PoStnlne » gotovini Leto XX., št. 291 Ljubljana, petek IS« decembra 19M Cena 2 Din itnotlie' . 3123 3124, Jprovništvo .tuDItono 3392 Podružnico Maribor Groiski trg ti. ' feletor ti 2456 aodružmco Cehe Kocenovc ulico i Telefon it 190 fočum ort oošt ček zavodi* > Ljubljano » 17.749 izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnino znaša mesečno 25 dm. Zo inozemstvo 40 din._ Uredništvot .lubltana Knafljevo ulico 6. teleton 3122 3123. 3124. 3125 3126. Maribor. Graiski trg stev 7 telefon štev 2455; Cehe Strossmayerievo ulico štev 1 telefon štev 65 Rokopis1 *e ne vračajo Prva bitka na morju Te dni stojita v ospredju pomorskih vojnih operacij sloviti nemški »žepni bojni ladji« »Deutschland« in »Admiral Graf von Spee«. Oklopna bojna ladja »Deutschland« se je pred nekaj dnevi spopadla južno od Islandije z angleško pomožno vojno križarko »Ra-walr>indi« ter jo po ostri, a neenaki borbi v 40 minutah potopila. Sama je pobegnila še v poslednjem trenutku v zavetju polarne noči proti Nemškemu zalivu ter se srečno prebila v eno izmed nemških vojnih luk. Bojna ladja »Graf von Spee«, ki je operirala že nekaj tednov v južnem Atlantiku pa je naletela t»ri izlivu veletoka La Plata na eskradro angleških križark ter se zapletla z niimi v srdito borbo Slučaj je nanesel. da je bila ta doslej največja pomorska bitka v sedanji vojni 4 dni tk> 25 letnici bitke pri Falklandskih otokih, kjer so Angleži 1. 1914 potopili takratno nemško azi jsko križarsko eska-dro. Admiral eskadre je bil grof Spee, ki je padel skupno s svojima dvema sinovoma v tej bitki, ko je bila notop-Ijena tudi njegova admiralska ladja »Gne^senau« B;tka je bila 12. decembra 1914 pri Falklandskih otokih ter je končala z uničenjem vse nemške eskadre, sestavljene iz bojne križarke »Gneisenau«, težke križarke »Scharn-horst« ter treh lahkih križark »Leipzig«. »Niirenberg« in »Dresden«. V spomin na hrabrega voditelja eskadre je krstila Nemčija svoio. leta 1934 grajeno novo oklopno ladjo »Admiral Graf von Spee«. Nemške oklorme boine !ach'e »Deutschland«. »Admiral Scheer« in »Admiral Graf von Spee« so zgraiene vse po istih načrtih ter predstavljajo poseben tip bojnih ladij, za katere so uvedli Nemci naziv »oklopne bojne ladie«, AneVži pa »žepne bojne ladie« Prva je bila zgraiena »Deutschland« 19 maja 1931, ostali dve pa sta sledili v letih 1933. in 1934. Vse tri bmne ladje so bile zgrajene, odnosno oddane vgradnjo še za časa demokratskega režima v Nemčiji kot zamenjava za že zastarele nemške bojne ladie nredvoine mrvnarice, ki so še ostale Nemčiji po določilih vers^iske m;rovne pogodbe Ni"hova zgraditev je bila zvezana s težkimi žrtvami za nemško demokracijo. r>osebno t>a ?e za socialne demokrate. katerim so očitali levičarski krogi, da so povsem zaplavali v vode nemških admiralov in da trožijo državna srerMva za nepotrebno graditev vojnih ladij namesto za socialne nan^ne in ustanove. Državni kancelar Muller — Franken je moral zavoljo teh vojnih ladij, ki so bile vnešene v takratni nemški proračun kot bojne ladie »A«. »B« in »C«, preživeti mnogo težkih ur Prišlo je skoraj do razkola v socialdemokratski stranki, kier je bil med naj-ostrejšimi nasprotniki grp^nie novih bojnih ladij nedavno umrli Filip Schei-demann ki se je pozneje v znak protesta povsem umaknil iz političnega življenja in samo še napovedoval neizbežni zlom socialističnega režima. Po versajski mirovni pogodbi je smela Nemčija graditi bojne ladje z najvišjo tonažo 10.000 ton. Po mišljenju takratnih angleških strokovnjakov bi bile take nemške bojne ladje mnogo sla-bejše od angleških in francoskih, ki imajo tonažo od 25.000 do 35.000. Nemška admiraliteta pa je hudo prekrižala njihove račune Odločila se je zgraditi s tonažo 10.000 ton povsem novo vrsto vojnih ladij z artilerijsko armaturo, ki naj bi bila daleč močnejša od armature angleških ladij iste tonaže. Načrte za novi tip bojnih ladij so delali na podlagi izkušenj, zbranih v svetovni vojni, najboljši nemški ladijski inženjerji. Izdelali so pravo mojstrovino ladijske tehnike. Pri graditvi prve od teh ladij so uvedli celo vrsto novosti. Odpravili so spajanje oklopnih plošč in trupa ladje z okovicami ter jih zamenjali z avtogeničnim varjenjem. S tem so prihranili skoraj 800 ton na teži. Notranje dele ladje so izdelali iz samih lahkih kovin, predvsem iz duraluminija, in tako zopet prihranili nekaj tisoč ton teže. S temi prihranki pri teži so lahko namestili na ladji topove z dosti večjim kalibrom, kakor jih imajo ladje z isto tonažo v drugih mornaricah. Poleg tega pa so lahko obdali trup novega bojnega broda z dosti močnejšim oklo-pom, kakor ga nosijo druge ladje s tonažo 10.000 ton. Uvedli so tudi kot prvi na vojnih ladjah namesto pogona s parnimi turbinami dosti lažje in manj prostora zavzemajoče velike Dieselove motorje. Poskus je bil sicer tvegan ter so gledali nanj posebno Angleži z veliko skepso, praktična uporaba pa je pokazala, da je pogon z Dieselovimi motorji, ki proizvajajo 54.000 konjskih sil, nadvse prikladen. Za ceno prihranka pri teži in prostora so mogli zgraditi v trupu ladje velike tanke za nafto, ki omo-gočaio novim ladjam akciiski radij 10.000 morskih milj ali 18 500 km brez slehernega pristanka in brez nabave novih grelnih sredstev Poteg tega pro-ducirajo Dieselovi motorji brzino 26 Sov/ef/ izključeni iz Društva narodov Skuošiina DM ie z veliko več no odobrila poročilo odb ra za sovetsko-linski s nor, nakar ie svet DN proglasil, da Rus (a ni več član ca DM Ženeva, 14 dec. j. (Havas). Danes vse dopoldne je zasedala skupšč na Društva narodov Na razpravi je bil predlog odbora. ki je proučil finsko-sovjetski spor Zasedanje je bilo končano malo po 13., nakar se ie vršilo glasovanje za odobritev odborovega poročila in za sprejem od odbora predložene resolucije Pri glasovanju je za sprejem resoluc je glasovalo 31 delegatov, dočim se jih je devetorica izmed 40. kolikor ie. bilo v celoti navzočih glasovanja odrekla. Seja skupščine DN Ženeva, 14. dec. br. Seja skupščine Društva narodov se je pričela ob 10.30 Vodil jo je njen predsednik švedski delegat Hambro Po izčrpnem poročilu poročevalca gospodarskega odbora je bil proračun, ki je bil napram proračunu za letošnje leto zmanjšan za tretjino, sprejet Skupščina Društva narodov je nato izvolila še novi gospodarski odbor. Razpravo o predlogih štirinajstorice, po katerih naj bi se Rusija izključila iz Društva narodov, je otvoril predsednik odbora in portugalski delegat Demata. V svojem govoru je podrobno utemeljil poročilo ter resolucijo, ki jo je odbor predložil skupščini Društva narodov v odobritev. V imenu štirinajstorice, kakor tudi še posebej v imenu svoje vlade je odločno obsodil sovjetski napad na Finsko ter plediral za izključitev Rusije iz Društva narodov. Nato so govorili še zastopniki Mehike, Indije, Ekvadorja, Švice, Francije, Anglije ln Poljske. Francoski in angleški delegat sta izjavila, da bosta podala stališče svojih vlad v podrobni izjavi na seji sveta Društva narodov. Govor poljskega delegata Grabinskega je bil sprejet z velikim odobravanjem. Sledilo je glasovanje, pri katerem je bila z veliko večino sprejeta resolucija kakor jo je predlagala komisija. Končno se je finski delegat Holsti ganjen zahvalil za odločitev Društva narodov. Seja je bila zaključena kmalu po 13. uri. Popoldne ob 16.30 se je plenarna seja sveta Društva narodov nadaljevala. Na programu je bila Izvolitev dveh novih nestalnih članov sveta Društva narodov. V svet sta bila bili izvoljeni Kitajska ln Egipt. Za Kitajsko je bilo oddanih 34 glasov, za Egipt pa 37. Glasovanja se je udeležilo 37 delegatov. Svet DN potrdil izključitev ženeva, 14. dec. brs. Danes popoldne tik pred 18. uro se je sestal na odločilno sejo svet Društva narodov Predsednik je najprej pozdravil nove začasne člane sveta, delegate Bolivije Južne Afrike. Finske, ki jo je obeležil za s mbol izpolnjevanja dane besede Kitajske in Egipta Svet je takoj pričel razpravljati o resolucij ln poročilu trinaistorice ter o sklepih Društva narodov. Ob 19. je zaključil svojo sejo. Tik pred tem je z veliko večino glasov sklenil, da se Sovjetska Rusija Izključi iz Društva narodov. Glasovanja so se vzdržali zastopniki Grčije, Jugoslavije, Kitajske ln Finske. Nato je bil na javn< seji prečitan tekst resolucije, ki jo je svet sprejel. Resolucija se glasi: »Svet Društva narodov je vzel na znanje resolucijo, ki jo je sprejel plenum Društva naroeov glede finske pritožbe. »vet se pridružuje obsodbi, ki jo je iz^kei plenum nad post°Panjem Sovjetske Rusije proti finski državi. Ker resolucija plenuma na podlagi točke 4. člena 16 pakta Društva narodov ugotavlja, da se je SovjetsK* Rusija s svojim dejanjem postavila Izven milj na uro, kar je tudi več, kakor pa lahko vozijo večje in bolje oborožene vojne ladje drugih mornaric. Lahke križarke so seveda še hitrejše, pa niso tako močno oborožene. Križarke »Deutschland« in njeni dve posestrimi imajo vsaka po 6 dalekosežnih topov kalibra 28 cm. Topovi so nameščeni po trije v oklopnih stolpih na krmi in na pramcu. Njihove granate prebijejo še 200 milimetrski jekleni oklep na razdaljo 22 kilometrov. Za obrambo pred napadi tor-pedovk in torpednih rušilcev razpolaga vsaka z 8 topovi kalibra 15 cm. Močno so zavarovane tudi pred letalskimi napadi. Vsaka ima šest specialnih protiletalskih topov, ki nesejo do 10.000 metrov visoko, dalje osem avtomatičnih milimetrskih brzostrelnih protiletalskih topov, ki učinkujejo v višini od 1000 do 4000 metrov, in 14 težkih 20 milimetrskih protiletalskih strojnic. Seveda ima vsaka teh ladij tudi naprave za streljanje s torpedi. Jekleni oklop je izredno močan ter pokriva vse padvodne važnejše dele ladijskega trupa. Krov je pokrit Se s posebnim oklopom proti letalskim bombam, ki so ga preizkusili v španski državljanski vojni ob priliki napada republikanskih letal na »Deutschland«. Podvodni deli so zavarovani proti tor-pednim napadom in eksplozijam min. Poleg tega je razdeljena vsa notranjost ladje še na celo vrsto med seboj nepro-dorno zaprtih predelov, tako da se brod ne potopi, čeprav napolni voda del notranjosti. Ta način neprodornih sten pakta Društva narodov, sledi iz tega, da Sovjetska Rusija ni več članica Društva narod0v.« Anglija in Rusija Curih. 14. dec z »Neue Ziircher Zeitung« poroča, da so začeli sedaj »udi v Londonu precej drugače presojati mr>žno6t angleško-ruskega sodelovanja »Daily Ma;l« obžaluje danes v daljšem članku zključitev Sovjetske Rusije iz Društva narodov in zamer-ja nevtralnim državam, ker niso podvzele pobude, marveč so prisilile da sta Anglija in Francija igrali odločilno vlogo V londonskih diplomatskih krogih domnevajo, da bo skušal sedaj Ghamber'ain najti kritja v VVashingtonu Milan. 14 dec AA (Stetani) »Popolo d'Italia« vprašuje, zakai Velika Britanija noče prekiniti diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo ter tako* odgovarja na to vprašanje, da upa Velika Britanija da se ji bo posrečilo obrniti Nemčijo proti Rusiji, čeprav bi morala žitvovati Finsko Glede na to pravi »Popolo d ltalia«. da je j možno misliti na to, da Velika Britanija ne bi preprečila Rusij. deiati, kar dela sedaj, če bi bila na strani Velike Britanije, kajti, »kar je dovoljeno sovražniku se iz več razlogov more dovoliti soudeležencu.« Ratifikacija pogodbe med Rusijo in Nemčijo Berlin, 14. dec. AA. (DNB) Danes je bila v zunanjem ministrstvu ratificirana nem-ško-sovjetska prijateljska pogodba, sklenjena 28. septembra, kakor tudi dopolnilne listine, podpisane 4 oktobra Sovjeti in Turčija Moskva, 14. dec. o. (United Press) Moskovski radio je snoči objavil senzacional-! no vest po kateri vsebuje angleško-fran-i coski-turškl pakt tajno določbo, ki odreja organizacijo posebne vojske v Turčiji za ' operacije proti Sovjetski Rusiji Ta vojska j bi bila pod poveljstvom maršala Weygan- da. V njej bi bilo 300.000 rra»cos«.^ i-kov. 80.000 angleških in pol milijona turških. Curih, 14. dec. z. V daljši kritični razpravi o možnosti otcoženega spopada med Sovjetsko Rusijo in Turčijo prihaja »Neue Ziircher Zeitung« do zaključka, da je ta spopad dokaj neverjeten Turčija je najmočnejša sila v prednji Aziji, razen tega pa ima zavezniške pogodbe s Perzijo, Irakom in Afganistanom, ki bi v danem primeru brez dvoma izvršile svoje obveznosti do Turčije. ir Božične olajšave v Italiji Rim, 14. dec. AA. t Štefani) Da bi tradicionalne božične slavnosti potekle enako kakor prejšnja leta so prefekti dovolili, da ostanejo kavarne, restavracije, bari in slaščičarne na božični večer, na novo leto in Sv. tri kralje odprte. Tako se bodo božični prazniki navzlic mednarodnemu položaju praznovali kakor običajno. NEMŠKO-ANGLEŠKA POMORSKA BITKA OB JUŽNI AMERIKI Najmodernejša nemška volna ladfa se je zapletla v borba s tremi angleškimi križarkami, ki so spremljale transport tovornih ladij Velike poškodbe na obeh straneh Pariz, 14. dec. br. Kakor se Je še le pozno ponoči izvedelo, je prišlo včeraj v južnoameriških vodah do prve pomorske bitke med angleškimi in nemškimi vojnimi ladjami. Nemška krlžarka »Admiral Grat Spee« je napadla skupino tovornih ladij ki so bile na poti lz Južne Amerike v Anglijo, odnosno v Francijo. V bližini so krl-žarlle angleške vojne ladje, ki so prihitele napadenim tovornim ladjam takoj na pomoč. Vnela se je več ur trajajoča bitka, v kateri je bila nemška krlžarka hudo poškodovana in je nato pobegnila v ameriško luko. O bitki objavljata Agenciji Havas in Reuter naslednje podioonosti: Nemška vojna ladja je izsledila ob 8. zjutraj na odprtem morju 200 milj vzhodno od Punta del Este skupino angleških ladij, ki jih je spremljala lažja krlžarka »Ajax«. Uspelo ji je potopiti dve angleški tovorni ladji ln nekoliko poškodovati tudi križarko. Medtem pa so z angleške križarke priklicali na pomoč težko križarko »Exter« ter manjšo križarko »Achilles«. Pričelo se je silno streljanje. Po eni uri borbe je bila nemška ladja že precej poškodovana. Poškodovana pa je bila tudi krlžarka »Exe-ter« ln eden Izmed njenih strojev se je ustavil. Zato je ladja zaostala, medtem ko sta ostali dve, čeprav sta bili slabše oboroženi, še nadalje napadali nemško oklopno ladjo. Po večurnl borbi je bila ta spričo zaradi poškodb prisiljena k begu. Najprej Be je vsmerila proti jugozapadu. Dan se je že nagnil in obe angleški lažji križar ki sta morali s taktičnimi potezami prisiliti nemško vojno ladjo, da je preokrenila smer ln že v temi zaplula proti jugovzhodu v La Plato. Končno se je ob 23.30 zatekla v Montevideo ter se zasidrala 1 km pred Luko. Nekoliko pozneje so prispele v Montevideo angleške križarke »Exter Graf«, »Ajax« ln »Achiles« ter se vsidrali v zunanjem delu luke. London, 14. dec. s. (Reuter). Po ameriških poročilih je angleška križarka »Exe-ter« zasidrana na reki La Plata, 12 milj se je obnesel posebno dobro v nemški vojni mornarici med svetovno vojno in v bitki pri Skageraku, kjer se niso potopile niti one bojne ladje, ki so dobile do 10.000 ton vode v svoj trup. Seveda so deli posadke, ki jih zajame voda v takih prekatih obsojeni na smrt in je tako utonilo na ta način po bitki na Doogerbanku 280 mornarjev na nemški bojni križarki »Seydlitz«. O poteku bitke na ustju reke La Plata še niso znane podrobnosti. Po dosedanjih poročilih so sodelovale v njej angleške križarke, ki so bile dosti slabše oborožene, kakor njihova nemška nasprotnica. Operiranje proti njej jim je bilo omogočeno samo zavoljo tega, ker so imele vse znatno večjo brzino. Težino borbe je nosila težka križarka »Exeter«, zgrajena L 1931. Njena to-naša znaša 8.300 ton, brzina pa 32 milj na uro. Oborožena je s šestimi 203 milimetrskimi topovi, s katerimi se je spustila v artilerijski duel z 280 milimetrskimi topovi nemške vojne ladje. Zaradi tega je bila tudi najtežje poškodovana, kar priznavajo angleška poročila sama. Ostali dve angleški križarki »Achilles« in »Aiax« sta lahki brzi križarki, zgrajeni 1. 1936. Tonaža vsake od njih znaša 7000 ton, oborožena jc vsaka z osmimi 152 milimetrskimi topovi. Zato sta lahko posegli v boj šele, ko je opravila svoj posel »Exeter«. Oči-vidno je bila njuna naloga bolj taktičnega značaja, da sta med borbo preprečili »Admiralu von Speeju« umik na odprto morje. od obale Na ladji je več mrtvih in ranjenih vendar odklanjajo angleške oblasti vsako informacijo Križarka »Exeter« je 1 bila zadeta z enim strelom llpalčneea topa s križarke »Admiral Graf Spee« Tudi na obeh drugih angleških križarkah »Ajax« in »Achilles« so vidne poškodbe, vendar lažjega značaja Križarki patruli-rata pred vhodom v luko v Montevideu. ia preprečita nemški križarki odhod Montevidee. 14 dec s (Reuter) Urug-^ajska vlada se je danes sestala k seji. da sklepa o položaju ki je nastal v zvezi z prihodom nemške križarke »Admiral Graf Spee« v luko v Montevideo. Z ladje niso bili izkrcani vsi ranjenci, temveč jih je poveljstvo ladje deloma zadržalo na krovu. Med ranjenci je tudi poveljnik ladje Nemško Berlin, 14. dec j. (DNB) Nemška admiraliteta je izdala danes službeni komunike o pomorski bitki, ki se je včeraj razvila ob ustju reke La Plata v Južnem Atlantiku. Komunike pravi: Včeraj je nemška oklopna križarka »Admiral Graf Spee«, ena izmed nemških boj rih laKj. ki že od vsega početka vojne operirajo v vodovju južnega Atlantskega ocf ana, srečala konvoj, namenjen iz reke La Plata proti Evropi. Nemška oklopna križarka je potopila angleška parnika »Tairos« in »Strenshall« Potem se je razvila bitka med nemško križarko in spremljevalnimi ladjami: angleško težko križarko »Exeter« ter lahkima križarkama »Aiax« in »Achilles«. Nemški križarki se je posrečilo prizadejati sovražnim ladjam težke poškodbe, dasi je bil sovražnik številčno v premoči. Težka križarka »Exeter« se je morala umakniti iz boja. Ena izmed lahkih angleških križark Je bila prav tako hudo poškodovana Nemška oklopna križarka »Admiral Graf Spee« je bila samo lažje poškodovana in se sedaj nahaja v Montevideu. Izgube na nemški križarki Berlin, 14. dec. z. Na tnerodajnem mestu potrjujejo, da je bilo na krovu križarke »Admiral Graf Spee« 36 mrtvih m 60 ranjenih. Prav tako izjavljajo, da bo nemška križarka v določenem roku zapustila nevtralno luko v katero se je zatekla. Izjava nemškega poslanika M°ntevideO, 14. dec. j. (Haavs). Nemški poslanik pri urugvajski vladi dr. Otto Langham je danes sprejel zastopnike tiska, katerim je odgovoril na razna vprašanja glede pomorske bitke Ob ustju reke La Plata. Poslanik je med drugim dejal, da se je po uspešnem boju nemška križarka »Admiral grof Spee« umaknila v luko Mlcntevideo samo zara<3. tega, ker ji je zmanjkalo nafte, ki služI na ladji za pogon strojev, n£cakar pa ne zaradi poškodb ki jih je dobila v boju in ki so le prav lahkega aiačaja. Kako so Angleži manevrirali Montevideo, 14. dec. j. (Reuter). Poročila očividcev pomorske bitke med nemško oddopno križarko »Admiral Graf Spee« in tremi angleškim', vojnimi ladjami trdijo, da gre izid bitke, kakršen je bil, v glavnon na račun angleške taktike. Nemška ladja jebfla. dasi je bolje oborožena od angleških ladij, v kratkem času popolnoma potisnjena v defenzivo. Angleškim ladjam ae je navzlic svoj manjši brzin' posrečilo pritisniti nemško čedalje bliže proti obali Nemška križarka se je, umikajoč se ognju s treh strani, naenkrat znašla v tistem pasu obale, kjer je plovba zaradi pomorskih čeri izredno nevarna. Izogibajoč se opasnim mestom, je moral »Graf Spee« nujno zmanjšati brzino, s čimer je postala sigurnost zadevanja angleške artilerije mnogo večja. Nemška križarka je bala najprvo težko zadeta v poveljniški stolp, s čimer je postalo njeno manevriranje še manj zanesljivo, tako da je b la slednjič priseljena umakniti se navzgor po reki La Plati, kar se ji je tudi posrečilo. Razen v poveljniški stolp je bila nemška križarka zelo hudo zadeta tudi v sprednji oklopnd stolp s topovi. Ka] bo z nemško ladjo Montevideo, 14. dec. J. (Reuter). Danes dopoldne je poveljstvo angleških spremnih ladij, ki so se včeraj udeležile pomorske bitke z nemško oklopno križarko »Admiral Graf Spee«. sporočilo v Buenos Aires, da ni resnična vest, da bodo angleške bojne ladje čakale izven argentinsk h in uru-gvajskih teritorialnih voda na nem"ko križarko z namenom, da bd jo napadle in dokončno uničile. Kakor znano se mora vsaka bojna ladja, ki se je v sili zatekla v kako nevtralno luko, najkasneje v 24 urah z nje spet oddaljiti ker jo sme drugače nevtralne država zapleniti, posadko pa internirati. Nemška križarka v iuki Montevideo pa je po zatrdilu očividcev tako poškodovana, da je nemogoče v 24 urah izvrš ti na njej popravila, ki bi jo usposobila za plovbo na odprtem morju. Nemška križarka bi se lahko v sedanjem stanju umaknila kvečjemu bliže proti ustju reke La Plata, kjer ae še ne občuti vpliv odprtega morja in bi ji bilo manevriranje zatradi mirne vode vsaj za silo omogočeno. Ukrepi urugvajske vlade Montevideo 14. o križarko »Arhilles« napadel sovražnika ki ie poškodovan pričel oddalievpti proti Montevideu. V bolu. ki je bil resnpfa mača 1a 1e bila križarka »Exeter« poškodovana, kar je zmanjšalo njeno hitrost ter io prisililo, da se je umaknila iz bitke Obe fipalčnl križarki. pa sta kljub temu nadaljevali z zasledova- njem nemške križarke Okoli polnoči se je nemška ladja, za katero se je izkazalo, da je »Grof Spee«, ki nosi šest 11 palčnih topov, zatekla v urugvajske teritorialne vode in se nahaja sedaj v Montevideu. Chamberlain je še poudaril, da je akcija, ki so jo izvedle tri angleške vojne ladje, primer izredne hrabrosti, ker so napadle mnogo bolje oboroženega nasprotnika ter najbrže s tem oprostile južni Atlantik tega napadalca. Drugi dogodld na morju Nadalje je omenil Chamberlain, da je neka angleška podmornica včeraj potopila nemško podmornico v Severnem morju ter poškodovala nemško križarko. Dejal je, da bi rad omenil ime hrabrega poveljnika te podmornice, to pa bi pomenilo riziko, da bi lahko sovražnik dobil informacijo, katera angleška podmornica je akcijo izvršili Kar se tiče prekomornika »Bremen«, bi bil edini način, kako bi ga podmornica lahko napadla, torpediranje. To pa bi pomenilo kršitev ravno onih mednarodnih zakonov. zaradi katerih neprestano obtožujemo sovražnika. Rušilec »Duchess nI bil potopljen v boju, temveč je zadel v drugo angleško bojno ladjo. To je nesreča, kakršne so od časa do časa neziogibne, zlasti v mraku. Izgube na tej ladji kakor tudi sploh izgube mornarice so težke, toda večina bremena v vojni leži sedaj ravno na mornarici. Ta opravlja svojo dolžnost kakor vedno. Ima sicer velike žrtve, toda zvesto brani varnost države. Chamberlain je končal: »Ko se bliža Božič, se v nas vseh vzbuja želja za mir in za življenje v miru. Tu nam je pred očmi odgovornost onih. ki so privedli svet v tragedijo, v kateri se sedaj nahaja. Za nas pa ne pomeni poslanica Božiča takega tragičnega kontrasta, temveč nas spominja, da se borimo za obrambo načel in idealov, ki so dvatisoč let vodili človeštvo in dvigali naša srca.