Pavletu je ob tem strašno toplo in puhasto pri srcu. Kako tudi ne, ko pa je tudi sam že dolgo zaljubljen v Lizo. Vir: Rieger, A. (1998): Liza in Pavle. Ljubljana: Založba Kres. 10 Didakta Pogovor po prebrani pravljici (transkripcija posnetka) Vzgojiteljica: »Kaj se je dogajalo v pravljici?« Sara: »Vedno sanjam mravlje, ki mi grejo u nos, Ana: »Aam, je Liza medvedka oblekla u od punc uho, u usta, fujjjj.« obleko.« Vzgojiteljica: »Če imaš takšne sanje, te je strah?« Marsel: »Je tako rada luda.« Marsel: »Neeee.« Sara: »Am am am am.« Mia: »Veš, jaz sem sanjala, da dobim, ammm, hiško Mia: »Da da Liza se je ustrašila Paule«. kr, da da da, ko je barbi.« Vzgojiteljica: »Zakaj se je ustrašila?« Vzgojiteljica: »In kakšno je sporočilo te pravlji- Mia: »Zato ker ni bil vsak sebe.« ce?« Vzgojiteljica: »Kaj to pomeni?« Sara: »Ammmm aaaa, ne vem.« Marsel: »Dober?« Ana: »Da se lepo obnašamo s fanti ali puncami.« Vzgojiteljica: »Kakšen je bil medved? Kako je Marsel: »Da se lepše obnašaš.« razmišljal?« Vzgojiteljica: »Kaj pomeni biti zaljubljen?« Ana: »On je on je je verjel, da ga Lizaaaa, da ga tako, Sara: »Ammmm aaa, da ti je nekdo všeč.« ona bi si želela, da bi on bil punca.« Marsel: »To je težko povedat, zato ki ti moreš tako Vzgojiteljica: »Kako je razmišljal medved, Sara?« povedat, zaljubljen, da imaš nekoga zelo zelo rad.« Marsel: »Ja jaz vem.« Sara: »Ana je zaljubljena u njega.« Vzgojiteljica: »Kako?« Marsel: »Ja.« Marsel: »Sam s sabo.« Ana: »Zakaj si morala že spet.« Vzgojiteljica: »Kako pa to veš?« Vzgojiteljica: »Ana, kaj pomeni biti zaljubljen?« Marsel: »K vem.« Ana: »To pomeni, da ti je en fant prou všeč in in ta Vzgojiteljica: »Je kdo grešil v pravljici?« fant tudi njej prav ušeč.« Ana: »Ja Liza.« Marsel: »Ali pa punca. Ali fantu punca ali punci fant.« Vzgojiteljica: »Zakaj je grešila Liza?« Vzgojiteljica: »In kaj, če je enemu fantu všeč en Ana: »Zato, ker je ona hotela, da da se medved na- fant?« vadi, da je punca. Ker jaz imam enega prijatelja Ta- Marsel: »Ja ja lahko se tut poročijo.« deja, ki se, ki ima vse za punce doma.« Ana: »Ja, če hočejo hahahahaha.« Vzgojiteljica: »Zakaj ima doma vse za punce?« Marsel: »Ampak druge države pa ne dovoli.« Ana: »Ne vem, pač so mu všeč vse za punce.« Vzgojiteljica: »A ene države ne dovolijo?« Vzgojiteljica: »Je v tem kaj narobe?« Marsel: »Ne, ne, dve ženske ali dva fanta ne smeta.« Ana: »Ne, fanti se lahko igrajo, če hočejo. Če ga Vzgojiteljica: »Povej, Sara, kaj je to ljubezen ali punce silijo, če ga punce silijo, če ga punce silijo, biti zaljubljen?« potem on reče: Ne boš me silila.« Sara: »Aaaa ammm.« Sara: »Sej Siniša ima rad Elzo.« Marsel: »To je ful težko povedat.« Marsel: »Ja Elza, hahaha.« Vzgojiteljica: »Je težko povedat?« Vzgojiteljica: »In kako je razmišljala Liza?« Marsel: »Ja, zdaj sem se spovnu. Da sta skupaj in ro- Ana: »Ona je razmišljala o tem. Ona je hotla, da res dita dojenčka. Ali pa ne, ne vem. Kakor hočeta.