« Debata London, 14. dec. sj. (Reuter). V debati po govoru ministrskega predsednika Cham-berlaina je govoril prvi vodja opozicije Attlee. Izjavil je, da ne vidi, kako bi bilo mogoče pomagati Finski. Vesel pa je, da drugi narodi dajejo vso možno pomoč finskemu narodu. Ne more si pomagati, da ne bi poudaril nasprotstva med hitrostjo, s katero je Društvo narodov postopalo v tem primeru, in počasnost jo, s katero je delalo v drugih primerih napadov. Če bi bile Anglija in druge države, ki ao članice Društva narodov, pokazale tako hitrost v prejšnjih | primerih napadov, bi po mnenju govornika danes sploh ne bilo vojne. Vodja liberalcev Sinclair je odobril izjavo ministrskega predsednika Chamberlaina ter je dodal tudi svojo obsodbo sovjetskega napada proti Finski. Obžaloval pa je, da Chamberlain ni poročal o finančnem in gospodarskem sporazumu s Francijo. Chamberlain je takoj odgovoril, da poročila o tem predmetu ni vključil v svoj ekspoze. ker je o njem že poročal finančni minister. Brez dvoma pa to ni stvar, ki bi mu utegnila izginiti izpred oči ter bo podal izjavo, kadar se zbornica zopet sestane. V zgornji zbornici je minister za koordinacijo obrambe lord Chatfield poročal o včerajšnji pomorski bitki v južnoafriških vodah v sličnem smislu, kakor je to storil v spodnji zbornici ministrski predsednik Chamberlain. Poročilo o tajni seji London, 14. dec s. (Reuter). Včerajšnja 1 tajna seja angleškega parlamenta je tra- I jala sedem in pol ure, do 23.30. Komuni- I ke, ki ga je izdalo o poteku tajne seje predsedstvo parlamenta, obsega le 27 besed in sporoča, da je seja razpravljala o organizaciji dobav za časa vojne ter da je ministrski predsednik Chamberlain stavil predlog za zaključek debate. Rojstni dan angleškega kralja London, 14. dec. j. (Reuter). Kralj Jurij VI. je danes praznoval svoj 44. rojstni dan. Običajne slovesnosti in sprejemi so odpadli in tudi častni topovski streli niso bili oddani. Kralj je šel dopoldne ns sprehod po vrtovih Buckinghamske palače, opoldne pa je. kosil v ožjem rodbinskem krogu. Pri kosilu so bili navzoči kraljica mati Mary, kraljica Elizabeta, vojvoda in vojvodinja Kentska, vojvodinja Gloucesterska ta kraljeva sestra. Sovjetske čete se na severu bližajo norveški meji Po moskovskih poročilih se nadaljuje tudi na srednjem bojišču prodiranje proti Bolniškemu zalivu Oslo, 14. dec. a (Associated Press). Po poročilih z norveško-finske meje so začele danes sovjetske čete na skrajnem severu z novo ofenzivo. Glavni napad je šel proti rudniškemu mestu SalmijSrvi v bližini norveške meje. Ze zjutraj so mesto bombardirala tri sovjetska letala. Begunci, ki so pričeli tekom dneva prihajati preko norveške meje, so pripovedovali, da se finske čete ne bodo mogle več zaperstav-Ijati premoči sovjetske vojske pri Salmi-jarviju. Pozno popoldne so sovjetske čete mesto res zavzele. Finska vojska se je umaknila na nove postojanke tri kilometre od norveške meje. Mesto SalmUarvi, kakor tudi pet vasi v bližini, gori. Ni znano če so jih zažgali Finci ali pa ruski bombniki, ki so bili opaženi nad ozemljem. Finska vojna poročila Helsinki, 14. dec. br. Vrhovno poveljstvo finske vojske je danes- pbjavilo daljše službeno vojno poročilo, ki pravi: Na Karelijski ožini Je kompanija finskega vojaštva več dni zadrževala sovjet sko vojsko. Sedaj se je vrnila na svoje oporišče. Sovjetske čete so ji sledile v neposredni bližini Včeraj so Rusi Izvršili večji, napad, pri' katerem je sodelovalo tudi šest tankov. Napad je bil odbit Neki tank je uničila mina. Ponoči je prišlo do novih napadov, ki jih je podpiralo tudi sovjetsko topništvo. Vsi napadi so bili odločno odbiti in sovražnik je imel velike izgube. Včeraj so finske izvidniške čete bile zelo aktivne in so z velikim uspehom opravile svojo nalogo. Nov dokaz sovjetskega nasilja Je obstreljevanje Hangoja to Ekenesa po ruskih letalih, ki so ju napadli v torek. Sovjetski letalci so močno obstreljevali neko kmetijo pri Ekenesu, kamor se je zateklo večje število žena in otrok z operacijskih področij. Sovjetski letalci svojih' nalog niso izpolnili. Sovjetska poročila Moskva, 14. dec. AA. (Štefani). Vrhovno poveljništvo leningradskega vojnega okrožja sporoča, da so sovjetske čete 13. decembra napredovale 105 km od meje. Čete, ki napredujejo iz Petrozavodska so zasedle Uleaborg (na vzhodu) in postajo Hitala na železniški progi P.tkfiranti. Moskva, 14. dec. AA. (Havas). Sovjetski komentar k vojnim operacijam trdi, da se je nekemu sovjetskemu oddelku, ki je začel prodirati iz Ukte posrečilo prodreti 105 km v notranjost Finske. Finska bo na ta načn presekana na najožjem delu. Švedska in Norveška bosta odsekani od južnega dela Finske, tako bo sedaj onemogočeno pošiljanje žlvljenskih potrebščin in municije v te kraje. Sovjetske podmornice bodo ustavile vsako plovbo v Botniškem zalivu dokler ne bo zaledenel. Moskva, 14. dec. AA. (Havas). List »Krasnaia Karelija« naglaša težave, z katerimi se morajo boriti sovjetske čete na Finskem, že 10 dni, pravi list. napredujejo oddelki rdeče armade vedno bolj v notranjost Finske pod neverjetno težkimi zemljepisnmi in vremenskimi pogoji. Na vsakem koraku naletijo na zasede, Jame, barikade, in druge ovire, ki jih je postavil sovražnik. Strategičen umik na jugu 9 e London, 14. dec. z. Vojaški ataše finskega poslaništva v Londonu je izjavil novinarjem, da je pričakovati, da bo finsko vrhovno poveljstvo v kratkem odredilo, naj se finske čete iz strategičnih razlogov umaknejo za 30 do 40 km na močno utrjene postojanke, koder bo odpor proti sovjetskemu navalu mnogo lažji. Ni dvoma, da bo Moskva skušala ta umik finskih čet razglasiti kot svojO zmago V resnici pa je to že star načrt finskega vrhovnega poveljstva Finska vojska je že sedaj pokazala svojo sposobnost, dočim ie sovjetska armada ne-le slabo opremljena, marveč tudi slabo iz vežbana m za zimsko vojno docela nepripravljena Finska armada pa se je že 20. let. •Šolala in vežbala Za tako vojno. Napovedi londonskega tiska London, 14. decembra AA-(Havas) Današnji »Times« proučuje vojni položaj na Finskem ter pravi da bo sovjeti napravili velikor napako, ko -ap podcenjevali finski odpor. Sedaj so očividno-uvideli svojo napako ter koncentrirajo mnogo močnejše sile proti Finski Toda prometne razmere so povsod razen na jugu slabe ter bodo morali zaradi tega akcijo pospešiti, da jih ne bi zajela zima Zato je pričakovati srdite ofenzive Ako bo Finska preživela to ofenzivo, bo njen položaj olajšan. Diplo-matični urednik »Timesa« pravi da obstoje razlogi da se smatra, da so pošiljke vojnega materiala iz južne in jugovzhodne Evrope za Finsko bilo zadržane nekaj časa v Nemčiji Gre za material, ki ga je finska vlada kupila od nevtralnih držav pred vojno. Diplomati čni urednik smatra, da Nemčija ne želi, da bi se rusko-finska vojna zavlekla. Na zapadu zopet zatišje Samo spopadi patrol - Letala in topovi so mirovali Pariz, 14. dec. AA. (Havas). Včerajšnji dan je potekel v glavnem mirno na vsem bojišču. Mir je vladal tudi v tistih krajih bojišča, med gozdom Warndtom in Saaro, kjer so bili prejšnje dni živahnejši boji Ponoči in čez dan so križarile patrole, predvsem po obronkih Vogezov in v predelu med Saaro in gozdom Warndt. Tudi na alzaškem bojišču je bilo nekaj strelja-, nja. Med gozdom Warndt in Saaro je bil zelo uspešno izvršen napad in se je francoskemu oddelku posrečilo zavzeti neko nemško postojanko. Udejstvovanje letalstva je bilo neznatno. Pariz, 16. dec. AA (Havas). Vojno poročilo od davi se glasi: Patrole so nastopale v vsem srednjem delu bojišča od Mozele do Rena. Berlin, 14. dec. AA (DNB). Vrhovno ooveljstvo poroča: Razen neznatnega artilerijskega ognja na bojišču med Mozelo in Renom je prišlo do živahnejših nastopov naskakoval-nih oddelkov. Na nekaterih krajih so Nemci ujeli nekaj francoskih vojakov. V zadnjih dneh so nemške pomorske sile izvršile operacije v severnem delu Severnega morja. Nazaj grede se je na neki nemški lahki križarki pripet'la eksplozija. Škoda je neznatna in se je ladja vrnila v svoje pristanišče. Angleške izgube oficirjev in podoficirjev London, 14. dec (Reuter). Predsednik vlade Chamberlain je izjavil v nekem pismenem odgovoru na postavljeno vprašanje, da je padlo v treh mesecih vojne približno 2100 of cirjev in podoficirjev, ki so imeli čin. Od avgusta do oktobra 1914 je padlo v aktivni službi približno 12.000 oficirjev in podoficirjev. Bitka v zraku nad Helgolandom London, 14. dec. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo nocoj komunike, ki pravi, da se je tekom zadnjih 24 ur eska-drils angleških lovskih letal zapletla nad Helgolandskun zalivom v boj s skupino nemških letal. V letalski bitki so bila sestreljena štiri nemška letala tipa Messer-schmidt in tri anglešha letaku Novih 470 ameriških letal New York, 14. dec br. Britanska ln francoska vlada sta pri tovarnah letal v Ameriki naročili nadaljnjih 470 bombnikov. Za Veliko Britanijo bo zgrajenih 200 bombnih in izvidniških letal za skupni znesek 5 milijonov funtov. Ostalih 270 letal bodo tovarne dobavile Francozom Letala bodo najmodernejšega izdelka in bodo razvijala brzino preko 500 km na ura Poljska letala v franooski vojski London, 14. deC. s. (Havas). Prve eska-drile poljskih vojnih letal bodo še ta teden vključene v angleško letalstvo. Poljski letalci bodo nosili angleške letalske uniforme imeli pa bodo na čepicah posebne trakove in poljskega orla na uniformi Papež obolel Vatikan, 14. dec. o. (United Press) Poročajo, da je papež Pij XII. po nasvetu zdravnikov odpovedal vse splošne in zasebne avdience, ki jih je nameraval imeti pred božičem. Vojna in razširjenje komunizma v Evropi sta tako hudo vplivala na papeža, da se je njegovo zdravje močno poslabšalo. Papež se je tudi mnogo postil, kar je še slabše učinkovalo. Izselitev Angležev iz Irike? Dublin, 14. dec. br. Irska narodna stranka je imela danes kongres, na katerem je bil min. predsednik De Valeča ponovno izvoljen za predsednika stranke. Na kongresu je imel De Valera programatičen govor, v katerem je dejal, da se bo stranka zavzemala za ustvaritev enotnega ljudskega režima za ves irski narod. Izrazil je prepričanje, da se bo tudi Severna Irska priključila trski republiki Ce pokaže Veilika Britanija le malo dobre volje, se bo to lahko kmalu zgodilo. Ono prebivalstvo Severne Irske, je dejal med drugim, ki je proti priključitvi, naj se izseli v škotsko aj: v Anglijo. To bi bila sicer draga rešitev, vendar pa za Anglijo še vedno cenejša kakor- pa neprestani šport. - 280 žrtev pri eksplo-ziji v Rumuniji Bukarešta, 14. dec AA (Havas). Včeraj popoldne je nastala eksplozija v tovarni celuloze v vasi Fermesti v bližini BraSova. Iz cevi je uhajal klor ter se je zaradi tega zadušil ravnatelj tovarne in več delavcev. Gasilci so s težavo pogasili požar, ki je na.gt-al Mrtvih je 12. Budimpešta, 14. dec o. Eksplozija v tvornici celuloze pri Brašovu, ki je ena izmed največjih v Rumuniji je nastala, kakor trdijo, v rezervoarju klora. Zgorela ni samo vsa tvornica, temveč je v plamenih tudi vsa vas Fermesti V požaru je mnogo ljudi našlo smrt Gasilci se do jutranjih ur zaradi silne vročine niso mogli približati goreči tvornici. Eksplozija je nastala v rezervoarju, v katerem je bilo 50001 klora. Vojaške oblasti so pod vzele stroge ukrepe v raznih industrijskih središčih Rumunije. Tudi tokrat so se poja-vile vesti, ki spravljajo to eksplozijo v zvezo z akcijo londonskega »Intelligence Servicea«. Izpod razvalin so doslej potegnili 80 trupel. V bolnišnicah v okolici je 200 ranjencev. Poškodbe so dobili delno od ognja, delno pa od plinov. Nemško-rumunski trgovinski dogovor Bukareš1®. 14. dec. s. (Havas). Nem-ško-rumunska trgovinska pogajanja so bila snoči končana. Nemška delegacija, se-s to ječa iz šest članov in vodje dr. Clodiu-sa je odpotovala opoldne z letalom preko Budimpešte v Berlin. Sklenjen je bil nov dodatni nemško-ro-munski trgovinski sporazum po katerem bo razmerje med lejem in marko odslej 46:1, namesto 40:1 kakor doslej. Nemška delegacija je prvotno zahtevala, nag ae določi 60:1. Sporazum, mora še potrditi rumunska vlada. Rumunska delegacija je pristala na povečanje dobav rumunskega petroleja Nemčiji, vendar ne v celotnem obsegu nemšk h zahtev. London, 14. dec. o. Kakor poroča »Daily Mail«, bo prispel jutri rumunski finančni minister v London, kjer se bo pogajal za zaključ tev angleškega kratkoročnega kre dita Rumuniji Nove sovjetske zahteve do Estonske Stockholm, 14. dec. z. Dopisnik »Neue Ztircher Zeitung« v Stockholmu, ki se je dalje časa mudil na Estonskem, poroča svojemu listu, da je nastalo na Estonskem veliko vznemirjenje, ker je postavila sedaj Moskva zopet nove zahteve. O priliki obiska estonskega generala Leydo-nerja v Moskvi, je Stalin zahteval likvidacijo estonske pomožne vojske, k"i šteje 35.000 mož, dočim ima redna estonska vojska le 15 000 mož. Nadalje je zahteval, naj odstopi Estonska Sovjetski Rusiji tri nadaljnja oporišča Zadnje dni je prispelo na .Estonsko 60 sovjetskih bombnikov, ki bodo. sodelovali v napadu na Finsko, a bodo imeli svoja oporišča na Estonskem. Zakaj Sandler ni več zunanji minister Stockholm, 14. dec a (Reuter). Min. predsednik Hansson je govoril sinoči po radiu in pojasnil, zakaj prejšnjega zunanjega ministra Sandlerja ni več v novi vladi. Izjavil je. da je prišlo med njima do spora glede utrditve Aalandskega otočja. Sandler je zahteval, naj švedska sodeluje pri utrjevanju otočja, ko pa je bilo to odklonjeno, je že pred 11 dnevi podal ostavko. Kakor izjavljajo v švedskih uradnih krogih, se zunanja politika nove vlade ne bo razilikavaila od zunanje politike prejšnje vlade. Predvsem hoče vlada zagotoviti švedski mir in nevtralnost, adi se pa, da nova vlada ni prijateljica direktne švedske intervencije v korist Finske. Kitajski napadi na Japonce Cungklng, 14. doc. a. (United Press). V ofenzivi, ki so jo započele v jugozapad-nem Sansiju, v severnem Funarm in severnem Kiangsiju, so kitajske čete povzročile Japoncem hude izgube. Ta nova proti-akctja Kitajcev je močno presenetila Japonce, ki niso pričakovali tako hudega nar pada s kitajske strani 750 žrtev pri katastroH ruskega parnika Tokio, 14. dec. br. Katastrofa ruske potniške ladje »Endigtrke« je zahtevala po vesteh japonskih listov okrog 750 človeških žrtev. Na parniku je bilo nad 1000 potnikov in okrog 170 članov posadke. Para/k je zadel ob pečino in se je potopa severno od ofoaHe japonskega otoka Ho-kaida. Neka japonska ladja je rešila 400 potnikov. Današnji »Asahi« poroča, da je morje naplavilo na Obalo že 280 trupeL Seja invalidskega udruženja Beograd, 14. dec p. V Beogradu je zasedal te dni plenum osrednjega odbora udruženja vojnih invalidov. Izvoljena je bila nova uprava s sodnikom beograjskega okrožnega sodišča Miljutinom Mrva-ljevičem na čelu. Posebna deputacija je obiskala ministra dr. Konstantnoviča, ministra za socialno politiko dr. Budisav-ljeviča in podpredsednika vlade dr. Mačka, katerim je izročila resolucijo o zahtevah invalidov. V resoluciji naprošajo naj se uredba o vojnih invalidih v celoti izvrši, osnuje invalidski oddelek pri ministrstvu za socialno politiko ter odseki za invalide pri banskih upravah. Sedaj veljavna uredba o invalidih naj se zaradi nove preureditve države ne izpremeni, zlasti pa naj se ne ukine vrhovno lnva-lidsko sod šče. _ __ Vremenska napoved Zemonska: Topleje in po večini oblaft-no vreme z nekaj dežja v zapadni polovici države. f Naše šolstvo v burni dob! Zastopniki društev „$ola in dom" so sesta vIK obširno spomenico Ljubljana, 14. decembra V nedeljo je bil v prostorih Slovenske Matice občni zbor Zveze društev »Šola in dom« v Ljubljani. Na občni zbor so prišli zastopniki društev iz vseh krajev Slovenije. Na osnovi poročil, ki so jih po-lala poedina društva, je podal tajnik prof. Čopič pregledno sliko o stanju našega šolstva v tekočem letu. Pravtako so društveni delegati poročali o razmerah na šolah v njih krajih in iznesli spodaj navedene želje staršev. Vznemirjena mladina Vse naše gospodarsko, socialno in prosvetno življenje je zastalo pod silnim vtisom razpada češkoslovaške in poljske države ter sedanje vojne na življenje in smrt med dvema skupinama največjih evropskih držav. Trenutno smo ob strani velikega boja za oblast na svetu, toda ne vemo, ali ta vrtinec ne zagrabi tudi nas. Vpoklici nekaterih učiteljev in profesorjev na orožne vaje v septembru t L so povzročili nered pri pouku na ljudskih, meščanskih ter srednjih šolah. Negotovost, v kateri živijo starši in učiteljstvo, se je prenesla tudi na mladino in v šolo. Mladina živi s srcem na daljnjih bojiščih in komaj sledi pouku v šolah. Mehanično, neživljenjsko, abstraktno, čisto razumsko šolsko delo se ne more uveljaviti ob živi stvarnosti, ki tišči in zanima mladino. Šola, ki mladini ne more pokazati velikih življenjskih smotrov ob tako važni zgodovinski prelomnici, je za mladino mrtva. Kaj oddaljena doba, davni narodi in njih kultura! Danes je vprašanje obstoja in varnosti našega naroda pomembno za mladino Sola nima za mladino prave privlačnosti, zato nima mladina veselja do šole. Umetnost zbrati toliko in take žlv-ljenske snovi, ki bo dovoljno oblikovala našega otroka z našim duhom bi bila naloga sestavljalca novega učnega načrta. Dosedanji učni načrti so prepolni snovi, ki nima ne učne ne vzgojne vrednosti. Čudno je, da še danes nekateri zagovarjajo načelo, naj se naša mladina na srednji šolah preko tuje kulture in tujih jezikov uči spoznavati lastno kulturo in materin jezik. Pripravljene so bile novele k zakonu za ljudske, meščanske in srednje šole, toda preureditev države je potisnila vse delo za izboljšanje prosvetne zakonodaje v ozadje in s tem tudi sestavo novih učnih načrtov. Politika mora iz Šolstva! Viauajoče politične stranke skušajo prav na področju šolstva pokazati svojo oblast in uveljaviti svoja prizadevanja, kar je bilo vedno v veliko škodo šolstvu in celotne narodne prosvete. Pri premeščeva-nju in dodeljevanju učiteljstva se vedno bolj uveljavljajo strankarski vplivi. Le pošteni, značajni in sposobni učitelji in profesorji bodo vzgojili značajno mladino; zato je potrebno zagotoviti učiteljstvu vseh vrst šol stalnost v službenem kraju in avtomatično napredovanje. Disciplinske prestopke in pogreške učiteljstva naj sodi isto disciplinsko sodišče, ki je pristojno za druge državne uradnike. V korist prave narodne in državljanske vzgoje bo, ako se omeji delovanje vseh strankarsko usmerjenih mladinskih organizacij na srednjih šolah. Strpnost in vpošte-vanje tujega prepričanja je znak prave srčne kulture. Iz vsega tega sledi zahteva po depolitizaciji šolstva in sicer omejitev političnih vplivov na učence, na učiteljstvo in na prosvetno upravo, ki naj se loči od politične. Ljudstvu je treba nuditi možnosti, da sodeluje v prosvetni samoupravi; zato naj se veljavne zakonite določbe o sodelovanju staršev pri šolski upravi še razširijo. Učiteljstvo naj prosvetna uprava namesti in premesti med velikimi počitnicami, da se bo pouk lahko pričel v polnem obsegu že septembra. Za red na šolah Šolsko leto naj se tako uredi na vseh šolah, da se bo pričelo s šolsko slavnosljo 6. septembra in takoj nato naj se začne redni pouk. Vsa druga potrebna opravila, kakor vpisovanje in drugo, naj se izvrši neposredno pred tem dnem. Božične in velikonočne počitnice naj odredi prosvetna uprava tako, da ne bodo zaradi tega vsako leto neprilike. Brezposelnost med učiteljskim naraščajem je ponehala in ni več brezposelnih učiteljev (ic), manjka pa skoraj dvesto učiteljev na ljudskih šolah in še nekaj učiteljev na meščanskih in profesorjev na srednjih šolah. Nastavljanje, premeščanje učitelj ev-pripravnikov na vseh vrstah šol naj bi vršila banska uprava, da bi lahko takoj poskrbela za to, da se izpolnijo izpraznjene službe. 1 Pomanjkanje prostorov Velika ovira pri šolskem delu je pomanjkanje prostorov za srednje in meščanske šole. V Ljubljani ima državna ženska realna gimnazija 5 razredov s petnajstimi oddelki, v katerih je 744 učenk. Vse te učenke so stlačene v 8 učilnicah, od katerih je 5 na državnem učiteljišču, 3 pa na mestni žencki realni gimnaziji V sedmih oddelkih imajo pouk popoldne. III. državna realna gimnazija, ki je bila sezidana za največ 800 učencev, ima v 38 oddelkih skoraj 1600 učencev V Ljubljani bi bilo potrebno takoj pričeti z zidavo ene ženske in ene moške realne gimnazije. V Mariboru ženska realna gimnazija še sedaj nima svojih prostorov, pre-napoljeni sta pa obe, k^asčna in realna gimnazija. Z odlašanjem se zlo vsako leto poslabša. Potrebno je takoj izrabiti kredite za zidanje srednjih šol, ki so odobreni v tekočem banovinskem proračunu v znesku 1,500.000 din. V Zagorju bi morali takoj pričeti z zidavo nove meščanske šole, ker so sedanji prostori neprimerni in je stavbišče že novo določeno. Stroški z učnimi knjigami Učne knjige se na vseh vrstah šol brez stvarne potrebe menjajo ln uvajajo nove in se s tem delajo staršem veliki stroški, čeprav so prejšnje knjige še dobre in bi lahko še nadalje bile v uporabi, kljub malenkostnim razlikam z učnim načrtom Odobritve za učne knjige, ki naj se prej preiskusijo na poizkusnih šolah, naj bi veljale vsaj za 8 do 10 let. Za meščanske ln srednje šole ,iaj bi bile po možnosti iste knjige. Sov4ih knjig naj ne p'š°jo aktivni šolski in^-Sektorj- in referenti, ker se s tem vrši rrovalnl pritisk za uvajanje njihovih knjig. Kadar se pokaže potreba po novi učni knjigi, naj se razpiše natečaj. Večjo skrb je treba posvetiti telesni vzgoji mladine na srednjih šolah Pet ur sedenja v šoli in povprečno še Štiri ure doma za učenje, skupno devet ur na dan, je preveč za mladino, ki bi morala biti dnevno vsaj dve uri na prostem Prav tako je treba v vseh mestih in industrijskih krajih urediti javna igrišča za otroke V stanovanjskih kasarnah se otroci ne morejo razgibati in naužiti svežega zraka, zato naj bi bili primerni prostori odrejeni za otroška igrišča, kjer naj bi se mladina igrala pod vodstvom otroških vrtnaric in otroških negovalk. Zakon o ljudskih šolah določa: V krajih, kjer obiskuje šolo nad 400 učencev, se ustanovi šolska poliklinika s kopalnico. Zato je nujno potrebno, da se v vsakem večjem kraju, kjer je zadostno število šolskih otrok, ustanove šolske pollkTnlke in namestijo zaščitne sestre. V takih industrijskih krajih kakor so Trbov je, Zagorje, Hrastnik, Jesenice, Črna, Senovo, Sevnica, bi morali poliklinike takoj ustanoviti, ker je to najboljše zdravstveno varstvo mladine in je šolam delo jako olajšana Za varstvo mladine Uredba o zaščiti civilnega prebivalstva pred zračnimi napadi zahteva, da se ustanove povsod posebni pododbori za zaščito mladine. Prav bi bilo, da bi javnost bila obveščena o vsem delu teh zaščitnih odborov ln da bi jim tudi pomagala. V mestih bi morala biti v bližini šol popolnoma varna zaklonišča. Trenutno je najhujši sovražnik našega naroda alkohol. Dobra sadna letina in slaba kupčija s sadjem sta omogočili podeželskemu ljudstvu, da je kuhalo silne množine alkoholnih pijač. Našo mladino zastruplja žganje, kar je hujše kakor vsi pctooji ln zastrupljanja z alkoholom pri odraslih, ker na mladini se bo poznalo zastrupljanje še desetletja. Nanrošena so vsa oblastva ln organizacije, da pomagajo varovati mladino pred tem strupom Prosta žganjekuha je nesreča za naš narod. zato naj zakonodajna oblast zopet uvede določbe, ki so veljale pri nas pred dovolitvijo proste žganjekuhe. Obsodba Roganovih pajdašev v Celju Skupna kazen 6 obtožencev znaša skoraj SO let Celje, 14. decembra Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju je bila danes velika razprava proti tovarišem zloglasnega, pred mesci ustreljenega razbojnika Alojza Ro-gana. Obtoženci so 231etni, v Zahorovice Ogrski Brod na Češkem pristojni Milan Peša, delavec brez stalnega bivališča. 28 letni delavec Karel Kupnlk iz Studencev pri Mar boru. 411etni čevljar Ivan Jazbln-šek lz Studencev. 291etnl sodarski pomočnik Marko Pernek iz Studencev, 291etna postrežnlca Pavla Vezovnikova iz Studencev in 521etna delavka Amalija Ratejeva iz Nove vasi pri Celju. Jutri se bosta zagovarjala še 291etni, v Migojnice pri Grl-žah pristojni Albin KošaKf pekovski pomočnik brez stalnega bivališča, in 281etni, v 6t. Janž na Vinski gori pristojni Josip Pečovnlk, delavec brez stalnega bivališča. Senatu je predsedoval a o. s. dr. Dolničar. Obtožnica je naštela vsega skupaj 38 zločinov, ki kažejo zlasti Pešo, Kupnlka in Jazbdnška kot nevarne zločince, ld niso ogražali samo imetja, temveč tudi življenje napadenih. Peša in Kupnik sta 22. julija s pokojnim Roganom ln Knezom napadla Franca žigerta v Plešivcu. Razbojniki so mu zvezali roke, zamašili usta, in pobrali za 1200 din plena, že naslednjo noč so v Legnu vzeli Anton ji Pečolarjevi za 1250 din plena, z lovsko puško so ranili Pečolarjevo in njenega hlapca, Peša, Jazbinšek in Rogan so hoteli v Klopcah pri Slovenski Bistrici oropati Jožefo Hol-cerjevo, ki pa j h je pregnala s starim samokresom. Kljub temu so ukradli lz kleti nekaj vina. Vrstijo se nadalje različne tatvine: odnesli so nekje svinjo, pobirali so obleko, bili so tu in tam prepodeni, potem so spet imeli srečo v S tokovi trgovini v Kam niči, kjer so nabrali za 1950 din blaga in živiL Peša, Rogan in Knez so pri Bela ju na Polulah pri Celju nabrali za 1700 din plena. Peša, Jazb nšek ln Rogan pa so vlomili v župno cerkev na Zgornji Polskavl ter odnesli pozlačeno monštranco kelih, oltarni prt ln nekaj drob ža, da je bilo 3000 din škode. Kjerkoli so mogli kaj izmakniti, so dični člani te družbe pobrali, naj je bilo kolo. ali ženska torbica srebrna ura ali suknjič. Mnogokrat so bili prepodeni, toda še večkrat so imeli srečo. Zločinska tolpa je bila razkrinkana, ko so te ženski orožniki zvedeli, da sta se Jazbinšek in Rogan s tepla v Betnavskem gozdu zaradi Pavle Vezovnikove. Vsi obtoženci so bili že kaznovani, tako je samo Jazbinšek že 14krat sedel. Oblastva so Imela s to družbo ogromno posla. Obtoženi so priznali večino zločinov, le Vezovnikova in Ratejeva sta zanikali krivdo. Zasliševanje je trajalo od 8. do 11. Obtoženci so se zagovarjali, da je Rogan kakor zli duh vplival nanje in jih zavajal v zločine. Nekaj m nut po 12. je predsednik razglasil sodbo. Peša je obsojen na 18 let robije, Kupnlk na 15 let robije Jazbinšek na 12 let robije, Pernek pa na 2 leti in pol robije In na oddajo v prisilno delavnico za dobo 2 let po prestani kazni. Vsi so tudi obsojeni na trajno Izgubo častnih pravic. Vezovnikova Je obsojena na 5 mescev zapora ln 120 din denarne kazni, Ratejeva pa na 3 mesce zapora ln 150 din denarne kazni. Koraiija je zažigal tudi v mariborski okolici „Videl sem rad, kako gori" — Pojasnjeni požigi v Razvanjn Maribor, 14. decembra Letos v avgustu so bili zaporedoma trije požari v Razvanju pri Mariboru. Gorelo je, kakor smo tedaj poročali, pri Posinger-ju, Rotu in pni Lipužu.Pošingerju je zgorela popolnoma nova stavba in je znašala škoda okoli 150.000 dinarjev, pri Rotu pa je bila škoda okoli 90.000 dinarjev. Približno ravno ob tem času je prestal svojo zaporno kazen znani radvanjski piroman Franc LubajnSek. TezensH orožniki so takoj pričeli s poizvedbami Sum se je seveda osredotočil na Franca Lubajnška. Na podlagi poizvedb pa se je kmalu pokazalo, da je Lubajnšek, ki je svojčas zažigal tod okoli iz naslade, popolnoma nedolžen pri omenjenih požarih. Pozornost orožnikov je vzbudilo tedaj tudi drugo zanimivo dej-štvo, da so prejeli tiste dni števHni raz-vanjski in radvanjski posestniki anonimna pisma, v katerih jim neznanec napoveduje, da bodo v kratkem njihove domačije pogorele. Tudi zadeva z anonimnimi pismi je ostala nepojasnjena. Sedaj pa se je vzrok razvanjskih požarov pojasnil iz druge, povsem nepričakovane smeri. Oblastva so zajela nevarnega p »romana, hlapca Avgusta Koražijo. Pokazalo se je, da je Avgust Koražija iz naslade po-žigal povsod, kjer je služil za hlapca. Ko je služil za hlapca v okolici Cirkovcev, so se tamkaj vrstili požari. Pozneje se je pojavil v slovenjebistriški okolici, kjer so letos v presledkih pogorele domačije in gospodarska poslopja. V teku zasliševanj se je izkazalo, da je služil Koražija nekaj časa tudi pri Sv. Miklavžu pri Mariboru m po lastni izpovedbi tudi pri nekem radvanj-skem posestniku. V tej smeri so se pričel« sedaj nadaljnja zasliševanja, ki niso ostala brez uspeha Avgusta Koražijo so privedli iz Slovenske Bistrice, kjer se nahaja v preiskovalnem zaporu, v Razvanje. Odpeljali so ga na kraj požarov. Avgust Koražija je brez oklevanja priznal vse tri požare, pokazal je tudi, kje in kako je zažgal. Ko je za-žgal pri Po*ingerju, se je pomešal med iju-di in opazoval, kako gori. Ko so se približali orožniki, pa jo je odkuril. Vse je sedaj priznal. Sploh je zanimivo rr' Koražiji, da kmalu vse prizna, dočim je bilo pri Fr. Lu-bajnšku popolnoma drueače. V svoji zakrknjenosti je Lubajnšek priznal le to, kar so mu sproti dokazali Koražija pa dela vtis nekoliko zaostalega človeka Ko ao g* na kraju razvanjskih požarov vprašali, zakaj je zažgal, je odgovoril: »Rad sem videl. Oa je gorelo.« Iz Razvanja so odvedli Koražijo na hočki kolodvor, odtod pa v Gorico pri Racah. Koražija ni namreč priznal sedaj samo razvanjskih požarov, ampak tudi svoječsr sne požige na Gorici pri Račah, kjer je L 1927 služil za hlapca. Tedaj je bilo na Gorici pet do šest požarov, ki so ostali nepojasnjeni. Sedaj po 12 letih se je tudi ta stvar pojasnila. Koražijo bodo odvedli na kraj tedanjih požarov, kjer bo pokazal, kje in kako je zažigaL Tako so sedaj pojasnjeni največji požigi Avgusta Koražije, saj je šlo v Razvanju za skupno škodo okoli četrt milijona dinarjev. Doslej je priznal Koražija okoli 30 požigov, s katerimi je povzročil škode več kakor milijon dinarjev. S pojasnitvijo teh številnih požigov si je prizadeto ljudstvo ze-i lo oddahnilo, zlasti v cirkovški, slovenje-j bistriški, mariborski in rački okolici, kjer je Koražija v zadnjih 12 letih služil za hlapca in obenem zažigal. Nepojasnjena pa ao ostala omenjena anonimna grozilna pisma. Ko so namreč v I Razvanju vprašali Koražijo. če je on pisal 1 pisma, je odgovoril da bi rad priznal, če bi bilo to res, da p« tega ne more priznati, l ker je nepismen Velik vlom sredi Maribsra Oškodovani trgovec Lah ceni škodo na 300*000 din Maribor, 14. decembra TukajSnji trgovec s špecerijo g. Ivan Lah, ki ima svojo trgovino na Glavnem trgu 10, je sporočil tukajšnji poicljl, da je bil med opoldanskim odmorom izvršen v njegovo trgovino vlom. Vlom je bil Izvršen v trgovino z dvoriščne strani. Tukaj je bila namreč na vratih razbita šipa tako da je stor.lec lahko segel z roko v notranjost, odklenil s ključem vrata in dvignil zapah. Na podlagi prijave g. Ivana Laha mn je Izginila železna kaseta, ld bila v trgovini in v kateri je blo 2700 mark ter 17.000 din. Tudi so bile v smislu navedb g. Laha v kaseti razne hranilne knjižice in tudi vrednostni papirji. G. Ivan Lah ceni skupno škodo na 300.000 din. Na podlagi te prijave je policija pričela s poizvedbami in zasliševanji. Daktilo-skop g. Grobln je posnel prstne odtise. Policija preiskuje zadevo z vztrajno intenzivnostjo. Velik meteor nad Zasavjem Litija, 14. decembra Takega utrinka, kakor smo ga opazili pri na& preteklo noč, doslej še nobeden od štirih članov naše družbe m videl svoj živ dan. Do po! dvanajstih smo taroki rali v prijetni druščini na Trtici. Potem smo se vračali po cesti, ki vodi v Litijo mimo pokopališča. BiH smo malo pod ovinkom, pod vejami smrekovega gozdiča. Noč je bila temna, saj je nekaj kasneje začelo celo sne-žiti.Mahoma se je okrog nas zasvetilo. Pisec teb vrst, ki je korakal po sredi ceste, je prestrašen odskočil na rob poti, ker je bil j za trdno prepričan, da je neolišno privozil za njim avto z nočnim žarometom. Ob pogledu nazaj pa je seveda sprevidel, da ni nobenega avta ampak, da žari vse nebo... Gotovo je bil to meteor neobičajne velikosti. Po vsej verjetnosti se je zasvetil na severni strani, tam za Sv. Goro. Vendar je eden izmed članov naše druščine zatrjeval. da je bil enako močan sij tudi na južni polovici, kamor je gospod takrat ravno gledal Torej je utrinek razsvetlil prav vse nebo in obzorje. Svetloba je trajala kake tri sekunde Res močno na« je presenetila neobičajno močna svetloba meteorja, kakršnega nihče izmed nas štirih doslej še ni videl. Zdaj čakamo poročil, kod drugod 90 še videli meteor. Tovorni avto se je razbil Kranj 14. decembra Zaradi snega, ki je zapadel te dni po Gorenjskem, so postale ceste izredno spolzke in posledica so precej številne prometne nezgode. Tako se je pripetila šoferju Liko-zarjevega prevozništva iz Kranja huda nezgoda. pri kateri se je tovorni avto razbil, šofer sam pa je za las ušel smrti. Nesreča se je pripetila na nekem ovinku pri Podbrezjah Šofer, ki je vozil tovorni avto, naložen s gramozom, se je na ovinku nenadno znašel pred dvema kmečkima vozoma, ki sta na cesti pretovarjala les. Zaradi te ovire je zavrl avto in nesreča je bila tu. Na spolzki cesti se je avto obrnil in prekucnil v jarek. Šofer se je še pravočasno umaknil izza krmila na drugi sedež in si s tem rešil življenje. Kajti če bi ostal za krmilom, bi ga množina gramoza, ki je udr-la na tem mestu v kabino, gotovo zmečkala. Tako pa sta šofer in njegov spremljevalec odnesla le lažje poškodbe. Lastnik avtomobila g. Likozar trpi občutno do. ker je prednji del avta popolnoma bit Dve pereči zadevi Prekmnrja Murska Sobota, 14. decembra Zadnji dogodki v svetu so zadeli tudi na videz tako odmaknjeno Prekmurje, in sicer njegovo gospodarsko življenje. Velika prekmurska rakrana — sezonsko izseljevanje po državi in v tujino — o katerem je bilo do nedavnega misliti, da bo šlo po normalni poti naprej, je po preteklih usodnih mescih postalo izredno kočljiv problem. Večina prekmurskih izseljencev v Franciji in Nemčiji se je pod težo nastalih razmer predčasno vrnila v domače kraje. Mnogi od teh so pri tem glede na prelom kontraktov ter glede na splošno vojno mrzlico, ki je zajela gospodarstva in kmetije, kjer »o delali, izgubili znatne vsote zaslužka. S preostalim, krvavo prisluženim denarjem so se potem izmučeni vrnili, ta in oni po sedem, osemdnevni vožnji. Vprašanje je zdaj, kakšno bo življenje teh sezon-cev po kratki zimski dobi, v kateri bodo potrosili vsa prihranjena denarna sredstva. Najbolj važno pa je pri tem še vprašanje: kaj bo prihodnjo pomlad, ko bodo tisoči in tisoči Prekmurcev po vsej verjetnosti morali ostati doma? In še nekaj je, kar v teh dneh teži Prekmurje: vprašanje nezasedenih učiteljskih mest po Goričkem in drugih krajih. Na nekatera so bile v poslednjem času vendar postavljene nove učne moči, toda večidel je kljub temu ostal še naprej »nezaseden«, kar je povzročilo tudi intervencijo učiteljske organizacije v Murski Soboti. Prekmur-ju, ki je ena izmed najbolj izpostavljenih slovenskih pokrajin, na noben način ne sme primanjkovati delavcev za prosveto. Zato je želeti, da se tako za prvi, materialni, kakor tudi za drugi problem pozanimajo pristojni faktorji ter v obeh primerih kar učinkovito pomagajo. — Pri lenivostf erev in slabem želodca z neraz položen jem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s linskim sredstvom za odprtje. 0*1 <*« S tU M«**/** rrrg—nrijfTiiT rr Z razstave nemške knjige v Beogradu Beograd, 11. decembra V drugem nadstropju Muzeja kneza Pavla, v čigar dvorani je bilo že več reprezentantivnlh razstav, je nameščena razstava nemške knjige. Okrog 4000 knjig, po načrtu Izbranih lz ogromne nemške knjižne produkcije, je razvrščenih v lepem redu po posameznih dvoranah in sobah, katerih vsaka je odmerjena drugI stroki. V južnovzhodnem delu naše države je nemška knjiga manj znana, kakor v zapadnih pokrajinah, zato zanima razstava obiskovalce ne le zaradi raznoterosti nemške produkcije, marveč tudi zbog znane solidne opreme in neutajljlvlh tiskarskih odlik. Na razstavi so zastopane vse pomenljl-vejše stroke. Samo medicinskih knjig je okrog 350, še več je tehničnih, najobllnej-ša med posameznimi panogami pa je seveda beletristika. Za celotno razstavo je predvsem značilno, da je v največji meri zastopana knjižna proizvodnja zadnjih let. 2e v tem je neki poudarek: razstavijalcl hočejo zlasti v znanstvenih strokah pokazati, da se v sedanji Nemčiji neugnano nadaljuje znanstveno delo, ki Je posebno vidno v tehniki, v kemiji ln v drugih sorodnih strokah, čljih napredek ustreza svetovnonazorskim stremljenjem sedanjega režima. Sprehod po leposlovnem oddelku nas takoj prepriča, koliko prej znanih Imen Je Izginilo v ozadju in koliko novih, dotlej v inozemstvu nenvaževanih stoji sdaj na vidnem mestu nemške literarne sodobnosti. Zelo obilna je tudi nova politična, socialna in gospodarska literatura, ki se v glavnem ravna po smernicah nacionalno-socialističnega režima. Posebno zanimiv je oni oddelek, ki prikazuje nemške kulturne stike z vzhodno Evropo, zlasti z jugosloven-skim svetom. Razstava Ima tudi na zunaj vabljiv videz. Stene so opremljene s slikami vodilnih znanstvenikov ali pisateljev, z vzornimi ilustracijami in s primeri stare in nove tiskarske tehnike. Pri vodstvu po razstavi sodelujejo visokošolci, Izmed katerih lahko dajejo nekateri tudi podrobnejše strokovne informacije o važnejših knjigah. Ce si ogledamo razstavo po strokah, vidimo marsikatero zanimivost. Tako Je v medicinskem oddelku razstavljena nenavadno oblina literatura o problemih dedovanja ln rase. Ta literatura Je produkt svetovnonazorskih tendenc, ki Jih Je dal medicini nacionalni socializem. Morda nikjer na svetu ne obravnavajo v toliki meri teh problemov. Medicini se pridružuje v sosednem oddelku veterina. Odbleske novega svetovnonazorskega gledanja nahajamo tudi v nekaterih načelnih delih oddelka za kmečko gospodarstvo. V posameznih oddelkih so tudi pravne knjige, zlasti zbirke zakonov; slednje Izdajajo dosledno v novi obliki: knjiga ima tško vezavo, da se lahko posamezne pole odvzamejo ali dodajo. (Po tem sistemu je izdana tudi nova francoska enciklopedija; je to sistem, ki omogoča stalno obnovo iste knjige, zato je v mnogih primerih vreden pozornosti in posnemanja). V obsežnem tehničnem oddelku me je posebno zanimala arhitektura. Cela vrsta krasno ilustriranih izdaj kaže smernice nove arhitekture v Nemčiji, ki očitno združuje stil nove stvarnosti z nekakim prenovljenim klasicističnim okusom. Med knjigami o tehniki lesa vidiš krasno v les vezano knjigo, aul Mnni I »sburskega in Šarlote. 1 Kino Matica, teL 21-24. g I SAMO ŠE DANES ob 16., 19. in 21. url ter jutri ob 16. in 19. uri zabavna Auber-tova komična opera v filmu FRA DIAV0L0 I Stan Latirel in Ollver Hardy jS KINO SLOGA — tel. 27-30._g I Danes ob 8. uri KINO MOSTE Paul Muni HUDIČEVA DRUŽINA in DOBRA ZEMLJA I a— šahovske novice. Pri petem kolu predbožičnega turnirja so bili doseženi sledeči rezultati: Gerželj—Bakarič 1:0, Lukeš—Gujznik 1:0, Mišura—Maroti 1:0, Ke-tiš—Audič 1:0, Marvin—Foray 1:0, Kuko-vec—Nosan 1:0, Rupar—Babič 1:0. Stanje je po 5. kolu sledeče: Gerželj in Mišura 4 in pol, Lukeš 4, Kuster 3 ln pol, Babič 3, Kukovec, Maroti ln Rupar 2 in pol, Marvin in Foray 2, Nosan, Gujznik, Audič ln Ke-tlš 1, Bakarič brez točke. Poročevalska služba v novi sezoni Ljubljana, 14. decembra V prostorih Zveze za tujski promet je bila dopoldne kratks anketa o organizaciji vremenske poročevalske službe v zimski sezoni, na katero so bili povabljeni zastopniki tiska Zveza je že sama poprej uredila vse potrebno z železniško in poštno direk- cijo, ki sta glavni posredovalki informacij, nato pa je bilo treba še dogovora z novinarji da bo organizacija brezhibno poslovala. Zveza bo prejemala vremenska poročila iz okrog 50 zimskih tujsko-prometnih krajev v Sloveniji vsak dan med 9. in 10. uro brzojavno ali telefonično Poročiia se bodo nanašala na vremenske in snežne razmere istega dne ob 7. zjutraj. Zveza bo takoj po sprejemu telefonično in brzojavno oddajala poročila časopisju, radiu in Putnikovim pisarnam po Sloveniji. Preko železniške direkcije bo takoj obveščala tudi Zagreb, da bosta tudi Zagreb in hrvatsko časopisje imela točne vesti že isti dan. Jutri bo zimska poročevalna služba že funkcionirala. Poročevalce o vremenskih razmerah iz tujsko-prometnih krajev opozarjamo, da bodo poročila objavljena samo, če bodo navajala najnianj štiri osnovne podatke: višino toplote, višino snega, kakovost snega (pršič, sirež, južni sneg) in vreme (sonce, oblačno dežuje, sneži). Poročila naše II. izdaje: Dr. Maček o slovanstvu Govora predsednika in podpredsednika vlade ob za« ključku zasedanja sabora pravoslavne cerkve Beograd, 14. dec. a. Patriarh Gavrilo je priredil danes v patriarhiji kosilo. (Glej poročilo ca 7. strani.) Na nagovor patriarha je prvi odgovoril predsednik Cvetkovič, ki je med drugim dejal: »Vlada narodnega sporazuma se je postavila za eno glavnih nalog, ki jih ima tudi srbska pravoslavna cerkev, ln to je obnova popolnega notranjega miru, popolne konsolidacije v državi. Pri tem delu bo sodelovala z vsemi tistimi čini tel ji ki tej konsolidaciji v našem notranjem miru lahko pomagajo. Zato ima vlada popolno razumevanje za srbsko pravoslavno cerkev, razumevanje za njene potrebe m za vse tisto, kar je storila v preteklosti za našo neodvisnost in našo samostojnost. Vlada stoji na stališču popolne strpnosti do vseh veroizpovedi v naši državi. Le po tej poti lahko ustvarimo svoj cilj: ureditev notranjih razmer in notranji mir.« Niški škof dr. Jovan je nato posebej pozdravil podpredsednika vlade dr. Mačka, ki se je zahvalil m v svojem govoru med drugim dejal: »Predgovornik je omenil našega velikega vladlko škofa Strossmayerja, kl je bil eden največjih Slovanov, kar jih je kdaj živelo. BH Slovani smo danes žal razcepljeni Zdi se, kakor da smo neke vrste narod ne druge ali tretje, temveč desete vrste, toda jaz sem prepričan, da je to samo zato, ker smo še mlad narod. Bodočnost pa pripada mladosti. Mi vemo, da imamo Slovani velike prednosti ki jih drugi narodi nimajo. Veliki ruski pisatelj Dostojevski je rekel nekoč: Vi Evropci se od nas razlikujete po znanju. Toda mi imamo nekaj več kakor znanje. Mi Slovani imamo intuicijo. Vaše znanje si bomo lahko pridobili. Toda naša od Boga nam dana intuicija nam bo ostala. In ta intuicija je vodila našega velikega škofa Strossmajerja, katerega so polnih 20 let mnogi in mnogi ponarejali, ko je u videl, da obstoji bodočnost Hrvatov, Srbov in Slovencev samo v edinstvu tn v skupni zajednlci (Burno odobravanje: Tako je!) Mi Hrvatje smo dvajset let vodili borbo. Toda bodite prepričani, da je nismo vodili niti proti Srbom, niti proti Slovencem. Vodili smo borbo za priznanje naše narodne individualnosti in ko se nam je to posrečilo, sedaj ni več borb. Sedaj lahko s polno paro vozimo v slovanstvo in jugoslo-vanstvo.