« medved hoče bit punca.« Ana: »Moja teta bo kmalu dobila dojenčka.« Vzgojiteljica: »Kako pa je razmišljal medved, Mia?« Mia: »Da se poročita innnn da nekaj naredita do- Marsel: »Da noče bit punca«. jenčka.« Vzgojiteljica: »Zakaj pa noče bit?« Vzgojiteljica: »Kje čutimo ljubezen?« Mia: »Ker ker punce so. Mislim. Bom rabla razmislit.« Marsel, Ana, Sara: »U srcu.« Vzgojiteljica: »Kaj so to sanje?« Marsel: »Tukaj je srce na teji strani.« Ana: »To so ena stvar, ki si zelo močno hočeš in po- Ana: »Ali tukaj.« tem rečeš v nebo rad bi, da bi se z mano prijatelj Sara: »Meni bije meni bije na teji strani.« igral, in potem se te želje izpovnejo. In potem se te Marsel: »Vsem isto bije.« želje izpolnejo.« Vzgojiteljica: »Je kdo grešil v pravljici?« Vzgojiteljica: »Želje in sanje so ista stvar?« Ana: »Ja Liza.« Marsel: »Neeee, niso isto. Sanje so, da sanjaš, ko Vzgojiteljica: »Zakaj tako misliš?« spiš. Ja želje pa, ko si nekaj zaželiš.« Ana: »Zato ker ona si je prav prav prav hotla, da Ana: »Jaz si želim barbiko, ki se ji delajo lasi.« medved ...« Vzgojiteljica: »Zakaj sanjamo?« Marsel: »Bi bil punčka.« Mia: »Zato ker sanjaš innn …« Ana: »Da bi imel rad stvari, ki delajo punce.« Sara: »Jaz nikoli nisem mela rada sanjat, ker sa- Vzgojiteljica: »Se je to res dogajalo ali je Liza njam enkrat strašne enkrat lepše.« samo sanjala?« Mia: »Jaz sem sanjala enkrat strašne sanje, nisem Ana: »Res se je dogajalo.« to želela.« Marsel: »Ne, sanjala je.« 11 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Ana: »Ne res, ne res.« je razmišljala Liza, odgovorila, da si želi, da bi bil Vzgojiteljica: »Ana, povej, zakaj se je zares do- Pavle punca. Presenetil me je odgovor Marsela, ki gajalo?« je rekel, da je Pavle razmišljal v sebi. Otroke sem Ana: »Zato ker je bilo jutro.« vprašala, če je kdo grešil v pravljici, kar je bilo etič- Vzgojiteljica: »Marsel, zakaj pa ti misliš, da je no vprašanje, ker je moralnega značaja. Zanima- Liza sanjala?« lo me je, kakšno mnenje imajo o nepravičnosti Marsel: »Na koncu sem slišal, da je rekla to, da se – grehih. Sami so prepoznali, da Liza s Pavletom je zbudila.« ni ravnala prav. Ana je med pogovorom povedala, Vzgojiteljica: »In medved jo je čudno gledal?« da ima prijatelja Tadeja, ki ima doma vse igrače Ana: »Ona se je zbudila, da je delala nekaj narobe.« za punce. Moje vprašanje je sledilo, če je v tem Vzgojiteljica: »Potem je sanjala?« kaj narobe? Postavila sem etično vprašanje, ker Marsel: »Ja.« se sprašujemo, kaj je prav in kaj je narobe. Otroke Ana: »Ne, ona je tako ni sanjala, to se je zares zgo- sem vprašala, kaj so sanje in zakaj sanjamo. Vpra- dilo.« šanji sta logičnega izvora, ker želim od otrok slišati Vzgojiteljica: »Kaj si se naučil iz te pravljice?« pravilno in logično sklepanje. Odgovori od Ane in Marsel: »Da, jaz ne vem.« Marsela so se mi zdeli smiselni, ker so bili različni, Mia: »Aaaammm.