« Boji na Finskem Helslnld, 14. dec. br. Po vesteh, kl so zvečer prispele v Helsinke, so sovjetske čete na severu prodrle že do Svanvika, kjer so jih Finci ustavili. Pred S van vikom so se razvile ljute borbe. Ko so se Finci umaknili iz Salmijaervija in rudniškega mesta Kuolajaervija v bližini rudnikov ni-kla, so obe mesti zažgali Helsinki, 14. dec. AA. (Štefani.) Po sporočilu finskega vrhovnega poveljstva se nadaljujejo borbe pri Tejpaleniokiju, kjer so bili odbiti mnogi sovjetski napadi Pri Talvlneriju so Finci izvedli uspešen protinapad. Zaplenjenih Je pet tankov, štirje topovi ln mnogo avtomatskega orožja. Sabotaža na nemškem parniku Gdynja, 14. dec. br. (Havas). V GdynJo je danes priplula nemška potniška ladja »Sierra Cordoba«. Pripeljala je lz LetoniJe večje število Nemcev. Kakor znano, je pred dnevi takoj po njenem odhodu lz Rlge v spodnjih prostorih ladje eksplodiralo nekaj bomb, ki pa ladji niso prizadejale take škode, da bl ne mogla nadaljevati svoje poti. Kljub temu se je ladja takoj vrnila v Rl-go, kjer je bila nemudno uvedena pretakava zaradi teh sabotažnih dejanj. Ladja se je dan po atentatu zopet odpravila na pot In je sedaj priplula v Gdynjo. že nocoj se bo še enkrat vrnila v Rigo, da prevzame poslednji transport letonsklh Nemcev, kl se vračajo v Nemčijo. Gdynia, 14. dec. br. Nemški potniški parnik »Sierra Cardova«, kl Je pripeljal v Gdynijo 1265 Nemcev te LetoniJe, jebU, kakor je izjavil njegov kapetan, med potjo napaden tudi od sovražnih letal. Iz Rlge so popoldne priplula v Gdynijo Še parnika »AdBer« ln »Rabat« % več sto Nemci Povratek poljskih beguncev iz Litve Moskva, 14. dec. br. Agencija Tass poroča, da je posebna komisija, kl ji Je bUa poverjena proučitev in izvedba repatriacl-je poljskih državljanov 3e litovskih krajev, malone že dovršila svoje delo. Dorfej je bil dosežen sporazum, po kateaem se bo vrnilo v domače kraje najprej vos btvfte poljsko vojaštvo. 1500 vojakov Je že na-pustflo Litvo. Komisija sedaj proučuje še način, kako U se vrnilo lz Litve še poljsko civilno prebivalstvo, kl se je ▼ času vojne zateklo t vtteneko okrožje ter t ostalo Lttvt*. »GraS Spee« se pripravlja na odhod London, 14. dec. br. (Havas.) Iz Monte-videa poročajo, da se nemška o klopna križar ka »Admiral Graf Spee« pripravlja na odhod. Ladjo v naglici popravljajo. Inže-njerji ladjedelnic v Montevideu so odklonili poziv nemškega poslanika Stanghama, da bi pomagali pri popravilih. Ladjedelnice nemški ladji tudi niso hotele dati na razpolago jeklenih plošč, ki jih je poveljstvo ladje zahtevalo. Ameriška oporišča na Tihem oceanu New York, 14. dec. br. Ameriška vlada je pripravila zakonski načrt za nove kredite 15 milijonov dolarjev, ki naj bi se uporabili za izpopolnitev omrežja pomorskih in letalskih oporišč na Tihem oceanu. V daljšem elaboratu je pripravila in utemeljila tudi predlog, po katerem naj bi se proglasila ameriška suverenost nad 52 otoki v otočju Palmira, ki ležijo med Havaji ln Sambojsklm otočjem. Honolulu, 14. dec. AA. Vlada Zedinjenih držav je postavila formalno zahtevo, naj se jI odstopi otočje Palmira. Ameriška admi-raliteta namerava že dalje časa zgraditi na teh otokih oporišče za letala. Ameriška vlada utemeljuje svojo zahtevo, da so ti otoki last le osmih zasebnikov, in trdi da so otoki Palmira o priliki aneksije Havajskih otokov pripadli Zedinjenim državam. Udušene demonstracije v Beogradu Beograd, 14. dec. AA. Danes zvečer so tri skupine komunističnih študentov ln delavcev poskušale prirediti istočasno na več krajih demonstracije. Policija je takoj Intervenirala, razgnala demonstrante ln preprečila s tem povzročanje nemirov. Demonstranti so s kamenjem napadli organe oblasti Izrabljajoč pri tem mrak, ter Izstrelili nekaj revolversklh strelov. Težje sta bili ranjeni dve osebi od strelov, od kamenja pa je bilo ranjenih več organov oblasti Aretiranih je 60 oseb, ld so bile kaznovane s po 30 dni zapora. Izdani so vsi ukrepi da se organizatorji in hujskači p^ Iščejo in zapro, fSOSU&OClciPSftV® Pred davčno reformo Vprašanje davčne oprostitve malih kmetov in obrtnikov Včeraj smo na kratko poročali, da se pripravlja oprostitev zemljarine za male kmetovalce. To vest sedaj potrjujejo iz Beograda. V finančnem ministrstvu se, kakor znano, pripravlja davčna reforma. V zvezi s to davčno reformo napovedujejo, da bodo oproščeni zemljarine vsi mali kmetovalci, ki imajo samo do 2 ha orne zemlje odnosno le do 1000 din katastrskega čistega dohodka. Podobno bodo baje oproščeni pridobnine majhni podeželski obrtniki. Vprašanje teh oprostitev pa se na merodajnih mestih še proučuje. Davek, ki ga plačajo mali kmetovalci in mali obrtniki, je v svojem donosu razmeroma majhen, za male kmetovalce in male obrtnike pa pomeni davek hudo obremenitev. Tem dohodkom naj bi se odrekla država navzlic napetemu finančnemu položaju, ki ga je prinesla vojna v Evropi, in ki zahteva zaradi povečanja izdatkov tudi večjo obremenitev prebivalstva. Davčne olajšave, ki naj se dajo gospo-darsko najšibkejšim, se morajo seveda na- i doknaditi na drugi strani, s povečanjem donosa ostalih davkov, kar pa ne nameravajo doseči z morebitnimi spremembami davčnih stopenj ali davčnega sistema, temveč z vestnejšim in pravilnejšim izvajanjem obstoječih predpisov, tako med drugim z revizijo načina davčne ocene pn davčnih odborih. V finančnem ministrstvu proučujejo tudi vprašanje reforme davčne administracije, s katero naj se doseže večji donos davkov, obenem pa tudi večja socialna pravičnost pri razdelitvi davčnih bremen. Ce pa ti ukrepi ne bodo zadostovali, tedaj po vesteh iz Beograda ni izključeno, da bo moralo finančno ministrstvo priti še z da lekosežnejšimi ukrepi, da se v sedanjih resnih časih zavaruje proračunsko ravnotežje. V zvezi z davčno reformo pripravljajo po informacijah iz Beograda tudi poostritev kazenskih določb davčnega zakona, zlasti za davčno utajo. Po načrtu novih kazenskih določb naj se za davčne zavezance, ki svojih dohodkov ne prijaV:jo točno, uveda poJeg denarne kaizni še kar zen zapora do 2 let. Pred novimi oniejitvami avtomobilskega prometa V trgovinskem ministrstvu so v sredo razpravljali o načrtu naredbe o nadaljnjih omejitvah prometa z motornimi vozili, ki jih namerava izdati trgovinski minister v sporazumu s finančnim ministrom na podlagi znane uredbe. Definitivna stabilizacija nove naredbe še ni izdelana. V načrtu nove naredbe je predvidena prepoved vožnje s privatnimi osebnimi avtomobili za čas božičnih praznikov, nadalje delna prepoved prometa ponoči za vse privatne in luksuzne avtomobile, razen taksijev, in sicer od 8. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Končno je predvidena prepoved uporabe luksuznih avtomobilov in taksijev v vsakem času na relacijah, ki gredo vzporedno z železniškimi progami. Glede na ta načrt naredbe Je Imela centralna uprava Avtokluba včeraj sejo, na kateri je zavzela svoje stališče h nameravani novi omejitvi avtomobilskega prome- ta. Avtoklub smatra, da se mora kljub dar našnjim razmeram zagotoviti vsem potniškim avtomobilom ln motociklom vsaj minimalna ali vsakodnevna količina potrebnega goriva ter omogočiti svobodna vožnja v vseh dneh. To bi bilo v interesu turizma ter razvoja industrije, trgovine ln obrti. V svrho štednje naj bi se določila potrebna količina goriva za posameznike. Včeraj je bila v Beogradu plenarna seja uprave zveze avtomobilskih podjetnikov kraljevine Jugoslavije, ki Jo je vodil podpredsednik Zdravko Rus iz Ljubljane. Deputacija zveze je obiskala trgovinskega in vojnega ministra ln ju obvestila o položaju avtomobilskih podjetij, zlasti o njihovih potrebah, ki so se pojavile po omejitvi uporabe tekočega goriva, nadalje o pomanjkanju gume In o ostalih potrebah motornega prometa. Olajšave za avtomobilski promet v Italiji Skoro v vseh državah so po izbruhu vojne v Evropi več ali manj omejili avtomobilski promet v nekaterih državah so ga sploh doceia prepovedali. V večini teh držav pa so med tem omejitve zopet omilili, ter so se zadovoljili z racioniranjem prodaje bencina. Tako so v Italiji z 8. decembrom zopet dovolili privatni avtomo-b Iski promet z omejitvijo, da se dobi za osebni avtomobili 30 litrov, za motocikel pa 12 litrov bencina na mesec. Uradna objava utemeljuje omiljenje s tem, da je treba avtomobilski park vzdržati v stanju obratovanja, predvsem zaradi vojaško-obrambnih ozirov. Izkušnja kaže, da se lažje vzdržujejo v dobrem stanju motorna vozila, ki so v obratu, četudi omejenem, kakor če so izven obrata, če avtomobil ni v obratu so razni deli avtomobila izpostavljeni kvaru. Ostanki pogonskega goriva polagoma razpadejo v sestavne dele, olje se razkroji kar povzroča korozije in one-č ščenje. Ostanki vode v hladilnem sistemu, ki se ne dajo docela odstraniti, povzročajo rjo; zelo so izpostavljene kvaru pnevmatike zlasti hitro pa se pokvarijo akumulatorji, če niso v obratu. V tej ziveza poročajo iz Rima, da je bil nedavno za predsednika italijanskega pol-državnega petrolejskega koncema ANIC (Azlenda Nazionale Idrogenazione Combu-stibile) postavljen prešnji minister za javna dela Cobolli Gigli, k ima nalogo izvesti dalekosežne investicije v industriji mineralnega olja. Delniška glavnica družbe se poveča od 500 na 750 mil jonov lir. Doslej je imela država 50% delnic, ostalih 50% pa pripada družbi Montecatini. Kakor se zdi bo nove delnice prevzela v celoti država, ki bo odslej imela večino. Z nov ml denarnem! sredstvi bodo razširili napraive za pridobivanje bencina in mazil-nega olja, vrhu tega bodo zgradili nove tanke za nafto in bencin, da se povečajo rezerve goriva. Posestne spremembe v Ljubljani V drugi polovici novembra in v prvi polovici decembra je zemljiška knjiga ljubljanskega sodi"ča zaznamovala tele posestne spremembe (spremembe izpod 20.000 din niso uportevane): Ivana Fojkarjeva, posestnica z Dolenjske ceste štev. 21. je prodala Ivanu Sedeju in Ani Sedejevi, posestnikoma z Mivke štev. 30. parcelo v Trnovskem predmestju v izmeri 72 m« za 23.000 din. Rajko Turk, špediter, je prodal tovarniškemu ravnatelju Antonu Krejčiju, vdovi kasacijskega sodnika Mariji Milčinski, ženi jetniškega ravnatelja Ani Arkovi in odvetniku dr. Viljemu Krejčiju parcelo v Sv. Petra predmestju L del v "izmeri 349 m1 za 27.920 din. Viljem Schlamberger. pasar iz Most, Sre-diška ul. 8. je prodal vdovi sprevodnika Frančiški Novakovi iz Most — Na klanč-ku štev. 6., dve parceli v skupni izmeri 725 m* po 48 din kvat m za 34.800 din. Ivan Tome, uslužbenec državnih železnic in njegova žena Ana, stanujoča na Glincah, sta prodala uradniku Trboveljske premo-gokopne družbe Franju Cvaru iz Gledališke ul. štev. 5. svojo hišo na Glincah z vrtom, betonsko ograjo, pralnico in z drugimi pritiklinami za 80.000 din. Pavel Markelj in Stana Avsenikova, posestnica na Bičevju, sta prodala zasebni-ciJadvigi Novakovi iz Murkove ul štev. 20. v katastralni občini Vič hišo z vrtom v izmeri 898 m* za 270.000 dm. Ivan Predovič in Minka Predovičeva, posestnika na Velikem Stradonu štev. 5. sta prodala zasebnici Pavlini Žagarjevi iz Sva-bičeve ul. štev. 17. svojo posest v Trnovskem predmestju za 115.000 din. Ivan Jančar, posestnik in trgovec • Poljanskega nasipa je prodal dr. Robertu Pav-linu parcelo v Ilirski ulici po 220 din m2 j za 42^00 din, Josip Drolc, veterinarski referent iz Radovljice, je prodal banskemu veterinarskemu referentu Francu Goljarju iz Banjalu-ke svojo posest v Dravijah za 145.000 din. Inž. Boris Pogačnik in njegovi sorodniki so prodali Antonu Sfiligoju in Mariji Sfi-ligojevi parcelo v Sv. Petra predmestju L del za 170.400 din. Josip Lauter, posestnik in gostilničar v Kopitarjevi ul. štev. 4. je prodal Jugoslovanski knjigarni in tiskarni, d. z. o z„ svojo hišo v Kopitarjevi ul. 4. ter celo zemljišče s pripadajočimi gospodarskimi poslopji vred za 1,000.000 din. Roza Dovičeva iz Pokopališke uL 36. v Mostah je prodala trgovcu Marinu Babiču iz Malenškove ul. 7. parcelo v k. o. Sv. Petra predmestju I. del v izmeri 688 m1 za 37.930 din. Alojz Saksida, posestnik z Opekarske c. 43., je prodal avtoizvoščku Alojzu Smre-karju in njegovi ženi Ivani iz Hrenove ul. 19. v Trnovskem predmestju hišo štev 41. z gospodarskim poslopjem v izmeri 312 m*, dvorom v izmeri 303 kvad. m in vrtom v izmeri 1041 m1 za 160.000 din. Marija Vrhov nik iz Društvene ul 24., je prodala policijskemu nadstražarju Josipu Luinu s Poljanskega nasipa 34.-III hišo in njivo v Ud-matu za 62.000 din. Župna nadarbina »Schilllngov beneftcij« od Sv. Petra, ki jo zastopa župnik Alojzij Košmerlj, je prodala ljubljanski mestni občini za razširitev Fugnerjeve ulice in Vrazovega trga nadalje za razširitev Fugnerjeve in Lipičeve ulice in njenega podaljška do Brežine Ljubljanice parcele, ki so v skupni izmeri znašale 4.229 m*. Mol jih je odkupila za povprečno vsoto 400.000 din. Nadalje je Mol od nadarbine kupila Se potrebne dele parcel za napravo parka, odnosno primernega dostopa k pristanišču in jezu ob Ljubljanici. Te parcele, ki znašajo 2.025 m*, je Mol pridobila za povprečno kupnino 495.000 din. Stranki sta se sporazumeli, da je znesek v višini 145.000 din poplačan z napravo ograje, ki jo je Mol postavila L 1928. ob Fiignerjevi ulici in Vrazovem trgu. Josip Oražem, posestnik fae Most Predo vičeva ul. 5. je prodal Amaliji Reberna-kovi iz Most-Ribniška uL. 2. tvojo parcelo v k. o. Moste v izmeri 988 m1 za 30.000 din. (Konec sledi) Gospodarske vesti =* Pred uvedbo obvezne uporabe konoplje za izdelovanje vreč. Kakor je znano, je po izbruhu vojne nastopilo pri nas veliko pomanjkanje vreč. Vreče se izdelujejo iz uvožene jute, ta pa se je zelo podražila in se težko dobi, ker so Angleži in Francozi pokupili velike količine jute za izdelovanje vreč za pesek (za zaščito pred zračnimi napadi). Cena vrečam je zaradi tega znatno poskočila. Izdana je bila tudi odločba, po kateri smejo izvozniki prodajati v inozemstvo blago v vrečah le tedaj, če stavijo pogoj, da inozemski uvoznik vreče zopet vrne našemu izvozniku. Sedaj poročajo iz Beograda, da na pristojnih mestih proučujejo vprašanje obvezne uporabe konoplje za izdelovanje vreč, namesto Jute, ki Jo moramo uvažati proti plačilu v devizah Ta predlog utemeljujejo s tem, da dosedanji ukrepi, ki so bili izdani, niso zadostni V zvezi z izvajanjem uredbe o rezervah živil hi drugih predpisov, ki se nanašajo na oskrbo prebivalstva, je računati, da bomo potrebovali za najnujnejše potrebe okrog 10 milijonov vreč. Za izdelavo vreč moramo torej vzeti domačo surovino. Zaenkrat ni znano, ali bodo predpisali samo mešanje konoplje z juto, kakor Je to Izvedla že Madžarska, ali pa se bodo vreče izdelovale tudi iz čiste konoplja. — Zagreb8ka »Zanaiska komora« prosi bana sa spremembo naziva v »Obrtna komora«. Na plenarni seji zagrebške Obrtnt> zbornice je bilo soglasno sklenjeno, napro- »iti basa banovice Hrvatske, d« ar — I zbornice spremeni in da se zbornica Imenuje »Obrtna komora« namesto »Zanatska komora«. Zbornica je sprejela proračun ▼ višini 1,046.000 din in proračun zborničnega zavoda za pospeševanje obrti v višini 618.000 din. — Nemčija kupuje tn Metropolitan operi. Med njegovimi točkami zbuja občo pozornost Tannhauserjev »Bakanal« v fu-turistični obleki, kakor ga je videl španski slikar Dali z naočniki blaznega bavarskega kralja Ludovika. Ta blaznost kaže neko metodo in namigovanje na sodobne dogodke. Ludovik se pojavi osebno na odru in poseka oblečen v Lohengrina s Siegfriedovim mečem ribje-glavo Venero. Gole trabantke te boginje, tri bizarne gracije z ribjimi repi in trume favnov ter nimf oživljajo ta svet, medtem ko plete 8 hrastovim listjem okrašena hudičeva stara mati v nekem kotu rdeče nogavice. Po veliki pojedini Ludovik umre in v tem trenutku se razvijejo cele grede dežnikov... 55 let ]e živela kot mož V Sydneyu je avtomobil povozil starega moža. ki je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl Zdravn:ki so v svoje presenečenje odkrili, da je stari mož prav za prav stara ženska. Kakor so dognale poizvedbe, je ponesrečenka pred 55 leti pripotovala v Avstralijo. Preoblekla k je v dečka, da bi dobila neko mesto kot vajenec. Bilo ji je tedaj 13 let. S pridnostjo se je kmalu dokopala do dobrega položaja in potem nj hotela več izdati svoje skrivnosti, da bi ne izgubila dobrega zaslužka. Tako jc prebila svoje življenje kot moški. Posebno čudno pa je. da je bila 30 let »poročena« z neko žensko. ki je pred časom umrla, ne da bi skrivnost tedaj prišla na dan. če še ne veš, zdaj izveš: da se je v angleškem rudniku v Douca-stru primerila nesreča, ki je poškodovala 70 rudarjev; da imajo v londonu 150 telefonskih avtomatskih podcentral; da je francosko vojaško poveljstvo imenovalo polkovnika El Chozija, muslimana iz Alžira. za brigadnega generala; da je bila v Turnčanskem Sv. Martina osnovana zveza 25 slovaških muzejev; da je notranje ministrstvo v Bratislavi uvedlo v svojem področju deseturni delavnik; da imajo Velika Britanija 69, Francija 98, Nemčija 71, Rusija 160. Italija 121. Zedinjene države 105, Japonska pa 64 podmornic; da bodo prekop pod Rokavskim prelivom začeli graditi, ampak šele po sedanji vojni; da znašajo državni dolgovi Amerike skoro 42 milijard dolarjev. Osem živih oskubljenih gosi Ce se kuretina opije z ostanki alkohola Na posestvu starega kmeta Saukulusa v bližini Rige so pripravljali sadjevec. Ostanke iztisnjenega sadja so metali v mlako blizu gnojnega kupa na dvorišču. Ko se je kmetica spomnila, da bi bilo treba nakrmiti osem gosi, ki so bile kmetova last. je zagledala živali blizu mlake »mrtve« na tleh. Strašno ji je bilo žal, toda potem je Križarka »Admiral Graf von Spee44 ms ., - - sil V južnoameriških obalnih vodah ae Je v aredo odigrala prva pomorska bitka v aedan jI vojni. Nemška 10 tisoč tonska oklopna križarka »Admiral Graf von Spee« Je napadla convoy v spremstvu angleške vojne ladje in potopila dva parnika. Razvil se Je boj, v katerem so angleške vojne ladje hudo poškodovale nemško križarko, ki se Je na konca z mnogimi mrtvimi in ranjenimi mornarji morala najprej zateči v zaliv ob ustju reke La Plata, nato pa je vrgla sidra v pristanišču Monte videu, kjer zdaj prežijo nanjo angleške križarka hotela rešiti vsaj to. kar se je rešiti dalo. namreč gosje perje. Gosi je oskubila. Končala je to delo in šla možu poročat, kaj se je zgodilo Saukuius si je hotel »trupla« vsaj ogledati. Ko je stopil na dvorišče, mu je prišlo naprot; osem gagajočih nenavadnih postav »Trupla« so bila oživela, in zdelo se je, da jim je bilo vseč. Saukulusova je bila oskubila preprosto samo gosi. ki so bile od ostankov alkohol vsebujočega sadja izgubile zavest V Adamovi obleki so bile videti kar pošastne in tako se je Saukuius odločil, naj se zakoljo- Zlate besede Dohodki angleških In ameriških pisateljev Angleški pisatelji zaslužijo večinoma več nego drugi njih evropski tovariši. Rudyard Kipling je zapustil imetje v vrednosti 155 tisoč funtov, Charles Dickens pa samo 93 tisoč. Najdonosnejša knjiga je bila, kakor sodijo, Alenova »Anthony Adverse«, ki je svojemu avtorju v prvih štirih letih prinesla po 40.000 funtov letnega dohodka. Rekordni honorar za pesmi je prejel menda Rudyard Kipling, za eno samo pesem je od časopisa »Colliers Weekly« dobil ček na 200 funtov. Somerset Maugham vodi med pisatelji kratkih zgodb Za eno samo »sbort story« je prejel 1000 funtov. Tudi Winston Churchill, znani državnik, je ime! kot pisatelj materialne uspehe. Življenjepis njegovega očeta mu je prinesel 8000 funtov šterlingov. Seveda pa je tudi na Angleškem le malokomu določena denarna sreča s pisateljevanjem in za to srečo so se morali še ti redki trdo boriti. Sloviti romanopisec VVells je bil silno vesel, ko je v svojih mladih lotih za neki prispevek dobil 1 funt honorarja od časopisa »Family Herald«. Rudniki draguljev pod New Ycrkom Aha ti in granati — Zemljišče presega vrednost zakladov Pri izkopavanju predorov za nove proge podzemske železnice v New Yorku so delavci in inženirji naleteli na prave rudnike draguljev. Medtem ko so v okolici 72. ceste v globini kakšnih 60 m odkrili ležišče ahatov, so našli ob 35. cesti, torej pod središčem metropole, odlične granate. Eden teh granatov. ki je tehtal skoraj cel funt. je svojega najditelja preprostega delavca, napravil za bogatega moža. Stotine drugih kamnov sicer niso bile tako velike, toda delavci so «meli od njih vendarle znaten postranski zaslužek. A čeprav so kamni dragoceni, njih vrednost vendarle ne ustreza vrednosti zemljišč samih. Baš zemljišča v tem delu Manhatta-na so tako draga, da bi niti najdbe zlata in dem a n tov ne mogle upravičiti kakšne INSERIRAJTE V »JUTRU" 2 namene, da bi se nebotičniki podrli in bi začeli na njih tleh kopati demante. Brezposelni evnuhi Proti samskemu davku, ki so ga uvedli v Turčiji, se je oglasil nepričakovan protest. Ta protest so vložili evnuhi, ki še vedno žive v Turčiji, čeprav v pokoju. Ti možje so ostali po odpravi haremov, ki so jih stražili, brez posla. Seveda so imeli kakšne prihranke in bili so tudi upravičeni do pokojnine toda vse to je bilo malo. Živeti morajo v kaj skromnih razmerah. Vsekako so začeli ugovarjati. ko je država od njib zahtevala, naj plačujejo ie samski davek. Saj ti nesrečniki niso v stanu da bi lahko spremenili svoj civilni položaj in krivda za to ni njihova. Država bo njih ugovor menda up®-kevaia. Manifestacijo za finsko v Oslu fSfcf s-* ;=*-. p »jr-v- * ' . S,k sJSv . -jk, m > ji i \ -L A ■ - ' Tk ^j* \ ~ *■ > {. & - v % >V v , t ^Jfc* '•> X C * .< \ **h\ / ^ J T - f - > Pred finskim poslaništvom v Osfn aa v zadnjem času bOe ponovne manifestacije v prid žrtvi sovjetskega napada Najsevernejša vojna (ANEKDOTA Sedanji boji na finski severni fronti ao sploh najsevernejši boji sveta Ce ne upoštevamo finskih osvobodilnih bojev se vojna od časa švedskega kralja Karla nikoli ni pomaknila tako daleč na sever, onkraj polarnega kroga Takrat je odšel finski kmet Nuho Ve-sainen na čelu majhne vojske proti severu ln je razdejal rusld samostan v Pečengi Ta samostan, ki so ga pozneje spet zgradili in ki še stoji, so Finci ob začetku sovražnosti izpraznili, ruske menihe pa spravili na varno. Poleg teh menihov so iz vzhodnega dela Laponske z veliko težavo odpravili nič manj nego 15.000 oseb. Zgodba s potujočim cirkusom Opica ugriznila desetletno nagajlvko Desetletna Santina Bressan je stala ob vhodu potujočega cirkusa, ki je razpel svoje šotore na milanski periferiji. Ob vhodu je sedela na verigo priklenjena majhna opica, da bi vabila občinstvo. 2ival, kt drugače nikoli ni storila komu kaj zlega, se je razhudila zavoljo nagajivoati male Santine, ki ji je molila vsakovrstne neužitne stvari pod noe, in jo je ugriznila, ko jo je potegnila vrhu vsega še za rep, v roka Takoj se je nabrala množica okrog kričeče deklice io ko je nekdo dejal, da so opičji ugrizi prav tako nevarni kakor ugri- zi steklega psa la da bo moral otrok gotovo umreti so začeli ljudje groziti lastniku cirkusa io njegovim nameščencem. Demonstracije so zavzele takšen obseg, da so se ljudje iz cirkusa končno zbali, da jih bo množica linčala. Hitro so podrli šotore m so pobegnili na policijo, da bi jih vzela v varstvo, stotine ljudi ao jun sledile ter jih obmetavale s kamni Sde naslednji din je mogel cirkus zapustiti Milan, ugriz se je bil medtem jglrs^ai sa popolnoma nedolžnega. Na nekih vežbab je kralj Friderik Viljem IV. zagledal v cestnem jarku ležečega mušketirja, okrog katerega sta se trudila dva sanitejca. Misleč, da je dobil sončarico, je dejal možema: »Spredaj odpni-ta!« Potem pa si je domislil, da bi utegnilo biti kaj drugega in je vprašal: »Kaj mu je prav za prav?« »Pojedel je tri kilograme nezrelih češ-pelj, veličanstvo« sta odgovorila sanitejca. »Potem pa zadaj odpoita!« je velel kralj. VSAK DAN ENA »Pozor! Zdaj ti bom povedal Imeniten dovtip! Paziš, da se ne razpočit od smeha!« («Guerin Meschino«) Zane Grejt 89 Zakon zapada Roman »Zato, ker te vzamem potem brez pastorjevega blagoslova,« je kriknil nanjo, »izberi si torej, kaj ti je ljubše — a hitro, prosim!« Zdrznila se je, malo je manjkalo, da ni zajokala, a to ji je prepovedoval ponos. Strgala si je njegovo ovratno ruto s čela in s pobešeno glavo krenila naprej v poltemno, zakajeno kočo. Pridigar, sivolas gospod visoke postave, jima je prišel naproti »Veseli me, da vas spoznam, gospodična,« je pozdravil Georgijo v teksanskem narečju, ki ga ni bilo moči preslišati, in ji stisnil roko. »Hvala,« je tiho in jokavo odgovorila. »Pozdravljeni, gospod župnik,« je tem glasneje zaklical Cal »Kaj ne — ta reč je prišla kar nana-gloma in nepričakovano, a saj razumete: kdor se hoče naseliti, potrebuje gospodinje.« »Kakopak, kakopak — zapisano je, da človeku ni dobro samemu biti,« je smehljaje se odvrnil duhovnik. »Nu. torej si podajta roke.« Calu se je zdelo, da se vsa koča hitro in vse hitreje vrti okrog njega, in kakor v sanjah je slišal duhovnikov glas in Georgijin tiho zašepetani »da«. Nato je pristopil k njemu Tuck Merrjr, ki se je držal dotlej v ozadju, in ga krepko tlesnil po ramenu, rekoč: »Vse najboljše, fant — Bog blagoslovi tebe in otrdke tvojih otrok! Tudi vam, ženica, želim iz srca vso srečo — celega dedca ste dobili za moža!« Pridigar je segal obema v roke ter jima izrekel svoje čestitke, a njegova vloga je bila zdaj doigra-na, in Tuck Merry je bil gospodar na prizornici »Nu, stara sablja,« je rekel Calu, »podvizaj se in odvedi svojo ženico v njen novi dom — priljubil se vam bo, Gieorgia, res krasno je tam —jaz jo pa mahnem naravnost v dolino, v ,Zeleno' seveda — da oznanim veliko novico. Ali bodo vsi gledali in se veselili! Jutri si dam od gospodične Mary pripraviti vse, kar je last tvoje žene, in vama prinesem. Do svidenja, srečna človeka!« Cal je bil kakor omamljen — žele ko sta Tuck in duhovnik izginila, se je zdramil v resničnost Od-vezal je svojega konja in skrajšal stremena. »Kaj misliš hoditi peš?« ga je vprašala Georgia, ki je čutil, da upira vanj oči, Čeprav ji je kazal hrbet. »Da, pot je strma,« je odvrnil — kar mahoma mu je bilo čudno nerodno pri duSL »Torej me res misliš spraviti v svojo novo naselbino?« »Počakaj, nikar toliko ne vprašuj!« je revsknil, spomnivši se, da mora po nasvetu Tucka Merryja še precej časa igrati surovino, in ker se je bil ta nasvet doslej tako imenitno obnesel, bi bilo bedasto in nehvaležno, £e bi ne bil tudi nadalje ravnal po njem. Georgia ni slutila, kolikanj težko mu je bilo to in koliko rajši bi jo bil poljubil na ubogo, zateklo čelo ter ji povedal, kako je prišla do te grde bunkel Z zagrizenim gnevom je Georgia zlezla na visokega konja, kar v njeni tesni, kratki obleka ni bilo povsem lahka stvar. Ker pa ni zinila, se je ni upal pomagati, da, ie pogledati se jo je komaj drznil, ko ji je zavijal noge v odejo, da jim dračje in trnje ne bi moglo do živega. Nato je vzel vajete v roko in urno krenil na pot. Vesel je bil, da mu je ni bilo treba gledati in je bil varen pred njenimi vprašuj očimi očmi, kajti vse njegovo ravnanje se mu je zdelo zdaj nezaslišano. Vendar se ga ni kesaL Zdaj je bila njegova žena, in to dejstvo, ki se bo hitro razvedelo po vsej Tontski krajini, jo po nezapisani, toda od vsakogar strogo spoštovani nravni postavi dežele varuje zasledovanja drugih moških — tudi tedaj, 2e ga zapusti. Zapustila ga seveda bo, bržkone že jutri, ko pride njena sestra. Kj>V0 bo neki ta gledala na vso stvar? Morda je Mary Stockwellova edina duša, ki ga bo razumela in milo sodila o njem. Da, izključeno niti ni, da bo odobravala njegovo ravnanje. Med tem se je bil kratki zimakl dan nagnil, močno hladno je postajalo, posebno, ker ao senčnati borovci prestrezali žarke nizkega solnca. »Ali te sebe?« je vprašal, m da M okrenil glavo. »Da, mraz ml j«.« Zobje ao ji Šklepetali pri tem kratkem odgovoru, Cal aa je okrenil — aadela je skrčena kakor kupček g« nesreče in trepetala. Slekel je suknjič ter ji pomolil. »Ni, tole oblecL« »Ne,« je trmasto odgovorila. »Se mar bojiš, da se ne bi umazala, ker jemo j?« »Ne, a saj ga sam potrebuješ.« Cal je bil ganjen, vendar je posmehljivo in osor-no odvrnil: »V kakšnih skrbeh si zame! Stori, kar ti pravim, in obleci ga takoj — nimam navade, da bi po trikrat ukazoval isto reč.« Oplašena je vzela suknjič in se krepko zavila vanj, nato sta molče krenila dalje. Cal je postajal čedalje neznosnejši s samim seboj, čedalje bolj klavrn in ničev v svojih lastnih očeh. Trdno je bil prepričan, da je za zmerom zapravil njeno ljubezen ali naklonjenost, če jo je sploh kdaj imel, in da ga Georgia zdaj sovraži in z grozo in studom gleda nanj. Toda na pol poti se ni kazalo ustavljati, načrt Tucka Merryja je bilo treba izvesti natanko po predpisih, izgubiti pri tem tako ni mogel ničesar, kvečjemu dobiti — če je Tuck ženske res tako dobro poznal, kakor je trdiL Oddahnil se je, ko sta nazadnje prispela do hiše — zdaj ie veliki končni prizor, pa bo, hvala Bogu, vsa smešna komedija pri kraju! Cal je obstal, izpustil vajeti in se obrnil h Georgiji, rekoč: »Žlezi s konja in stopi v hišo!« Stara, prisrčna dobrodošlica, s katero pozdrav* ljajo zapadnjaki vsakega gosta, da, vsakega tujc% je zvenela to pot neodkritosrčno in posiljena To in ono s češkega Akademiki kot obrtni vajenci — Radijska postaja v grobnici — Stališče starega češkega plemstva — Sovjetske komisije — Obrtniki v krizi — Položaj v Pragi Po zatvoritvi čeških visokih šol J« bilo objavljeno, da bo vsak dijak, ki je brez posla, poslan na prisilno delo v Nemčijo. Zato so si dijaki preskrbeli najrazličnejše zaposlitve, da se lahko izkažejo pred oblastvu Mnogo jih je odpotovalo domov k staršem ali sorodnikom, kjer pomagajo pri domačem kmetijskem delu, mnogo pa jih je vstopilo v uk pri raznih rokodelcih čevljarjih, krojačih, mizarjih, kleparjih itd., da so si tako izposlovali potrdilo o zaposlitvi, ki jih čuva pred odgonom v delovno taborišče. Okoli 20. novembra so bili mnogi češki zdravniki in živinozdravniki mobilizirani in poslani v vojsko, kjer služijo, kakor ostali nemški državljani. Vse šole v protektorat-nih deželah so dobile nalog, naj pripravijo vse potrebno, da bi se v danem primeru lahko takoj izpremenile v bivališča za vojake. Ta odredba se spravlja v zvezo z premikanji čet na vzhodnem Slovaškem. Na Češkem in Moravskem vlada popoln red in mir. Oblast stori vse, da onemogoči vsako podtalno rovarjenje. Nedavno je na pokopališču na Olšanih odkrila tajno radio-oddajno postajo. Bila je zelo vešče montirana v neki grobnici in so jo odkrili čisto slučajno. A tudi sedaj je v obratu še več oddajnih postaj, ki jih oblasti neprestano iščejo. Politična strnjenost češkega ljudstva je po zadnjih dogodkih postala še trdnejša in krepkejša. Od 143 starih plemiških rodbin se jih je 140 priznalo brezpogojno k češkemu narodu. Med njimi so stare plemiške družine Schonbornov, Strachwitzer, Schwarzenbergov itd. Nekaterim, katerih člani se mude v inozemstvu, je bil zaplenjen ves imetek. Vendar pa so plemiči po večini pristaši podunavske federacije, češ da bi v takem bloku držav vsak narod dobil to, kar mu gre. V teku dogodkov se v češki javnosti nekako popravlja odnos do predsednika dr. Hache in vedno več jih je, ki priznavajo, da je ravnal pravilno. Njegova in njegove vlade spomenica berlinski vladi gre med ljudstvom od Tok do rok. Sovjetska vlada je dala mnogim češkim podjetjem velika naročila in poslala v ta podjetja svoje zastopnike, ki nadzorujejo naročena dela. Pri naročilih Škodovi tovar- ni so morali Rusi dobaviti tudi potrebni baker, poslali pa so z njim celo komisijo, ki strogo pazi, da bi se baker porabil samo za sovjetska naročila. Člani teh komisij so povsod navezali stike z delavstvom in, kakor vse kaže, so odnošaji med delavci in komisarji zelo prisrčni. Nemški nacio-nalci so v Pragi in po drugih čeških mestih ustanovili kakih 150 tečajev za učenje ruščine. Nekatere tovarne, ki sicer nimajo ruskih naročil, so dobile nalog, naj svoje izdelke opremijo z etiketami v ruščini. Tako izdelujeta tvrdki Sana in Kubin v Ouva-lih margarino in jo opremljata z ruskimi napisi. Prisotnost raznih sovjetskih komisij, kojih člani se pojavljajo vedno v uniformah, je spočetka vzbujala splošno pozornost, sedaj pa so ti pojavi nekaj običajnega in niso več nikaka senzacija. Pred nekoliko dnevi je protektonatna oblast ukinila soodločevanje mestnega sveta v praških komunialnih zadevah in mestni svet je odslej le še posvetovalni organ. Občinsko oblast izvršujeta sedaj primator dr. Klapka in podžupan dr. Pfitzner. Slednji ima kot Nemec seveda močnejšo pozicijo, tako da lahko prodre z vsakim svojim predlogom in da je pravi šef praške mestne uprave on, ne pa primator dr. Klapka. Glasovi o demonstracijah žensk zaradi draginje v Pragi niso resnični, pač pa je v Bu-djevicah češka policija po nalogu višjih že parkrat naložila skupine žensk na avtomobile ter jih izkrcala daleč izven mesta, odkoder so morale potem peš domov. Toda tudi v teh primerih ni šlo za demonstracije, marveč za prepovedano zbiranje pred prodajalnami z življenjskimi potrebščinami. Malim obrtnikom v mestih protektorat-nih dežel je pomanjkanje surovin ogrozilo obstoj. Blago, les, usnje itd. se jim podeljuje tako skopo, da komaj še životarijo, obratov pa si ne upajo zapreti, ker bi v tem primeru morali na prisilno delo v Nemčijo. Tako dobivajo krojači v Brnu samo 60°/« one količine, ki so jo za svoj obrat rabili 1. 1937. Nemški krojači v istem mestu pa so dobili polno množino z ozirom na to, ker morajo šivati uniforme za .člane SA in SS ter drugih uniformiranih narodno-sociahstičnih organizacij. Ivan Meštrovič o prekrstitvi zagrebške Akademije znanosti in umetnosti Poročali smo že o sklepu za prekrstitev Ju- < g&slovpnske akademije znanost: in umetnosti v Zagrebu v Hrvatsko akademijo znanosti in umetnosti. Sklep mora potrditi še ban dr. šubašič, nakar bo službeno uvedeno novo ime. V zvezi s tem sklepom objavlja »Hrvatski dnevnik« pismo našega največjega kiparja Ivana Meštroviča. V pismu pravi Meštrovič, da mu je nadvse milo hrvatsko ime, ki bo zvenelo odslej v novem imenu zagrebške akademije znanosti in umetnosti, nato pa nadaljuje: »Kljub temu mislim, da ni bilo primerno posegati v že zgodovinsko ime naše največje kulturne ustanove, ker vsebuje to ime vso širino pogledov in srca hrvatskega naroda. Mi vsi vemo, da je vznikla misel kulturne in politične - vzajemnosti južnih Slovanov ravno med nami Hrvati in da je Jugoslovenska akademija znanosti in umetnosti živ primer za to. To so zgodovinska dejstva, katerih se nam po mojem skromnem mišljenju ni treba sramovati. Če je bila jugoslovenska ideja često krivo tolmačenji in še bolj krivo izvajana, potem tega ni bila kriva ta bratska in narodna ideja, niti mi Hrvati. Vprašujem pa se tudi, dali je naše pokolenje upravičeno spreminjati ime nečesar, česar ni samo ustanovilo. Končno pa se tudi vprašujem, dali smo o tem svojem koraku tako debro in temeljito premislili, kakor so celo stvar premislili naši predniki, ki so ustvarili in dali ime Jugoslovenski akademiji znanosti. Meni se zdi, da nismo vseh stvari dovolj dobro premislili. Poleg tega sem mnenja, da je Akademija dediščina in iastmna vsega hrvatskega naroda in da more sklepati polnove-ljavno o spremembi njenega imena samo bodoči hrvatski sabor.« Beograjska »Politika« objavlja poleg pisma Ivana Meštroviča tudi nanj naslovljeno pismo beograjskega vseučiliškega profesorja dr. Viktorja Novaka. V pismu se zahvaljuje dr. Novak Meštroviču za njegov odločen in možati korak, ki je vreden njegove preteklosti Nato pravi: »Vaš protest bo odjeknil kot plemeniti krik jugoslovenske misli proti neopravičenemu menjavanju imena ustanove, ki je bila delo največjega graditelja jugoslovenske misli v naši preteklosti Zahvaljujem se Vam v imenu vseh tistih, ki so ostali zvesti dediščini Strossmayefja in Račkega, naj- večjih zakonodajalcev Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Zahvaljujem pa se tudi umetnosti da se je tokrat visoko dvignila nad obzorje znanosti, ki je nehvaležno pozabila besede prvega predsednika Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti Franja Račkega ob 25-letnici akademije, ko je dejal: »Jugo-slovensko ime je biio in bo ostalo kamen spodtike samo nasprotnikom naše narodne .zajednice " Končano zasedanje arhierejskega sabora Beograd, 14. dec. p. Dopoldne je bilo končano zasedanje arhierejskega sabora pravoslavne cerkve, ki je trajalo nad 10 dni. Po zasedanju je bilo objavljeno, da je ministrski svet sprejel uredbo o izplačilu državne odškodnine pravoslavni cerkvi Po tej uredbi se vrača pravoslavni cerkvi imetje, ki sta ga pravoslavni cerkvi bivše kraljevine Srbije in kraljevine Črne gore dali državi na razpolago v najtežjih časih osvobodilnih vojn. Opoldne je patriarh Gavrilo priredil obed na čast članom vlade. Obeda so se udeležili skoro vsi ministri, med njimi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik dr. Maček, ter vsi člani arhierejskega sabora. Patriarh je imel ob tej priliki zdravico, na katero je odgovo- » ril predsednik vlade Cvetkovič. Po obedu je podpredsednik vlade dr. Maček izjavil novinarjem, da se povsem strinja z besedami predsednika vlade, ki je govoril v imenu vseh. Regulacijski načrt za mesto Beograd Beograd, 14. dec. p. Ministrstvo za grad-be je odobrilo idejno skico regulacijskega načrta za mesto Beograd ter uredbo o njegovi izvršitvi Spomenik kralju Aleksandru v Nišu Beograd, 14. dec. p. V nedeljo 17. t m. bodo v Nižu slovesno odkrili spomenik pokojnemu kralju Aleksandru I. Uedini-telju. Za to slovesnost so bile izvršene obširne priprave. Beležke Proslava dvajsetletnice ljubljanske univerze Kakor smo že poročali proslavi ljubljanska univerza v nedeljo 20-letnioo svojega obstoja. Pokroviteljstvo nad svečanostjo je prevzel Nj. Vel. kralj Peter II. Na predvečer proslave bo v soboto v open slavnostna predstava »Gorenjskega slavčka« z uvodno besedo upravnika g. Otona Zupančiča. V nedeljo ob 10. bo v univerzitetni zbornici slavnostna seja univerzitetnega sveta, združena s promocijo dr. Korošca za častnega doktorja. Na seji bo sodeloval Akademski pevski zbor. Dostop h slovesni seji in h promociji na univerzi je dovoljen le proti posebnemu vabilu. Nov tajnik sokolskega Beograjski listi poročajo, da je bil imenovan za glavnega tajnika saveza Sokola kraljevine Jugoslavije Radmilo Grdjič, dosedanji glavni urednik »Jugoslovenske pošte«, sarajevskega glasila jugoslovenskih nacionalistov. Radmilo Grdjič je znan kulturni in narodni delavec. Kot jugoslovenski nacionalist se je udejstvoval v ©mladinskih nacionalističnih organizacijah že pred vojno ter bil L 1913 izključen Iz vseh srednjih šol v Bosni In Hercegovini. V svetovni vojni je bil poklican k vojakom ln poslan na fronto, kmalu pa se je znašel pred vojnim sodiščem zaradi širjenja jugoslovenske misli med vojaki. Po vojni se je posvetil novinarskemu poklicu. Ves svoj prosti čas je posvetil sokolskemu delu ln postal znan zlasti po organiziranju vzornih sokolskih kmetskih čet v Bosni in Hercegovini. JNS na jugu V Niš sta prispela člana glavnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke Ilija Mihajlovič in bivši minister Ignjat štefa-novič. Sestala sta se s člani banovinskega odbora JNS za moravsko banovino ter razpravlja z njimi o pripravah za banovinsko konferenco JNS v Nišu, katere se bosta udeležila tudi predsednik stranke Peter živkovič ln prvi podpredsednik Jovo Banj anin. V Bosni sta bili dve lepo uspeli konferenci JNS v Mesičih in Stjenicl, kjer je poročal o političnem položaju Dobrosav Jev- djevid. Razprava o volilnem zakonu Ministrski odbor, ki razpravlja o volilnem zakonu, je včeraj zaključil svoje delo, kar se tiče načel novega volilnega reda. Sedaj bo razpravfjal o stilizaciji posameznih odredb in se bo v to svrho sestal prihodnjo sredo. Medtem bosta minister pravde dr. Markovič in minister Konstan-t novič pripravila formulacijo besedila. Seja ministrskega sveta, ki naj bi bila včeraj razpravljala o volilnem zakonu, je bila zaradi tega odložena. Dvomljivo je, ali bo vlada še pred praznika; končala svoja posvetovanja o volilnem-zakonik Nikola Pasič o vladi, opoziciji in volitvah Novosadski »Dom« objavlja o pokojnem velikem državniku Nikoli Pašiču naslednjo zanimivo in danes zopet aktualno anekdoto: Pred vojno je pripravljala vlada, ki ji je predsedoval pokojni Nikola Pašič, revizijo vollnega zakona. Načrt novega volilnega zakona je Izdelovala posebna ministrska komisija. Ko je bil načrt zakona gotov, so ga predložili Pašiču v predhodno odobritev. Pokojni srbski državnik ni predloga niti prelistal, temveč je bistro, kakor je to znal, pogledal ministra pravde, ki mu je prinesel načrt zakona, ter ga vprašal: »Kakšen bo kaj novi zakon za opozicijo?« — »Hm, gospod predsednik, opozicija z njim sigurno ne bo zadovoljna, ker jo bomo z njim pošteno oklestili.« — »Ovaj, znaš, nikar tako, po Bogu brat. Napravite drugi načrt zakona, ki bo dober tudi za opozicijo, kajti nič se ne ve, če ne pojdemo lepega dne tudi mi v opozicijo In potem nam lahko vlada zavije vrat z našim volilnim zakonom.« Proti klevetanju ministra dr. Šuteja V Sarajevski »Jugoslovenski pošti« je objavil član glavnega odbora JNS Dobrosav Jevdjevič izjavo, naslovljeno »Povodom grde klevete...« Izjavo objavljajo tudi zagrebški In beograjski listi. V njej beremo: »Te dni se širijo po Sarajevu ln Bosni neresnice o zadržanju ministra financ dr. Jurija šuteja za časa svetovne vojne. Ker smatram, da se s klevetami ne more služiti srbski stvari, izjavljam, da so vse te govorice navadna izmišljotina. Moja družina, kakor tudi družine drugih srbskih ro- doljubov, ki ao jih preganjali avstrijski vlastodržcl, se a hvaležnostjo spominjajo uslug, ki jih jim je storil dr. šutej med vojno. Baš zaradi tega so ga avstrijske oblasti tudi odstranile iz vrst preiskovalnih organov v preiskavi proti sarajevskim atentatorjem.« Sporazum ln demokracija Beograjski vseučiliški profesor dr. Miha j lo Ilič razpravlja v svojem tedniku »Napred« o potrebi čimprejšnje obnove demokracije. Dr. Ilič obžaluje, da je prišlo do sklenitve sporazuma pred obnovo demokracije, kar je pač pripisati izrednim prilikam, v katerih sedaj živimo. Med drugim piše: »Toda odgovorni čini tel j i morajo računati s tem, da si ni mogoče zamisliti uspešne izvedbe sporazuma brez obnove demokracije Sporazum brez obnove demokracije je v naprej obsojen na polom. Sporazum in demokracija sta med seboj neporušno povezana in si ni mogoče pri nas več zamišljati enega brez drugega. Ako nismo dobili demokracije že istočasno s podpisom sporazuma, je sedaj tem bolj nujno, da jo dobimo čim prej. Dejstvo je, da je samo demokracija v stanju izvesti sporazum v celoti ter interese celote spraviti v sklad z interesi posameznih delov naroda in države.