« in vztrajala sta pri svojem odgovoru. To pomeni, Ana: »Jaz sem se nekaj naučila.« da sta razmišljala s svojo glavo. Nista si dovolila, Sara: »Da moreš nekaj bit prijazen in nič.« da bi jima pogovor spremenil lasten odgovor. Kaj Mia: »Da si srečen.« pomeni biti zaljubljen in kje to čutimo, sta po moji Ana: »Jaz sem se naučila, ammm, da si srečen.« presoji ontološki vprašanji, saj je onotlogija veda Vzgojiteljica: »Kaj ste se naučili?« o bivajočem. Na vprašanje, ali se je vse prebrano Marsel: »Jaz sem se naučil, da je spal.« res dogajalo ali ne, je bilo epistemološko vpraša- Ana: »HA HA HA HA HA. Jaz sem se naučila, da je nje, kjer preko empirizma otrok dosega vednost sanjala.« preko čustev in zaznav. Otrokom sem postavila Sara: »Jaz sem se naučila, daaaa je delala vse po vprašanje, kaj mislijo, da so se naučili iz te pravlji- svoje.« ce. Moje mnenje je, da so bili otrokovi odgovori Vzgojiteljica: »Kaj pomeni, da se Lizi ni posveti- bolj etičnega značaja kot samo vprašanje. Želeli lo?« so povedati, kaj je prav in kaj ni prav. Vprašanje, Ana: »On je hotu res govorit, da ji pokaže z gibi, na kako jo je Pavle posvetil, je logično in retorično, primer tako.« ker si iz besedila otroci razložijo, kaj bi lahko ta fra- Marsel: »Ali s črkami.« za pomenila. Ana: »Nariše na svojo nogo črke ne.« Vzgojiteljica: »Odgovori na vprašanje, kako jo je Zaključek Pavle posvetil?« Filozofija za otroke je veda, ki jo je potrebno ne- Ana: »Da bi jo naučil, da se lepo obnaša do njega.« govati že v zgodnjem otroštvu. Ureja kreativno in Marsel: »Ja seveda.« samostojno kritično mišljenje. Temelji na prepri- čanju, da si otroci po naravi zastavljajo filozofska Refleksija pogovora vprašanja, zato jih je potrebno pri tej spontani ra- Otroke sem po kosilu povabila v knjižnico, kjer dovednosti podpirati in pomagati, da razmišljajo smo se namestili na mehke blazine. Povedala o svetu, v katerem živijo, in postanejo bolj premi- sem jim, da moram narediti nalogo za šolo, zato šljeni, obzirni in racionalni posamezniki. Menim, bom naš pogovor posnela. Otrokom sem besedi- da je ta način odprtega pogovora premalo po- lo prebrala, brez da bi videli ilustracije, ker nisem znan v vrtcih, zato sem v tem članku želela z bralci želela vplivati na pogovor. Ko sem sama prebrala deliti en primer. knjigo, sem si naredila lastno predstavo, zanimalo pa me je, kakšno predstavo si bodo naredili otro- ci. Predvsem me je presenetilo, kako smo v pogo- voru prešli na tabu temo istospolnih partnerjev. Naloga mi je bila izziv, saj sem morala voditi po- govor, brez da bi posegala v otrokovo domišljijo. Dejavnost sem predstavila sodelavkam in jih s tem navdušila. V besedilu se ni dalo razbrati, kako je razmišljala Liza in kako je razmišljal Pavle. Zato sem otroke vprašala ravno to. Menim, da to spada med logič- na vprašanja, saj mora otrok sam sklepati in vsak odgovor je pravilen. Ana si je na vprašanje, kako 12 Didakta