« Ženska volilna pravica »ženski pokretc v Ljubljani nam pošilja v objavo: V »Slovencu« 14. t m. smo brale objavo o načrtu za novi vo? ilni zakon, po katerem naj bi imele volivno pravico samo akademsko izobražene one s strokovno izobrazbo Itd. Ne glede na upravičene dvome, da bi bile samo žene, ld jih navaja načrt, najbolj sposobne in upravičene, dobite volivno pravico in s tem državljansko enakopravnost, moramo biti proti takemu načrtu v imena dem°kracije, katere prvo načelo je enakopravnost vseh državljanov, ženskih ln moških, ne glede na njihov socialni položaj in premoženjske razmere Ne bi bilo vredno naše borbe, ako bfi pristale na to, da se prav delavske in kmečke žene zapostavljajo. Sicer so pa to že izjavile naše zastopnice dr. L. Markoviču, ko jim je o tem načrtu govoril. — Medtem je bila. kakor nam poročajo, sugestija g. dr. Marieoviča glede volilne pravice v vladi odklonjena. Pogreb generala Nikole Čolovida Beograd, 14. dec. p. Dopoldne je bil T Beogradu pogreb junaka iz svetovne vojne konjeniškega brigadnega generala Nikole Coloviča. Pogreba so se udeležili mnogoštevilni bivši bojevniki ter velika množica meščanstva. V imenu udruženja nosilcev Karadjordjeve zvezde se je poslovil od pokojnika ob grobu general Ljuba Be-limarkovič v imenu udruženja Tlmoča-nov, ki mu je bil pokojnik predsednik, pa general Djoka Radosavljevič. V imenu pokojnikovih šolskih tovarišev, ki jih je samo še šest, je govoril Aleksander Mišič, Poleg drugih Je položil na krsto zaslužnega generala venec tudi minister aa vojsko in mornarico general Nedič. Razlastitev zagrebške radijske postaje Zagreb, 14. dec. o. Ekspropriacijsko postopanje, ki ga je ministrstvo poste uvedlo za zagrebško radio postajo, je končano. Inventar in poslopje postaje je bilo ocenjeno na 1.700.000 din, dosedanji lastniki pa so zahtevali 4 milijone dinarjev. Končno je došio do poravnave, da je ministrstvo za pošte kupilo poslopje radijske postaje za 1,900.000 din. Vodstvo zagrebške radijske postaje bo prevzela s 1. januarjem poštna direkcija v Zagrebu. Pričakujejo, da bo novi lastnik izpolnil upravičene želje prebivalstva v Zagrebu in drugod ter ojačil radio postajo ker njena dosedanja kapaciteta ni zadovoljevala potreb niti najbližja zagrebške okolice Iz državne službe Beograd, 14. dec p. Premeščen je k pošti na Pragerskem prometnik Pavel Vindiš, doslej v Trebinju. Zbirka za zimsko v Zagrebu Zagreb, 14. dec. o. Do včeraj so zbrali za zimsko pomoč brezposelnemu delavstvu v Zagrebu 1,793.859 dinarjev. Akcija za zimsko pomoč se bo prihodnje leto znatno razširila, ker se bo v vsej banovini Hrvatski uvedel socialni davek, s 6e-gar dohodki se bodo zaposlili brezposelni ročni in Intelektualni delavci ter izvršila razna javna dela. Velik požar v Rački Beograd, 14. dee p. Kakor poročajo fes Novega Sada je v baškem selu Torzl nastal velik požar v skladišču bratov Betzger. Pogorelo je prediva za 150.000 dinarjev. Oškodovani so tudi mnogi kmetje, ki so imeli v skladišču shranjeno svoje predJvo. Občni zbor skavtske zveze Beograd, 14. dec. p. Letna skupščina zveze skavtov kraljevine Jugoslavije bo v nedeljo 17. t. m. v Beogradu. Smeri sovjetskih prodiranj na Finsko V Čatež Spominu f Zorka Prelovca Krasna pozno jesenska noč mesca oktobra je obetala najlepši dan. Jutro je bilo megleno. Dolenjski vlak se je počasi pomikal ob robu Ljubljanskega barja. Megla se je redčila in dvigala. Krim se Je pokazal s kapo. Napovedoval je dež. V Šmarja ni bilo solnca, kakor so napovedovali, oblačno je bilo. Nad lepo dolenjsko pokrajino je legla puščoba in otožnost, ki se naseli v naravo ln v duše okoli praznika vseh svetih. Monotono je drdral vlak v to jesensko sivino. Opazoval sem pokrajino in se oziral proti nebu. Kaj bo. če mi slabo vreme onemogoči pot, na katero sem se pripravljal že od pomladi in na katero sem se ta dan nenadoma odločil. V Čatež, v kraj, kamor je- zahajal dolga leta naš dragi rojak in prijatelj, pokojni Zor-ko. Velika Loka. Zadnja postaja. Izstopim z dvema ženama ki sta imeli skoro isto pot in sta se mi ponudil: za vodnika. Iz postaje smo šli po cesti, kmalu nato pa v desno po stezi v hrib. Preko travnika ln gozda pa zopet na cesto Velike ovinke smo rezali po bližnjicah. Preko loga s potokom in že smo b li v škovcu. skromni dolenjski vasici. Nad cerkvijo smo se ločili. Krenil sem po stezi do ceste in nato po njej proti Čatežu. Odkraj gozda se mi je odprl lep pogled na vasico la mo- gočno iromarsko cerkev na Zaplazu v ozadju. Gasilski dom, s katerega je vihrala črna zastava, prosvetni dom, cerkev s pokopališčem, šola, prva in za ovinkom še druga gostilna, nekaj korakov naprej pa par ličnih viL Vse to tvori središče čedne in lepe vasice sredi vinskih goric, na razvodju med Temenico in Mirno. Prijeten letovi-ščarski kraj, pribežališče mnogih ljubljanskih izletnikov in številnih dolenjskih romarjev. Stopil sem v drugo gostilno, kamor je rad zahajal tudi Zorko. Po kratkem počitku sem jo mahnil po romarski poti k cerkvi na Zaplazu. Pod menoj se je odpiral svet. v katerem je ustvarjal slovenskemu narodu nesmrtne napeve, sebi pa gradil živ in trajen spomen k v dušah vseh, ki so ga poznali ali pa peli njegove pesmi. To je spomenik, za katerega se ni pravdal ln katerega mu ne more nihče porušiti Dragi fant! Tu je bil torej Tvoj svet. Semkaj si prvič prišel pred 26 leti, vzljubil si kraj. okolico in ljudi. Nato si se vračal vanj vsako leto, zadnja leta celo večkrat, kakor bi bil slutil, da se TI stekajo ure. Popolnoma Te razumem, zakaj Te je tukajšnji svet pridobil zase, saj sem ga vzljubil tudi jaz in poleg naju najbrže tudi ostali rojaki, ki so kdaj prišli semkaj iz ozke doHne, ki nudi komaj ped neba nad teboj. Toda tako zvesti, kakor si mu bil Ti. so bili le redki, bili ste prav za prav trije. VI trije ste bili kakor presajeni lz našega idrijskega kotla v to zemljo, v kateri ste pognali močne korenine ln mogočna debla na polju slovenske prosvete. Učitelj Tone je živel in deloval tu polnih 33 let. Težko je bilo slovo njemu in drugim. Se danes zdrknejo po licu solze vsakomur, ki se spomni moža. njegovega dela in slovesa. Polnih 12 let je tu živela tudi rojakinja Tilka, učiteljica. Gotovo bi se tudi ona ne bila poslovila, da ji nI pretrgala nit življenja strahovita nesreča. Ti pa si prihajal leto za letom, čeprav le za kratek čas. Govoril in sanjal si o svoji hišici, ki naj bi stala tu sredi vinskih goric. Semkaj si prihajal s svojimi »Gandijem«, ki je nestrpno čakal, kdaj bo treba zvonili. Zvonil je, Ti pa si orglal. Vsi se Te spominjajo z ljubeznijo, vsi so Te radi imeli in Ti njih. Vesel si bil v preprosti kmetski družbi. Pel si med njim, plesal svoj »fdzi-fazi« počasi in oprezno in tudi pil z njimi. Kdo bi TI to zameril. Med pevcem in pivcem je veliko sorodstva, celo v abecedi si sledita neposredno e ln L Bil al vedno vesel, le zadnja leta al pričel tožiti o bolezni. In nato Te ni bilo več. V gostilniški sobi, kjer si ustvarjal, visi nad Tvojim sedežem še vedno Tvoja slika. Zadnja je. Izmučen in strt. Obraz ra-zoran z globokimi brazdami, pogled mrk in ubit. Nič več ni sijaja v očeh, nič več poleta, glava utrujena kloni Tu na tem mestu si sedel in ustvarjal že v zgodnjih Jutrnjih mah. Okna ao Ti morali zagrniti, da Te trt motilo jutrnje življenje vasi in prirode Podoben aa mi »Dfi števcu* kateremu ao pri n** doma, t Tvoji dragi Idriji, pokrili čez dan gajbico. da je žvrgolel tudi v solncu, misleč, da je noč. V tej sobi je tudi čudovita stara sten. ska ura, ki vsako uro zaigra pravcati koncert. Gotovo si jo poslušal. V takem okolju si ustvaril svojo »Sedem si rož . . .«, tu so nastajale in nastala Tvoje posmrtni-ce, naše Idrijske ljudske pesmi. Z njimi si začel pred 30 leti, z njimi si končal svoje bogato in pomembno glasbeno življenje Stari »Repofttevc se še vedno smehlja s cigaro v ustih, S ponosom pa tudi z bolestjo govori o Tebi. Z veseljem pokale Tvoje zadnje darilo, par lesenih tcoklic Gospodinja pa prinese veliko leseno srce, ki si ga ji poklonil teden dni pred svojo smrtjo. Vse to sem premišljeval, ko sem stal pred mogočno romarsko cerkvijo. Poldan je bilo. Prisluhnil sem opoldanskemu zvo-njen ju ki je prihajalo iz neštetih cerkva, raztresenih po prelepih dolenjskih goricah. Najbrže si tudi Ti kdaj stal na tem mesta bodisi v opoldanskem ali večernemu zvonje nju. Tedaj je nastala Tvoja čudovita »Av« Marija« posvečena romarski Materi božji na Zaplazu. Strmel sem v sivino m mrtvaško tihoto jesenske narave in pokrajiiie. Lahke meglice med goricami. Vreme se je sprevrglo, nastop la je jugovina. Tam nad kočevskim lesom so ae kopičili temni oblaki in se bi. tro razgrnili nad Urno Dolenjsko do Gorjancev in očeta Koma. V dveh farah je zvonilo mrličem. Ko •em prihajal t vas, aetn iel preko poko- pališča. Ravno ao blH pokopali trboveljskega rudarja, ki je bil tudi prvi gasilec v tej f ari. Tovariši ao mu položili na grob velik venec s širokim rdečim trakom. Spomnil sem ae na Te Rad si imel rudarje, rad ri se spominjal tudi domačih gasilcev in ▼ Tvoji gumbnici je bil vedno rdeč nagelj. Gledal sem pobožne romarje, ki so pit-•hajali iz vseh strani. Skromni in ponižni ao molili in drsali po kolenih okrog oltarjev. Glave so se Sklanjale ustnice ao sa premikale prsti ao preg bali jagode rožnega venca. Ustavljali ao se ob razpelu, aa Sklanjali, ga poljubljali in istočasno spuščali v puščico skromen denar. Gotovo st jih nekoč tudi H opazoval. Danes Ta ni več • • • Hotel sem TI natrgati cvetja na grob, Po travnikih in gozdovih ga ni bilo več. Vse je že spalo in spi zimsko spanje ter čaka prebujenja. Polja so razorana in č&. kajo novih semen. Vse bo spet vzklilo v življenje Samo začasno je to spanje n»> rave, le Tvoje je večno in lz njega m več povratka . . . Pričelo Je deževati Vrnil aeon aa v stopa iz sveta misli spet v vsakdanje življenje. Harmonika je Škripala tn edini par ae je precej leno premikal po podu. Pred menoj ae je iskrila v kozarcu letošnja " pljlca. Prijel sem čašo in jo v spraznil ... V toni smo ae odpeljali proti Sv. co. V gluho nofi je odmevala zalegla £MJenja . «« HALI OGLASI! o 6 l a s o b cene malim Po 30 par ta besedo, Din 3,— davka sa vsak oglas to enkratno pi stojblno Din 3.— sa Šifro ali dajanje naslovov plaAajo oni, Id lft£t*.l Služb. Najmanjši znesek ta enkratno objavo oglatta Din 12._. Dopi< In ženitve se zaračunajo po Din t— zh vsako besedo, Din 3.— davk ga vsak oglas to enkratno pristojbino Dto 5.- za šifro ali dajani. Oaalovov Najmanjfil znesek ta enkratno objavo oglasa Din 20.— VSI ostali oglasi «e zaračunajo po Din 1-— sa besedo, Dto 3.- davk j sa vsak oglas to enkratno pristojbino Dto 5. sa šifro ali dajanji naslovov. Najmanjši enesek sa enkratno objavo oglasa Din 17._ Službo dobi Lahek zaslužek Vam nudimo. Sprejemamo krajevne zastopnike za ljudsko zavarovanje. Moški ic ženske, zlasti vpokojenci iz vseh krajev, nai pošljejo noje ponudbe zavarovalnici »Drava« v Mariboru. 32460-1 Brivskega pomočnika fprejmem. Nastop 22. decembra. Kunšič Miha, brivec, Rečica ob Savinji. 32515-1 Postrežnico pošteno, od 7.—18. 're, »preimem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32527-1 Postrežnico Snrejmem za čas od pol 14. o 15. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32525-1 Samostojno kuharico veščo tudi vseh drugih hišnih del, sprejmem J. januarja ali kasnete za dobo petih ali šestih mesecev. — Družina brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plača 300 din«. 32548-1 Službe išče Mlad uradnik s prakso v upravni službi ter znanjem nemščine, išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »1940« 32531-2 Vajenci (ke) Frizersko vajenko pridno in pošteno, spreime takoj frizerski salon Zabjek Franjo, Krakovski nasip 26, Ljubljana. 32536-44 inseriraj v „jutru"! Prodam Razne antikvitete prodam, perzijske preproge in lep baročni kamin iz črnega kamna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32540-6 Lepe jaslice pastirce, ovčice, kravice, osličke, hlevčke, kozolčke, vodnjake, tudi parfume, ko-linsko vodo. pudre, kreme, dobite v parfumeriji »Iris«, Židovska ul. 3, Ljubljana. 32509-6 Ekonomično oeč »KRALJICA PEČI«, ki se naloži s premogom le enkrat dnevno, potem pa greje ves dan enakomerno, dobite v vseh velikostih pri A. SEMENIČ in drug, Ljubljana, Miklošičeva 15, telefon 21-21. 32524-6 Mlada vdova s samostojno obrtjo, v trenutni zadregi, prosi dobrosrčnega gospoda manjšega posojila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vrnitev«. 32543-16 Lokali Prostor za pisarno lep, svetel in suh ali za delavnico, oddam. Šmartinska cesta 10. 32530-19 Lokal za vsako mirno obrt tako) oddam. Poizve se: Gosposka ulica 16 pri hišnici. 32549-19 Krznen damski ovratnik moderen fangora zajec) za din 150. Ogledati v ogl. odd. Jutra. 32495-6 Avto, moto Prostor v skupni kurjeni garaži Vam odda po ugodni ceni garaža »Loize« na Mikloši čevi cesti! Več Vam pove vratar hotela »Metropol«, Miklič. 32557-10 Kapital Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnemu plačilu Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka J 2. 32456-16 Posojilnice Ptuj hranilne knjižice cca din 125.000 prodam. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Posojilnica Ptuj«. 32539 16 OBČINA LJUTOMER boda na dan 27. decembra 1939 ob 9 uri dopoldne v občinski pisarni v Ljutomeru prodajala dražbe-nim potom nepremično imovino last dr. Gottweissove bolniške ustanove. Nepremičnine sestoje iz lepe pritlične hišice ob banovinski cesti v centru mesta Ljutomera z vrtom i. dr. ter iz cca 9 ha obse-gajočega zemljišča (vinograd, sadonosnik, njive in gozd ter hiša z gospodarskim poslopjem in prešo) v Desnjaku bliže Ljutomera. Potrebne informacije, približna cena in drugo se izve v pisarni občine Ljutomer med uradnimi urami. Uprava občine Ljutomer, dne 12. decembra 1939. Trgovsko hišo kupim v Mariboru na prometni točki. Cena 1,500.000 do 2,000.000. Ponudbe je poslati na ogl. odd. futra pod »Trgovska hiša«. 32511-20 Hišo v Ljubljani kupim od 250—800.000 din Ponudbe z navedbo čistega donosa na ogl. odd. Jutra pod »Resen kupec«. 32541-20 Ugoden nakup zemljišča Zaradi odsotnosti lastnika naprodai 11.000 kv. metrov arondirane zemlje v Novem mestu. Rodovitna zemlia. idilična lega. Proda se tudi razkosano. Cena nizka kliub podražitvi zemlje Primerno za vrtnarstvo, kokošjo farmo. industrijo ali tudi za gradbene parcele. Razen tega je zraven te zemlje naprodaj parcela 1700 kv. metrov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Redka pri-ložnost«. 32544-20 Dobra in prijetna reprodukcija glasov. Stabilen sprejem na vseh valovnih dolžinah. Solidna izdelava in lepa zunanjost. Avtomatsko Iskanje postaj. Vam nudi holandski kompas MEDIJATOR radio Zastopniki v vseh večjih krajih. V Ljubljani: »TEHNIK«, Josip Banjai, Miklošičeva c. 20. Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom, oddam Erjavčeva c. 4, pritličje, desno. — Ogled od 3- ure dalje. 32520-23 Opremljeno sobo solnčno, oddam dvema gospodoma, poseben vhod t stopnic. Stari trg 26, H. 32558-23 Oblačila Smoking (skoraj nov) ter kratko zimsko suknjo, v zelo dobrem stanju, prodam. Ogled med 11.—12. in 15.—16. uro po poldne. Gaieva 5, IIL desno, vrata 319- 32523-13 ŠPORT Nesrečni mandat XII. olimpiade Najprej so ga vrnili Japonci, nato pa Se Finci — mali narod velikih športnikov UWIF,1[MJU Enosob. stanovanie lepo, oddam brezpogojno mirni, snažni in točno pla-čujoči stranki. Rožna doli na. Cesta XIX. 14. 32479-21 Enosob. stanovanie za eno ali dve osebi, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32529-21 400 000, črn krznen plašč ugodno prodam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 325 J6-13 Dopisi dvignite v oelasnem oddelku dospele nonndbe! A, Apis, Banja Luka, Bri-jljante. Beli javor. Bre2 posredovalca, Dobra izdelava. Diskretnost zaiamčena. December 40, Denar, Dobra hiša Dvosobno, Ekonomi čen. Elka, Glasba 1940, Grem domov. Gorica 40, Gospodinja 19154, Gotovina 150 000, Gotovina 180.000, Gotovina 120.000. Gotovi na takoj. Gotovina 35, Gotovina hiša. Hiša. Hvaležna, ledilni loj. Izkoristite ugodnost, Jamstvc 39 Jamčim za diskretnost. industrija, Kmetska 80%. Kupim ta kot. 36 Lj., Ljubljana pred mestie. Lovski dom, Liub-Ijana vestna. Lepa in zna-čaina. Lepa in suho. Možnost trgovski tečaj. Nastop takoi 29224, Na deželi, II. nadstr.. Nizka cena. Opis in cena. Peč. Pomožna, Prvi dobi. Pomoč 23. Predmest je. Proti gotovini. Prijateljica narave. Polovica hipoteke, Rentabilno 3767. Rabim denar. Rokavica, Rada 26, Stalen 676, Sposobna 40, Solidna. Sopredmet. Si-tuiran, Severni del. Stareiši, Situacija, Stol, Stalna 28, Sonja, Takoj 60.000, Vigred Večletna praksa. Vzgojite Ijica 28, Ugodna parcela, V dvoie ie lepše, V najem. Vestna. Zastopstvo. Zavarovan kapital, Zlatnina, Za denar. Zmožna natakarica. Zelo zelo nuino. Zagreb, Začetnica 180.000. 3000, 99. 500. 40. Dvosob. stanovanje komfortno, S kopalnico, — oddam 1. januarja. Ivana Mihelič, Pieteršnikova 22. Bežigrad. 32556-21 320.000. Sobo odda Prazno prazno, veliko, Šmartinska 10. sobo oddam. — 32528-23 Prazno sobo parketirano, s posebnim vhodom, takoj oddam. Sv. Petra cesta 14, Zajec. 32545-23 f Preminula je nenadno gospa LEOPOLDA JERNEJČIČ vdova po vpok. žel. Franju Ferjančiču Pogreb blagopokojne bo v soboto, dne 16. decembra ob 15. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju pri Mariboru. MARIBOR, dne 14. decembra 1939. ŽALUJOČE SORODSTVO rs: i Th. Rotman SAMBO IM PETER POTUJETA 13 Tako! Nosorog si je bil ohladil jezo; s palmo, ki se je ni mogel več rešiti, na rogu je kmalu izginil v daljavi. Sambo in Peter sta hitro nabrala irehov, in ko jih je Peter potreskal ob fcid, da so se odprli, sta si jela tolažiti lakoto. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno bot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni jos. reich Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnici — 9vetlolik«lnir Drnžpbnico tajno z manišim kapitalom, išče trgovec. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Dvojna sreča«. 32559-24 ts&nmj! Trgovci! Orehova ledrca, ajdo* in cvetlični med kupite nai ceneje v Medarm. Ljubliana Židovska ulica 6. 32329 33 Informacije Preklic G. Milan Cvetk se od 1. oktobra 1939 ne nahaja » naši službi kot akviziter m ni upravičen za nas sklepati zavarovalnih pogodb, še manj pa spreiemati zadatja. Za inkasiranie premij pa sploh ni bil nikdar pooblaščen Ljubliana. 14. dec. 1939 Jugoslaviia. splošna zavarovalna družba. 32519 31 5? PREMOG ROKS - DRVA nudi I* Pogačnik BOHORTCEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba orezhibna. innnnnnD Zadnje olimpijske Igre so bile v Berlinu pred tremi leti. Vse svetovno časopisje je poudarjalo veliko važnost takih mednarodnih manifestacij za bratstvo in mir med narodi, za zbližanje in spoznavanje narodov. Tudi naši tekmovalci so gledali s te stran) to veliko športno slavje, le eden izmed njih inž. Marij on, je napisal v olimpijski številki »Avto m šport«. »V srcih nas vseh je bila vroča želja, da se ne bi nikdar sprli med seboj, mi narodi. Ko pa smo se vračali po cesti v olimpijsko vas, so nam korakali nasproti do zob oboroženi oddelki nemške armade m njihovi težki koraki so pregluševali oddaljajoče se znamenje olimpijski številki »Avto ln šport«: »V srcih nas Naslednje olimpijske igre so bile določene 1. 1940. v Tokio, toda vojna s Kitajsko je povzročila, da je morala Japonska vrniti mandat. Mala Finska je za njo naglo prevzela delo za priprave teh olimpijskih iger — toda tudi njo je zadela usoda vojne ln olimpijske igre so propadle pod pritiskom težkih korakov do zob oboroženih vojakov in olimpijski zvem je utihnil za nadaljnja 4 leta. Mala Finska, država s 3.600.000 prebivalci. ki žive v pokrajini s 70.000 Jezeri in obdani z nekaj tisoč otoki v baltiškem morju, je vzbudila pozornost sveta ravno z rezultati na ollmpijskin tekmah. Že leta 1920 v Anversu so ponesli zmagoviti finski atleti slavo svoje domovine v svet. Vse poznejše olimpiade, letne ln zimske, so beležile številne zmagovalce Fince in ni države na svetu, ki bi si bila priborila toliko zlatih srebrnih in bronastih kolajn kakor Finska odn. Suomi, kakor Finci sami nazivajo svojo domovino. In vendar se svet ne divi Finski samo zaradi športnih uspehov Za strogo kritičnost svetovnega mnenja bi bilo to premalo Finci so dokazali, da so prednosti, ki so jih pokazali v olimpijskih tekmovanjih znali uveljaviti tudi na vseh področjih svojega javnega življenja, tudi na drugih poljih lahko s ponosom zrejo na delo, ki so ga izvršili. Se leta 1917. se je morala Finska boriti za svobodo in šele spomladi 1918. je zavladal mir v državi. Zilavost ln delavnost tega naroda, njegovi trdni temelji poštenje in solidnost, velika skromnost, ki odlikuje Fince to globoka ljubezen do domovine so bile lastnosti, ki so mnogo pripomogle k notranji ureditvi države in gospodarskemu poovigu. Dasi Ima Finska malo prebivalcev, je vendar po obsežnosti na sedmem mestu v Evropi. Razen kmetijstva, ki je na višini, je glavni predmet njene trgovine les in lesni proizvodi, kajti Finska ima med vsemi državami v Evropi najgostejšo gozdno površino s 74% celotnega ploskve. Pa tudi industrija se močno udejstvuje, posebno lesna in papirna, celulozna, železna, strojna, tekstilna, industrija usnja in usnjenih izdelkov, stekla ln porcelana ter niklja. Gospodarski podvig je povzročil, da je Finska lahko zaposlila vse svoje moške moči in ima v raznih poklicih, kjer smo bili mi le med vojno vajeni na ženske moči, stalno žensko zaposlitev. Socialno so sloji močno izravnani, demokratičnost je nekaj samo ob sebi umevnega, podprta z dejstvom, da ni vtdetl luksusa pri premožnih in ne uboštva pri delavcih. Odmev tega življenja se zrcali v kulturi Finska ima poleg obveznih osnovnih šol nadaljevalne šole za one ki so mogli dokončati samo obvezno šolsko dobo, pa se žele izpopolniti pozneje. Odrasli imajo na razpolago nad sto ljudskih univerz ta delavskih izobraževalnih zavodov. Okoli 2500 študijskih krožkov podpira nadaljnjo izobrazbo. Številne knjižnice pomagajo pri tem delu univerzitetna n. pr. s 500.000 zvezki je največja knjižnica, ljudskih knjižnic pa je preko 2500. Da je pri takem sistemu vzgoje močno razvito stanje srednjih in strokovnih šol, je jasno, pa tudi razumljivo, da ima mala Finska 3 popolne univerze, visoko šolo za socialno znanost in enako za pedagoško. Vsa vzgoja je vseskozi nacionalna in Finci posvečajo veliko pažnjo proučevanju in ohranitvi narodnega blaga, svoje zgodovine, jezika in naravnih značilnosti svoje domovine. Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura so se prvotno razvijali pod švedskim vplivom, v novejši dobi pa stopa vse bolj na dan čista finska umetnost. Dasi nagibajo Finci v svojih aelib k modernim strujam, vendar so zmerom umerjeni ter skušajo dati svojim delom nekaj svojstvenega. O finski glasbi ln literaturi mi je z navdušenjem pripovedoval naš gen. konzul v Helsinkih g dr. I. Sajkovič, ki me je povabil tudi na Kalevalajuhla, vsakoletni praznik mladine, podoben našim svetosavskim proslavam. Največji finski nacionalni epos, Kalevala, je dr. Sajkovič prevedel in izdal v hrvaščini. Vso to veliko kulturo tega malega naroda človek najbolj občuti v njihovem glavnem mestu — Helsinkih. Je to najsevernejša prestolnica na svetu in vendar prekrasno mesto s številnimi parki, jezeri v neposredni bližini, krasnimi umetniško dovršenimi spomeniki ln impozantnimi palačami. Vse kulturne institucije imajo svoje domove prav ničesar ne pogrešate, kar imajo veliki narodi. Muzeji, galerije, tri gledališča, filharmonija znanstveni zavodi, skratka prava metropola duhovno visoko razvitega naroda. Javne zgradbe tekmujejo v svoji arhitekturi z monumentalnostjo palač velikih trgovskih ln bančnih podjetij. Celi mestni predeli so novo zgrajeni in običajnih predmestij z umazanimi in napol razdrapanimi hišami ni. Helsinke splošno nazivajo »belo mesto severa«. Vtis, ki ga napravi to snažno in čisto mesto s svetlimi stavbami je res takšen Posebno podarjata to belino ogromna protestantska cerkev ln pa vitki, 74 m visoki beli stolp olimpijskega stadiona, ki sta vidna že od daleč pred vhodom v luko. Februarja 1938 sem potoval preko Avstrije, Češke, Poljske ln baltiških držav na Finsko. Niti 2 leti in kakšna izprememba v vseh teh državah. Leto dni je nekako, kar je prevzela Finska olimpijski mandat in pričela pripravljati, da zbere predstavnike vseh kulturnih držav v svoji sredi. Danes rušijo sovražna letala to krasno belo mesto severa in z vitkega stolpa olimpijskega stadiona branijo protiletalski topovi mesto pred napadi. Najboljši sinovi tega žilavega naroda se bore za svobodo svoje domovine v gigantski borbi z nasprotnikom, ki mu bodo morali enkrat podleči, samo za to, da dokažejo svojo voljo, svojo pravico ln svojo zahtevo do svobode, ki jim je dala toliko poleta, da so se mogli, dasi maloštevilni, uvrstiti med prve kulturne narode sveta, čeprav bo premagan, se bo narod s takimi vrlinami zopet povzpel in zopet orlborll svobodo. Cim težje, tem dragocenejša bo. Joso Goreč Pred pričetkom drsalne sezone Drsališče SK Ilirije bo otvorjeno v kratkem Na drsališču SK Dlrije, ki je naš edini teren za to prelepo panogo, so pretekli teden že prvič polivali vodo in ustvarili tenko olast ledu, ki bo podlaga za bodoče drsališče. Ker so sezonske vstopnice prav primerno božično darilo, jih bodo od danes naprej vsak dan od 15. do 17 že predajali pri dr-sališki blagajni. Opozarjamo vse. ki se na meravajo posvetiti drsanju, da si že zdaj HUUMniim »«a8SSWS—SS—WWSS— V nladnlh dneh Vas kozarček BERMETVIN/ jhvaruje hrlpe Gostilničarji ga lankr naroče te majhen sodček Zahtevajt« povsod ie BEKME1 B MARINKOV A 17 SBKMSKIIi RARLOVCEV Fruška gora. ,v Tiiftirir. ■ Mestni pogrebn zarod Občin* Liublian« f Umrl nam je naš ljubljeni sin, brat, stric in svak. gospod ALBIN ROBIČ PLESKARSKI POMOČNIK -Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 16. t. m. ob 2. uri popoldne izjfed mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 14. decembra 1939. Žalujoče rodbine: ROBIČ. KOŠENINA, ČIBEJ takoj ob pričetku sezone, ki obeta biti letos prav dolga, nabavijo primerno športno opremo, za katero dobe strokovna navodila v trgovinah s športnimi potrebščinami. Predvsem svetujemo, da si drsalci ne kupujejo več drsalk na vijak, temveč naj si omislijo rajši takšne, ki so fiksno pritrjene na čevlje. Tudi naj bo obutev lahka in prožna, tako da ima noga v čevlju občutek za gibe. Ker je drsanje prav zdrav šport in posebno prikladen za one, ki ne morejo iz Ljubljane na daljše smuške ture, priporočamo mladim in starim, da pridno po-sečajo naše drsališče ter tako podprejo tudi idealno športno stremljenje našega najstarejšega športnega kluba. Drsališče bo za občinstvo odprto, čim pade temperatura še za nekaj stopinj. Obvestila o prilikah na drsališču bodo izobešena v trgovini Goreč, kavarni »Evropa« kavarni »Majcen«, pri Slamiču v Prešernovi ul., hotel »Metropol« in kavarni »Zvezdi«. Dan otvoritve bo objavljen v časopisih. Kakšni sa beograjski navijači? Na nedeljski tekmi med BSK in Gradjanskim, na kateri je bilo nad 10.000 gledalcev, je bilo seveda med navijači državnega prvaka mnogo krika in vika, posebno potem, ko je bil rezultat že izravnan in bi bilo še mogoče doseči zmago. Dopisnik omenjenega športnega tednika iz ZagreDa popisuje dve zanimivi sliki iz udejstvovanja najbolj vnetih pristašev »plavega« tabora med drugim takole: »Ko je prišlo do izenačenja, se je tudi v publiki dvignila morala. Bilo je nekaj izgledov, da bi tudi domači zmagali, toda »purgerska« obramba nikakor ni popustila. Navijači so že pešali od kričanja. Grla so jim bila hripava in suha. Na stojiščih je neumorno udarjal zvon. —Glišo, tvoja sam! Samo streljaj — kriči ena izmed najbolj glasnih navljačic. Fantje se obračajo in delajo opazke. Okoli nje je zmerom večja gruča. Vsi jo bodrijo, naj navija še bolj. Toda naenkrat se prikaže gospod, ki jo prime za roko in precej trdo potegne iz gruče... To je bB — pravijo njen oče. — Čigava si sedaj? zakriči za njo še eden najbolj predrznih. Ko je bilo tekme konec, je množica ljudi po vseh stezah krenila proti mestu. V eni izmed gruč je bilo nenavadno živahno in vrisk in smeh sta odrivala daleč naokoli. Ko sem prišel tjakr * res videti nekaj posebnega. O-4->ektorj- in referenti, ker se s tem vrši nvvalni pritisk za uvajanje njihovih knjig. Kadar se pokaže potreba po novi učni knjigi, naj se razpiše natečaj. Večjo skrb Je treba posvetiti telesni vzgoji mladine na srednjih Šolah Pet ur sedenja v šoli in povprečno Se štiri ure doma za učenje, skupno devet ur na dan, je preveč za mladino, ki bi morala biti dnevno vsa dve uri na prostem Prav tako je treba v vseh mestih in industrijskih krajih uredit: javna igrišča za otroke. V stanovanjskih kasarnah se otroci ne morejo razgibati in nau iti svežega zraka, zato naj bi bili primerni prostori odrejen: za otroška igrišča, kjer naj bi se mladina igrala pod vodstvom otroških vrtnaric in otroških negovalk. Zakon o ljudskih šolah dooča: V krajih, kjer obiskuje šolo nad 400 učencev, se ustanovi šolska poliklinka s kopalnico. Zato je nujno potrebno, da se v vsakem večjem kraju, kjer je zadostno število šolskih otrok, ustanove šolske polikl nike in namestijo zaščitne sestre. V takih industrijskih krajih kakor so Trbov je. Zagorje, Hrastnik. Jesenice. Črna, Senovo, Sevnica, bi morali poliklinike takoj ustanoviti, ker je to najboljše zdravstve o varstvo mladine in je šolam delo jako olajšano. Za varstvo mladine Uredba o zaščiti civilnega prebivalstva pred zračnimi napadi zahteva, da se ustanove povsod posebni pododbori za zaščito mladine. Prav bi bilo. da bi javnost bila obveščena o vsem delu teh zašč'tnih odborov in da bi jim tudi pomagala V mestih bi morala biti v bližini šol popolnoma varna zaklonišča. Trenutno je najhujši sovražnik našega naroda alkohol. Dobra sadna letina in slaba kupčija s sadjem sta omogočili podeželskemu ljudstvu, da je kuhalo sine množine alkoholnih pijač. Našo mlad'no zastruplja žganje, kar je hujše kakor vsi Poboji in zastrupljanja z a^holom pri odraslih, ker na mladini se bo poznalo zastrupljanje še desetletja. Naorošena so vsa oblast va In organizacije, da pomagajo varovati mladino pred tem str"pom Prosta žganjekuha je nesreča za naš narod. zato naj zakonodajna oblast zopet uvede določbe, ki so veljale pr: nas pred dovolitvijo proste žganjekuhe. pisma, v katerih jim neznanec napoveduje, da bodo v kratkem njihove domačije pogorele. Tudi zadeva z anonimnimi pismi je ostaia nepojasnjena. Sedaj pa se je vzrok razvanjskih požarov pojasnil iz druge, povsem nepričakovane smeri. Oblastva so zajela nevarnega p »roma na, hlapce Avgusta Koražijo. Pokazalo se je. da je Avgust Koražija iz naslade po-žigal povsod, kjer je služil za hlapca. Ko jc služil za hlapca v okolici Cirkovccv, so se tamkaj vrstili požari. Pozneje se je pojavil v slovenjebistri^ki okolici, kjer so letos v presledkih pogorele domačije in gospodarska poslopja. V teku zasliševanj se je izkazalo, da je služil Koražija nekaj časa tudi pri Sv Miklavžu pri Mariboru in po lastni izpovedbi tudi pri nekem radvani-skem posestniku. V tej smeri so se pričela sedaj nadaljnja zasliševanja, ki niso ostala brez uspeha. Avgusta Koražijo so privedli iz Slovenske Bistrice, kjer se nahaja v preiskovalnem zaporu, v Razvanje. Odpeljali so ga na kraj požarov. Avgust Koražija je brez oklevanja priznal vse tri požare, pokazal je tudi, kje in kako je zažgal. Ko je za-žgal pri Po^ingerju. i>e je pomešal med Hudi in onazoval, kako gori. Ko so se približali orožniki, pa jo je odkuiil. Vse je sedaj priznal. Sploh je zanimivo rr* Koražiji. da kma'u vse prizna, dočim ie bi'o pri Fr. Lu-bajnšku popolnoma drugače. V svoj' zakrknjenosti je Lubajnšek priznal le to, kar so mu sproti dokazali. Korali j« pa dela vtis nekoliko zaostalega človeka Ko so ga na kraju razvanjskih požarov vpralali. za-taj je zažgal. je odgovoril: »Rad sem videl, da je gorelo.« lz Razvanja so odvedli Koražijo na hočki kolodvor, odtod pa v Gorco pri Racah. Koražija ni namreč priznal sedaj samo razvanjskih požarov, ampak tudi svoječa-sne požige na Goriei pri Racah, kjer je L 1927 služil za hlapca. Tedaj je bilo na Gorici pet do šest požarov, ki so ostali nepojasnjeni. Sedaj po 12 letih se je tudi ta stvar pojasnila. Koražijo bodo odvedli na kraj tedanjih požarov, kjer bo pokazal, kje in kako je zažigal. Tako so sedaj pojasnjeni največji požigi Avgusta Koražije, saj je šlo v Razvanju za skupno škodo okoli četrt milijona dinarjev. Doslej je priznal Koražija okoli 30 požigov, s katerimi je povzročil škode več kakor milijon dinarjev. S pojasnitvijo teh številnih požigov si je prizadeto ljudstvo zelo oddahnilo, zlasti v cirkovški, slovenje-bistriški, mariborski in rački okolici, kjer je Koražija v zadnjih 12 letih služil za hlapca in obenem zažigal. Nepojasnjena pa no ostala omenjena anonimna grozilna pisma. Ko so namreč v Razvanju vprašali Koražijo, če je on pisal pisma, je odgovoril da bi rad priznal, če bi bilo to res, da pe tega ne more priznati, ker je nepisuiei vlom sredi Oškodovani trgovec Lah ceni škodo na 300.000 din Obsodba Roganovih pajdašev v Celju Skupna kazen 6 obtožencev znaša skoraj 50 let Celje, 14. decembra Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju je bila danes velika razprava proti tovarišem zloglasnega, pred mesci ustreljenega razbojnika Alojza Ro-gana. Obtoženci so 231etni, v Zahorovice Ogrski Brod na Češkem pristojni Milan Peša, delavec brez stalnega bivališča, 28 letni delavec Karel Knpnlk iz Studencev pri Mar boru. 41tetni čevljar Ivan Jazbin, šek iz Studencev. 291etni sodarski pomočnik Marko Pernek iz Studencev, 291etna postrežnlca Pavla Vezovnikova iz Studencev ln 521etna delavka Amalija Ratejeva iz Nove vasi pri Celju. Jutri se bosta zagovarjala Se 291etni, v Mlgojnice pri Gri-žah pristojni Albin KoSaK pekovski pomočnik brez stalnega bivališča, in 281etni, v St. Janž na Vinski gori pristojni Josip Pečovnlk, delavec brez stalnega bivališča. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Dolničar. Obtožnica je naštela vsega skupaj 38 zločinov, ki kažejo zlasti Pešo Kupnika in Jazbinška kot nevarne zločince, ki niso ogražali samo imetja, temveč tudi življenje napadenih. Peša in Kupnik sta 22. julija s pokojnim Roganom In Knezom napadla Franca Žigerta v Plešivcu. Razbojniki so mu zvezali roke. zamašili usta, ln pobrali za 1200 din plena, že naslednjo noč so v Legnu vzeli Anton ji Pečolarjevi za 1250 din plena, z lovsko puško so ranili pečolarjevo in njenega hlapca, Peša, Jazbinšek in Rogan so hoteli v Klopcah pri Slovenski Bistrici oropati Jožefo Hol-cerievo, ki pa j h je pregnala s starim samokresom. Kljub temu so ukradli iz kleti nekaj vina. Vrstijo se nadalje različne tatvine: odnesli so nekje svinjo, pobirali so obleko, bili so tu in tam prepoden. .potem so spet imeli srečo v Stokov! trgovini v Kainnici, kjer so nabrali za 1950 din blaga ln živil. Peša, Rogan in Knez so pri Belaju na Polulah pri Celju nabrali za 1700 din plena. Peša, JaZbnšek in Rogan pa so vlomili v župno cerkev na Zgornji Polskavi ter odnesli pozlačeno monštranco kellh, oltarni prt in nekaj drobža, da je bilo 3000 din škode. Kjerkoli so mogli kaj Izmakniti, so dični člani te družbe pobrali. naj je bilo kolo. al ženska torbica, srebrna ura ali suknjič. Mnogokrat so bili prepodeni, toda Se večkrat so imeli srečo. Zločinska tolpa je bila razkrinkana, ko so tezenskl orožniki zvedel, da sta se Jazbin-Sek in Rogan stepla v Betnavskem gozdu zaradi Pavle VezovnJkove. Vsi obtoženo! so bili že kaznovani, tako je samo Jazbinšek že 14krat sedel. Oblastva so Imela s to družbo ogromno posla. Obtoženi so priznali večino Zločinov, le Vezovnikova In Ratejeva sta zanikali krivdo. Zasliševanje je trajalo od 8. do 11. Obtoženci so se zagovarjali, da je Rogan kakor zli duh vplival nanje in jih zavajal v zločine. Nekaj m nut po 12. je predsednik razglasil sodbo. Peša je obsojen na 18 let robije, Kupnik na 15 let roWje, Jazb'nšek na 12 let robije, Pernek pa na 2 leti in pol rollje in na oddajo v prisilno delavnico za dobo 2 let po prestani kazn:. Vsi so tudi obsojeni na trajno Izgubo častnih pravic. Vezovnikova je obsojena na 5 mescev zapora in 120 din denarne kazni. Ratejeva pa na 3 mesce zapora in 150 din denarne kazni. Maribor, 14. decembra Tukajšnji trgovec s Specerljo g. Ivan Lah. ki ima svojo trgovino na Glavnem trgu 10. je sporočil tukajšnji pol djl, da je bil med opoldanskim odmorom izvršen v njegovo trgovino vlom. Vlom je bil Izvršen v trgovino z dvoriščne strani. Tukaj je bila namreč na vratih razbita Sipa tako da je storlec lahko segel z roko v notranjost odkleni) s ključem vrata in dvignil zapah Na podlagi prijave g. Ivana • Laha mu je izginila železna kaseta, ki je bila v trgovini in v kateri je blo 2700 mark ter 17.000 din. Tudi so bile v smislu navedb g. Laha v kaseti razne hranilne knjižice In tudi vrednostn papirji. G. Ivan Lah ceni skupno Škodo na 300.000 din. Na podlagi te prijave Je policija pričela s poizvedbami ln zasliševanj". Daktilo-skop g. Grobin je posnel prstne odtise. Policija preiskuje zadevo z vztrajno inten-zivnostjo. Koražija je zažigal tudi v mariborski okolici „Videl sem rad, kako gori" — Pojasnjeni požigi v Razvanju Maribor, 14. decembra Letos v avgustu so bili zaporedoma trije požari v Razvanju pri Mariboru. Gorelo je, kakor srno tedaj poročali, pri Pošinger-ju, Rotu in pri Lipužu.Pošingerju je zgorela popolnoma nova stavba in je znašala škoda okoli 150.000 dinarjev, pri Rotu pa je bila škoda okoli 90.000 dinarjev. Približno ravno ob tem času je prestal svojo zaporno kazen znani radvanj&ki piroman Franc LubajnSek. Tezenskl orožniki so takoj pričeli s poizvedbami. Sum se je seveda osredotočil na Franca Lubajnška. Na podlagi poizvedb pa se je kmalu pokazalo, da je Lubajnšek. ki je svojčas zažigal tod okoli iz naslade, popolnoma nedolžen pri omenjenih požarih. Pozornost orožnikov je vzbudilo tedaj tudi drugo zanimivo dej-štvo, da so prejeli tiste dni številni raz-vanjski in radvanjski posestniki anonimna Velik meteor nad Zasa*>m Litija, 14. decembra Takega utrinka, kakor smo ga opazili pri nas preteklo noč, doslej še nobeden od Štirih članov naše družbe ni videl svoj živ dan. Do pol dvanajstih smo tarokirali v prijetni druščini na Trtici. Potem smo se vračali po cesti, ki vodi v Litijo mimo pokopališča Bili smo malo pod ovinkom, pod vejami smrekovega gozdiča. Noč je bila temna, saj je nekaj kasneje začelo celo sne-žiti.Mahoma se je okrog nas zasvetilo. Pisec teh vrst, ki je korakal po sredi ceste, je prestrašen odskočil na rob poti, ker je bil za trdno prepričan, da je neslišno privozil za njim avto z nočnim žarometom. Ob pogledu nazaj pa je seveda sprevidel, da ni nobenega avta ampak, da žari vse nebo... Gotovo je bil to meteor neobičajne velikosti. Po -vsej verjetnosti se je zasvetil na severni strani, tam za Sy. Goro Vendar je eden izmed članov naše druščine zatrjeval. da je bil enako močan sij tudi na južni polovici, kamor je gospod takrat ravno gledal Torej je utrinek razsvetlil prav vse nebo in obzorje. Svetloba je trajala kake tri sekunde. Res močno nat ie presenetila neobičajno močna svetloba meteorja, kakršnega nihče izmed nas štirih doslej še ni videl. Zdaj čakamo poročil, kod drugod so še videli meteor. Tovorni avto se je razbil Kranj 14. decembra Zaradi snega, ki je zapadel te dni po Gorenjskem, so postale ceste izredno spolzke in posledica so precej številne prometne nezgode. Tako se je pripetila šoferju Liko-zarjevega prevozništva iz Kranja huda nezgoda. pri kateri se je tovorni avto razbil, šofer sam pa je za las ušel smrti. Nesreča se je pripetila na nekem ovinku pri Podbrezjah Šofer, ki je vozil tovorni avto, naložen s gramozom, se je na ovinku nenadno znašel pred dvema kmečkima vozoma, ki sta na cesti pretovarjala les. Zaradi te ovire je zavrl avto in nesreča je bila tu. Na spolzki cesti se je avto obrnil in prekucnil v jarek. Šofer se je še pravočasno umaknil izza krmila na drugi sedež in si s tem rešil življenje. Kajti če bi ostal za krmilom, bi ga množina gramoza, ki je udr-la na tem mestu v kabino, gotovo zmečkala. Tako pa sta šofer in njegov spremljevalec odnesla le lažje poškodbe. Lastnik avtomobila g. Likozar trpi občutno škodo, ker je prednji del avta popolnoma razbit Dve pereči zadevi Prekmurja Murska Sobota, 14. decembra Zadnji dogodki v svetu so zadeli tudi na videz tako odmaknjeno Prekmurje, in sicer njegovo gospodarsko življenje. Velika prekmurska rakrana — sezonsko izseljevanje po državi in v tujino — o katerem je bilo do nedavnega misliti, da bo šlo po normalni poti naprej, je po preteklih usodnih mescih po6tak> izredno kočljiv problem. Večina prekmurskih izseljencev v Franciji in Nemčiji se je pod težo nastalih razmer predčasno vrnila v domače kraje. Mnogi od teh so pri tem glede na prelom kontraktov ter glede na splošno vojno mrzlico, ki je zajela gospodarstva in kmetije, kjer so delali, izgubili znatne vsote zaslužka. S preostalim, krvavo prisluženim denarjem so se potem izmučeni vrnili, ta in oni po sedem, osemdnevni vožnji. Vprašanje je zdaj, kakšno bo življenje teh sezon-cev po kratki zimski dobi, v kateri bodo potrošili vsa prihranjena denarna sredstva. Najbolj važno pa je pri tem še vprašanje: kaj bo prihodnjo pomlad, ko bodo tisoči in tisoči Prekmurcev po vsej verjetnosti morali ostati doma? In še nekaj je, kar v teb dneh teži Prekmurje: vprašanje nezasedenih učiteljskih mest po Goričkem in drugih krajih. Na nekatera so bile v poslednjem času vendar postavljene nove učne moči, toda večidel je kljub temu ostal še naprej »nezaseden«, kar je povzročilo tudi intervencijo učiteljske organizacije v Murski Soboti. Prekmur-ju, ki je ena izmed najbolj izpostavljenih slovenskih pokrajin, na noben način ne sme primanjkovati delavcev za prosveto. Zato je želeti, da se tako za prvi, materialni, kakor tudi za drugi problem pozanimajo pristojni faktorji ter v obeh primerih kar učinkovito pomagajo. — Pri lenivosti črev in slabem želodca s nerazpoloženjem za jed vsied zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s sa-linskim sredstvom za odprtje. On rem s tn mi praaled Z razstave nemške knjige v B^gradn Beograd, 11. decembra V drugem nadstropju Muzeja kneza Pavla, v či^ar dvorani je bilo že več reprezentantivnih razstav, je nameščena razstava nemške knjige. Okrog 4000 knjig, po načrtu izbranih iz ogromne nemške knjižne produkcije, je razvrščenih v lepem redu po posameznih dvoranah in sobah, katerih vsaka je odmerjena drugi stroki. V južnovzhodnem delu naše države je nemška knjiga manj znana, kakor v zapadnih pokrajinah, zato zanima razstava obiskovalce ne le zaradi raznoterosti nemške produkcije, marveč tudi zbog znane solidne opreme in neutajljivih tiskarskih odlik. Na razstavi so zastopane vse pomenlji-vejše stroge. Samo medicinskih knjig je okrog 2~0, še več ie tehničnih, najobilnej-ša med posameznimi panogami pa je seveda beletristika. Za celotno razstavo je predvsem značilno, da je v največji meri Zj-.c-+, • vniižna proizvodnja zadnjih let. Ze v tem je neki poudarek: razstavlialci hoč?io zlasti v znanstvenih strokah pokazati. da se v sedanji Nemčiji neugnano na- d: ■ • -tveno delo, ki je posebno vid- no v te^Jkl. v kemiji in v drugih sorodnih strokah, či-ih nror-dek ustreza svetovnonazorskim stremljenjem sedanjega režima. Sprehod no leooslovnem oddelku nas takoj prepriča, koMko nrei znanih Imen je Izginilo v ozadju in koliko novih, dotlej v ino-zer^vu stoji na vid- nem mestu nemške literarne sodobnosti Zelo obilna je tudi nova politična, socialna in gospodarska literatura, ki se v glavnem ravna po smernicah nacionalno-socia-lističnega režima. Posebno zanimiv je oni oddelek, ki prikazuje nemške kulturne stike z vzhodno Evropo, zlasti z jugosloven-skim svetom. Razstava Ima tudi na zunaj vabljiv videz. Stene so opremljene s slikami vodilnih znanstvenikov ali pisateljev, z vzornimi ilustracijami in s primeri stare ln nove tiskarske tehnike. Pri vodstvu po razstavi sodelujejo visokošold, Izmed katerih lahko dajejo nekateri tudi podrobnejše strokovne Informacije o važnejših knjigah. Ce si ogledamo razstavo po strokah, vidimo marsikatero zanimivost. Tako Je v medicinskem oddelku razstavljena nenavadno obilna literatura o problemih dedovanja In rase. Ta literatura je produkt svetovnonazorskih tendenc, Id Jih je dal medicini nacionalni socializem. Morda nikjer na svetu ne obravnavajo v toliki meri teh problemov. Medicini se pridružuje v sosednem oddelku veterina. Odbleske novega svetovnonazorskega gledanja nahajamo tudi v nekaterih načelnih delih oddelka za kmečko gospodarstvo. V posameznih oddelkih so tudi pravne knjige, zlasti zbirke zakonov; slednje izdajajo dosledno v novi obliki: knjiga ima tftko vezavo, da se lahko posamezne pole odvzamejo ali dodajo. (Po tem sistemu je Izdana tudi nova francoska enciklopedija; je to sistem, ki omogoča stalno obnovo Iste knjige, zato je v mnogih primerih vreden pozornosti ln posnemanja). V obsežnem tehničnem oddelku me je posebno zanimala arhitektura. Cela vrsta krasno Ilustriranih izdaj kaže smernice nove arhitekture v Nemčiji, ki očitno združuje stil nove stvarnosti z nekakim prenovljenim klasicističnim okusom Med knjigami o tehniki lesa vldiS krasno v les vezano knjigo, v kateri so tako precizni posnetki posameznih vrst lesa, da nehote potipaS, ali ni tudi tu resnični les. Take slike te prepričujejo, da je sodobna llu-stracljska tehnika že na višku mogočega. V posebni dvorani je pod geslom »Nemški preporod« razstavljena literatura o sedanjem nemškem režimu s spisi njegovih prvakov In drugo strankino književnostjo. Pod doprsnim kipom Adolfa Hitlerja sta dva Izvoda njegove knjige »Mein Kampf» v oni Izdaji, ld jo v Rajhu dajejo ob poroki mladi dvojici »na življenja pot«. V bližini tega političnega oddelka imaš zemljepisno in zgodovinsko književnost. Med njo so knjige o stari ln novi nemSki zgodovini, tako n. pr. ogromno delo »Der Weltkrleg 1914—1918« v desetih debelih knjigah. Centralno mesto zavzema na razstavi že omenjeni oddelek o nemško-južnoslovan-skih kulturnih stikih. NaS Kopitar in njegov zvesti učenec Vuk Karadžič sta na posebno častnem mestu; posebna zanimivost so Goethejevi rokopisi, lmponlrajo nemSke izdaje Vukovih spisov. Med avtorji v tej zbirki sta tudi naša rojaka Miklošič In Murko, Gostov »Vodnikov album« je razstavljen v bližini raznih nemških Izdaj Prešernovih pesmi, med katerimi pa pogre-ftamo najnovejšo (Lili Novy). V zbirki ao tudi: Pircheggerjeva knjiga o brižinskih spomenikih, Dalmatinovo Sveto pismo, dve Trubarjevi knjigi, Elzeva izdaja pisem Primoža Trubarja, Valvasorjeva »Dle Ehre«, Miklošičeva »Monumenta serbica« i. t. d. Med kuriozitetami omenjamo Joha-nesa Damascenusa »Octoichos« v rokopisu lz 15. stoletja in Levinusa Hulsiusa zemljevid južnovzhodne Evrope Iz L 1596. Pogrešamo nekatera dobra dela o Jugoslaviji, med njimi knjige H. Wendla. Izmed obilne leposlovne književnosti naj omenim krasno zbirko >Deutsche Literatur«, ki vsebuje komentiran izbor iz nemškega slovstva vseh časov. Doslej je Izšlo 250 knjig. Razstavljeni romani so razdeljeni po tčmah. Lep je nadalje Izbor mladinskih knjig, obilna umetnostno-zgodovinska In filozofska literatura, med katero dominirata Kant (zbrani spisi v izdaji 1938) s 24 knjigami In Hegel s 25 knjigami. V oddelku »Nemčija v podobah« vidiš nov tip knjige: besedilo je tiskano, za Ilustracija So pa originalne fotografske koplje. V platnicah imaš stereoskop, s katerim dobi vsaka slika povečano plastiko. Poseben oddelek prikazuje tehniko modernega tiska In bibliofilijo; tu so tudi najmodernejše, na celofanu natisnjene Ilustracije so pa originalne fotografske ko-zljskega šaha, ki jih vsak teden natisnejo v Berlinu ln z letalom pošljejo šahu v Teheran. Tiskane so v perzijskem jeziku. Razstavo so uredili dr. JOrgens Iz Berlina, dr. Holter z Dunaja in dr. Gesemann lz Prage. Se pred b ^čem bo prepeljana v Zagreb. —o. Češki roman o Dubrovniku Pred nekaj tedni je Izdal praški založnik Všclav Petr zgodovinski roman Anto-nina 6 r 4 m k a »Dubrovnik«. Avtor ni neznan onemu, ki je zasledoval lepo procvitajočo knj ževnost na Moravskem, kjer se pisatelji zbirajo v »Moravskem p -sateljskem kolu«. Bibliografija Sršmkovih spisov navaja dve knjigi pesmi, dva romana in več knjig krajše pr povedne proze. Vse to je izšlo v Bmu. Z romanom »Dubrovnik«, ki utegne biti prvi dei večje kompozicije, se je Antonin Sršmek povzpel nad regionalno Obzorje ln opozoril nase z delom, ki bo vzbud lo pozornost tudi v Jugoslaviji. Z resničnim zanimanjem sežeš po češki knjigi, ki evocira preteklost slavnega jadranskega mesta, »slovanskih Benetk« v i historičnem smislu, al parva lieet... JuŽTKMffovanski m * vk« prozi niso redek pojav. Zlasti Jad-an je začel v zadnjih dveh desetletjih mikati češke pesnike in pr povednike ter inspirirati močno kvalitetna dela, kakor ao na pr. nekatere pesmi Viktorja Dyka tn Jifija Mahna. Bilo pa je tudi precej nedoraslih ali manj uapeUb poskusov, za katerimi smo bolj čutil dobro voljo, kakor pa stvarno poznanje razmer in višinski napor umetniškega stvarjanja. Antonin ftršmek Je a svojim romanom »Dubrovnik« segel v sedemnajsto stoletje, tja v leto 1667, ko zaznamuje zgodovina dubrovniške republike strahoten potres. Dejanje njegovega romana nima kdo ve kakšnih zapletijajev In S rokega epičnega ozračja, kakor tudi v karakterizadji zna. čajev ln razmer ne aega posebno globoko Jn aa prinaša kaj prida novega, ftrftmko- DomaČe vesti * Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani sporoča, da je banska uprava dravske banovine dovolila profesorjem zgodovine, ki se nameravajo udeležiti zborovanja slovenskih zgodovinarjev, dopust za soboto 16. t. m. * Polovična voz ni na na skavtsko skupščino. Z odlokom ravnateljstva državnih železnic Beograd-jug je odobrena polovična voznina na državnih železn cah za odhod in vrnitev vsem, ki se bodo kot zastopniki zveze skavtov kraljevine Jugoslavije udeležili skupščine te zveze v Beogradu 16. in 17. t. m. Vsak naj kupi na od-hodni postaji celo vozovnico in obrazec K 13. Vozovnica velja tudi za brezplačni po-vratek ob potrdilu predsedništva skupščine, da se je dotičnik udeležil zborovanja. Vozna olajšava velja za odhod od 14. do 16. vključno, za nazaj pa od 17. do 19. decembra in sicer za vse razrede, razen četrtega in za vse vlake, razen ekspresnih. * Novi grobovi. V Mariboru je umrla gospa Leopolda Jernejčičeva. vdova po upokojenem železničarju. Pokopana bo jutri ob 15. na Pobrežju. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Albin R o -bič. pleskarski pomočnik. Zadnjo pot bo nastopil jutri ob 14. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * V Zagrebu se kruh ne bo podražil. Zagrebški peki so zahtevali od odbora za pobijanje draginje, da se povišajo cene kruhu odnosno da se zmanjša teža posameznim kosom. Odbor je zahtevo pekov ravrnil, češ da nfhovi dokazi niso izpričali upravičenosti takšnega ukrepa. Jer&ey obleke — Karničnik, Nebotičnik. * Zagreb naj d®bi termalni bazen. Na pobudo Društva Zagrebčanov so nedavno pričeli vrtalna dela v vrtovih nadškofije m kanonikov, kjer so se svoj čas oaje navajale toplice. Iskali so toplih vrelcev, ker Vri radi na tem mestu zgradili nov velik termalni bazen, p.doben dunajskemu »Dia-via-Baciu«. Ker so se pa aparati pokvarili, jo morali delo prekinitvi, dokler ne dobe /novih. * Dve smrtni kazni v Negotlnn. Včeraj sjutraj sta bila na dvorišču okrožnega sodišča v Negotinu obešena bogata 361etna posestnlca Marija Krstičeva in njen hlapec Peter Vulvojevič iz Jabukovca. Krsti-čeva je Vulvojeviča ,ki je" oženjen in oče treh otrok, a je na tihem hodil za njo, pregovorila, da je s sekiro pobil 171etno Cico, ženo 201etnega mizarja Dragu tina Krojitoviča, v katerega je Ma sama zaljubljena. Vulvojevič je Cico ubil, ko je na travniku pasla živino zločinske zasno-valike umora. Ko sta bila Vulvojevič in Krstčeva pred 3 meseci obsojena na smrt, sta prosila pomiloščenja, a jima je bila pa-ošnja zavrnjena. Justifikacijo je izvršil krvnik Hart. * Preiskava proti tihotapcem opija K°n-Čana. Preiskovalni sodrtk je zaključil zasliševanje članov tihotapske družbe, ki jo je pred dnevi razkrinkala beograjska policija. Aretirani Grk Leander Konstantini dis je podrobno razkril organizacijo tihotapstva, ki je imela svoj sedež v Parizu, njeni agenti pa so delali v Marseille-su, Beogradu, Carigradu, Atenah m Budimpešti Pripovedoval je zanimive, pa hkratu pretresljive prigode, ki spremljajo trgovino s strupenim opojnim praškom. V Marseillesu se je zlasti odlikoval neki agent, ki je spravljal na prodaj šopke svežega cvetja, posutega z mamilom. Po nočnih lokal'h so gostje za ogromne denarje je kupoval te šopke in se zastrupljali z njimi. * V Zagrebu manjka delavcev za javna dela. Zagrebška mestna občina je nedavno zaključila svojo zbirko za Zimsko pomoč, iz katere naj bi se finansirala naj-potrebnejša javna dela, da se odpravi brezposelnost. Ko so zdaj začeli iskati delavce, se je izkazalo, da je na ulici pač mnogo mladih, zdravih ljudi, k!i prosijo hrane in denarja, da pa je med njimi malo takšnih, ki bi bili pripravljeni prijeti za delo Zagrebški listi navajajo primer ko se je skupina 10 brezposelnih delavcev oglasila pri nekem podpornem društvu, a ko jim je funkcionar ponudil zaposlitev, jih je na poti od društva do borze dela 9 izginilo brez sledu — izmed desetih se je za delo pr'javil en sani. Mezde iz sredstev za zimsko pomoč so zdaj urejene tako, da prejemajo samki delavci po 3 din na uro, oženjeni nekvalificirani po 4.50, oženjeni kvalificirani pa po 5 din. * Pristanki delavci štrajkajo. Zbornica za trgovino in industrijo v Spi tu je te dni razpravljala o aktualnih vprašanjih pomorskega prometa na Jadranu. Brodo- va moč ni toliko v kompoziciji romana, kolikor v slikanju razmer, v linearnem razpletu opisov, prizorov in dogodkov. Sršmek prikazuje predvsem življenje du-brovniškega plemstva in patr cijev v dobi, ko majhna republika sv. Vlaha uživa sadove svoje politične in gospodarske konjunkture in razmah duhovnega življenja. Glavna junaka šr&mkovega »Dubrovnika« sta stari dubrovniški gospar, senator Jurij Bona in njegov sin Nikola. Skozi ti dve osebi in obdajajoče ju okolje je skušal pisatelj oživiti družabni svet Dubrovnika, orisati tedanji način življenja, šege in navade, soc alni in politični ustroj pritlikavega tekmeca Benetk. Seveda ne manjkajo tudi ljubavni doživljaji; značilen je med drugim opis poti dubrovniškega odposlani-stva v otomanski Carigrad, lirično mehki so opisi dubrovniških noči, večerov in juter, živahno je naslikana trgatev v okoliških vinogradih, kakor tudi drugi prizori iz dubrovniškega življenja, zlasti še pretresljive scene izza potresa. Samo specialist za dubrovniško zgodovino bo lahko pravilno ocenil zgodovinsko plat tega romana, ki ga je šršmek pisal z očitno ljubeznijo in z nemalimi pripravami. (Ob koncu dodaja jezikovne in zgodovinske opomnje.) Roman obuja v čita-telju atmosfero Dubrovnika in nostalgijo za njegovimi tli, njegovim morjem in nebom. Skozi krhko tkanje zgodovinskih opisov vidimo silhuete sedanjega mesta, ki je bilo pisatelju močno in plodno doživetje. Roman pomeni v šrdmkovi literarni tvorbi lep korak naprej in znova potrjuje ljubezen češkega človeka do morja ki bije ob čeri slovanskih tal, do sončne Dalmacije, do slavne preteklosti mesta, v katerem je živel in pel Ivan Gundulič. Hrvatje naj bi s! natančneje ogledali £r&mkovo (telo in ga morda prevedli. lastnikom prizactaja mnogo skrbi oeOa vr-i sta štrajkov v pristaniščih. Tako so odlo-i žili delo pristan šiki delavci na. Sušaku, v Splitu, šibeniku in Dubrovniku, a najhujši je primer Metkoviča, kjer stoji na železniških tirih nad t'soč neodpravljenih vagonov, kar v znatni meri moti ves promet v državi. * Svengali in krivnost zagrebškega gostilničarja Vukeliča, Pred dnevi smo poročali, da je gostilničar Martin Vukelič na zagoneten način izginil brez sledu. Policija pc/zveduje na vse strani, a doslej še brez uspeha. Vukeličeva žena in brat sta v ponedeljek obiskala znamenitega okultista Svengalija, ki je v pomenku z njima dobil vizijo, na podlagi katere jima je sporočil nekatere važne podrobnosti. Med drugim je ugotovil, da je bil Vukelič v tem času še živ in bi ga bilo mogoče še rešiti. Naročil jima je, naj takoj pohitita na policijo s prošnjo, naj brez odlašanja podvzame ukrepe v smeri, ki jo je nazna-611. Kriminalni oddelek pa je Svengalije-vo sodelovanje odklonil. Kakor je Svengali izjavil uredniku »Novosti«, je po njegovem prepričanju skupina ljudi Vukeliča odvedla do Save. mu z robcem zavezala usta. ga oropala tn z mostu vrgla v reko. Njegove navedbe se v mnogočem skladajo z ugotovitvami policije. B Kot VSAKO LETO, tudi LETOS g l ,NADA" DARIU □ Parfumerija »Nada«, Frančiškanska □ ulica. BuuiJUUDaoaDc^^ * Božični izlet v Rim, Dubrovnik in Sarajevo ter v Trst in Gorico. Informacije in sporedi v vseh biletarnicah Putnika. * Ciril Metodove razglednice za božič in novo leto se dobe v trgovinah trafikah in CM p sami, Beethovnova ulica štev. 2. * Dar za CMD. Gosp. Peter Biber, direktor v Beogradu, je daroval Ciril Metodovi družbi 200 din in ne 100 din, kakor je bilo objavljeno v »Jutru« dne 14. t. m. Iz Ljubljane u— Ogenj V kulisami Narodnega gledališča. Včeraj smo poročali o požaru, ki je iznenada izbruhnil v starem poslopju na vogalu Bleivveisove ceste in Knafljeve ulice, v katerem je Narodno gledališče imelo shrambo kulis in slikamo. V poročilo pa se nam je vrinila nerodna pomota, ki so jih zakrivili naši informatorji, češ da so bili prostovoljni gasilci pred poklicnimi pri ognju. Dejstvo je, da je policijski straž-n k Razpotnik obvestil gasilski urad o požaru ob 20.24, eno minuto nato pa so se poklicni gasilci že odpeljali z motorno brizgalno z Mestnega doma. Prostovoljnim gasilcem, ki se morajo vsakokrat zbrati z vseh strani medtem ko poklicni stanujejo v Mestnem domu, pa gre pr znanje, da so se odpeljali samo tri minute za njimi, ob 20.28. Ko so prostovoljni prispeli na kraj požara, so im,ili poklicni napeljani že dve liniji cevi in so dejansko že začeli gasiti. Res pa je. da so imeli prostovoljni nekaj več sreče in so prvi prišli do vode. Obojim je treba priznati vso požrtvovalnost in tovariško sodelovanje. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Najbrž so se vneli lahko gorljivi predmeti ob prehudo zakurjeni peči, nekateri pa domnevajo da je utegnil biti ogenj podtaknjen. Baraka je bila last banovine, inventar pa Narodnega gledališča Do ne davno je v poslopju stanoval tudi šef gledališke slikarne g. Skružny. ki je imel spravljenega tam tudi mnogo orodja, škoda še ni ocenjena. Nad 300 novih vrst okraskov za božično drevo, čudežne svečice, sneg, girlande, laske, svečke, vato, dalje vse vrste pastirčkov, ovc in drugih figur za jaslice. Za vsakogar dobite primerno božično darilo, kakor albume, lepe šatulje šivalne, brivske, česalne garniture, manikire, razpršilce in toiletne kasete že od Din 19.— dalje. — Velika izbira družabnih iger in igrač pri: Foto Touristn, Lojze Smueu Ljubljana — Prešernova nlica 9 in Aleksandrova cesta štev. 8. o— Dr. Cermelj ne bo predaval. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda sporoča, da predavanja dr. čermelja, ki je bilo napovedano za danes 15. t. m., ne bo. n— V nedeljo 17. t. m. bo zlata nedelja. Ta dan bodo ljubljanske trgovine ves dan odprte, zato pa bodo 24. t. m. ves dan zaprte. Občinstvo naj izkoristi to priliko ter pose ti ljubljanske trgovine, ki bodo za zlato nedeljo 17. t. m. pripravile praktična darila za božič. ih- Prelovčev koncert Ljubljanskega zvona bo drevi ob 20. v veliki dvorani FU-harmon čnega društva. Opozarjamo na počastitev spomina blagopokojnega slovenskega skladatelja, katerega prelepe, domače melodije so splošno priljubljene tako med pevci, kakor tudi med poslušalci. Na koncertu bodo nastopili gdč. štajnerjeva, g. Friderik Lupša, g. Tone Petrovčič in celotni zbor Ljubljanskega zvona pod vodstvom zborovodje Doreta Matula. Soliste bo spremljal na klavirju g. Drago Simo-niti, vodja opernega zbora ljubljanskega Narodnega gledališča. Prodaja vstopnic v naprej v knjigarni Glasbene Matice. u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7, je izposodila meseca novembra 4759 strankam 14.534 knjig. — Knjižnica je odprta vsak delavnik od pol 16. do pol 20., ob sobotah tudi dopoldne od pol 10. do 12. in izposoja knjige v 10 jezikih vsakemu, ki se zadosti legitimira. n— Združenje rezervnih oficirjev, pododbor v Ljubljani obvešča svoje člane, da bo imel v torek član uprave inž. Stanko Dimnik ob 20. v dvorani Združenja jugo-slov. inženjerjev in arhitektov »Zvezda* H. nadstropje, levo, predavanje: »Nujnost obrambne pripravljenosti zaledja«. Preda- I vanje je zelo vešče sestavljeno in bo s ' pomoč io epid askopa nazorno pokazalo po-j sledice bombardiranja mest lz najnovej-! šega časa Vstop le za člane z legitimacijo, u— Koncert pevskega društva Tabor bo v ponedeljek 18. t. m. v mah Filharmonični dvorani. Taborov zbor je sestavljen po večini iz naš h primorskih rojakov, vodi ga zborovodja Guček. Pri koncertu sodelujeta solista Ljudmila Polajnarjeva in Alojzij Gostiša, spremlja ju na klavirju g. Samo Hubad. Koncert bo ob 20. uri v mali Filharmonični dvorani. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice. u— Mladi ruski pianist Nildta Magalov bo koncertiral v Ljubljani v torek 19. t. m. Magalov je bil rojen 1. 1912. v Petro-gradu. Po ruski revoluciji je šla njegova rodbina v emigracijo, bila nekaj časa na Finskem, nato pa stalno v Franciji, kjer je študiral nadarjeni pianist konserva-torij do leta 1929. ter ga končal s prvo nagrado. Nato je potoval po svetu kot spremljevalec slavnega madžarskega v.olinista Szigetlja. Sedaj že nekaj let koncertira samostojno po vsej Evropi. (—) u— Glasbena šola Sl°ge priredi jutri ob 18. v svoji dvon.nl v Pražakovi ulici (Ljubljanski dvor) prvi letošnji nastop svojih gojencev pod naslovom »Božič — zima«. Nastopili bodo gojenci solopetja, klavirja, gosli violončela, flavte in kitare. Uprava šole vabi vljudno k obisku. Vstopnine ni o— Društvo Posavčanov iz brežiškega okraja bo imelo dne 19. t. m. v prostorih Kolodvorske restavracije ob 8. zvečer svoj redni občni zbor. Odbor vabi vse člane, da se zbora zanesljivo udeleže. r DANES zadnjikrat ob 16., 19. In 21. uri KINO UNION, teL 22-2L Prekrasen »lm za ljubitelje lepih filmov. ZASTRUPLJENA MLADOST LOUIS JOUVET in drugi mojstri francoskega filma. 8. plesna va)a »Soče44 DREVI OB 20. URI ▼ Trgovskem domu. Vabimo k obilni udeležbi Podružnica K<»la jugoslovenskih sester Moste — sv. Peter priredi v nedeljo ob 3. popoldne v telovadnici ljudske šole v Mostah na Zaloški cesti božični co revnim otrokom. Na prireditev vljudno vabimo vse dobrotnike in prijatelje društva. u— Mestnim revežem za božič sta darovala ga Jožica in g. Joško Šubert, ob-ratovodja kemične tovarne v Mostah 250 din, a g. Viljem Nemenc. ravnateli pivovarne Union je poslal 500 din poleg svoje redne socialne davščine, ko ta veliki dobrotnik mestnih revežev vsak mesec nakaže prav znatno vsoto Eksekutivni odbor Jugoslovanske zavarovalne banke »Slavije« je na predlog upravnega svetnika g. Avgusta Jenka in ravnatelja g. inž. Maj četa daroval 2000 din zavodom za najbednejše v stari cukrarni za božični priboljšek. Mestno poglavarstvo Izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo s prošnjo, naj bi se tudi drugi na tako plemenit način pripravljali na božične praznike. Iz Celja e— »Prodana nevesta« v celjskem gledališču. Mariborsko Narodno gledališče je uprizorilo v sredo v celjskem gledališču Smetanovo opero »Prodano nevesto« ln doseglo velik uspeh. Orkester je pod vodstvom kapeln ka g. Lojzeta Herzoga zvenel polno in sočno ter je izpolnil svojo nalogo nad vse potovalno. Režija g. Skrbin-ška je bila temeljita in učinkovita. Gdč. Igličeva je podala pevsko in igralsko dovršen lik Marinke ter je gledalce vprav očarala. Na tako Marinko M bili lahko tudi veliki odri ponosni. Zelo je ugajaj tudi g. Manoševski kot Janko, čigar glas je zvenel polno in prijetno. Zelo prijetno je presenetil z lepim glasom in dovršeno igro g. Jarc kot Vašek. Tudi g. Pavle Ko-vič je kot Kecal močno ugajal. Njegova igralska plat Ta je bila izrazitejša od pevske. Kot pevca sta se lepo uveljavila g-Kamušič (Krušina) in gdč. Cepičeva (Ka-ta). Pri g. Kamušiču in ge. Zamejic-Kovl-čevi je motila reuglajena igra. Pohvaliti je treba tudi go. Brumen-Lubejevo ter gg. Skrbinška Rasbergerja in Verdonika. Občinstvo ni štedilo z aplavzom v zahvalo za lepi umetn:ški užitek. Gledališče je bilo nabito polno. — R. P. e— Za baletni večer, ki ga bosta priredila Maks Kiirbos in Irena Litv nova člana in solista ruskega baleta v Monte Car-lu ter gosta newyorške Metropolitan opere v soboto 16. t. m. ob 20. v celjskem gledališču, so vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigami Opozarjamo ponovno na ta svojevrstni umetniški večer. e— Redna seja mestnega »veta bo drevi ob 18 30. Na dnevnem redu so poročila odborov. Stamatka Kaludova članica sofijskega radia, bo na jutrišnjem bolgarskem večera v dvorani Trgovskega doma nastopila z venčkom bolgarskih narodnih pesmi. Stamatka Kaludova je po rodu iz Burgcsa ob Črnem morju, p t j pa je študirala in z odličnim uspehom absol-virala na glasbeni akademiji v Sofiji. Kaludova je v Bolgariji visoko čislana pevka, ki nastopa na številnih koncertih, stal- no pa sodeluje v sofijskem radiu z narodnimi in umetnimi pesmimi. Umetnica, ki je ljubeznive sprejela nase irtev. da prepotuje nekaj tisočev kilometrov od svoje domovine do Ljubljane, zasluži vse po- j zornostl naše kulturne javnosti Zato upa- j mo, da bo obisk prireditve, ki se aacne j Jutri ob 20, Številen in časten. 1 DANES predstava samo ob 16. url Jutri premiera TragedHa Maksimiljana Habsburškega in Šarlote. filma CITADELA po romanu A. J. Cronina. Kino Matica, teL 21-24. I SAMO ŠE DANES ob 16., 19. in 21. uri ter jutri ob 16. in 19. uri zabavna Auber- FRA DIAV0L0 Stan Lanre! in Oliver Hardy Danes ob 8. uri KINO MOSTE Paul Muni HUDIČEVA DRUŽINA in DOBRA ZEMLJA e— Tudi poštarji zahtevajo povišanje prejemkov. Celjski pododbor Udruženja poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov v Celju je imel pred dnevi širšo sejo v brzojavni dvorani celjske pošte. Na sejo so bil. vabljeni vsi člani. Udeležba je bila polnoštevilna. Predsednik g. Leitgeb je orisal težki in nevzdržni položaj državnih nameščencev zaradi stalno naraščajoče draginje. Zlasti so prizadeti nižji uslužbenci, ld že sedaj ne morejo izhajati s svojimi dohodki, življenjske potrebščine so se splošno podražile, kar občuti vsak družinski hranilec in vsak posameznik, saj se mu je hrana podražila za 25 odstotkov. Pred zaključkom seje je bila sprejeta resolucija, ki je bila predložena pristojnim činiteljem. V resoluciji zahtevajo poštarji povišanje prejemkov, izvedbo vseh napredovanj, priznanje istih prejemkov poročenim ženam kakor neporoečnim ter odpravo vseh razlik pri osebnih dokladah med aktivnimi m upokojenimi uslužbenci. e— Odvažanje »nega z mestnih ulic. Ponudbe za odvažanje snega z mestnih ulic z dvovprežnimi vozovi je treba vložiti do ponedeljka 18 L m. do 10. dopoldne v sobi štev. 9 na mestnem poglavarstvu v Celju. e— Združenje brivcev in frizerjev v Celju sporoča, da bodo vsi frizerski saloni v nedeljo 24. 't. m do 16. odprti na božič v ponedeljek 25. L m. ves dan zaprti, na Štefanovo v torek 26. L m. od 8. do 10. dopoldne odprti na Silvestrov« 31. t m. pa do 16. odprti. Iz Maribora a— Maribor naj se uvrsti v prvi draginj-skl razred. V polni dvorani Narodnega doma je bilo predsnočnjim protidraginjsko zborovanje, ki ga je sklicala za svoje člane zadrugarje Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru. Zborovanje je otvoril s primernim nagovorom zadrugin načelnik g. Reher, nakar je sledilo izčrpno in tehtno poročilo zadruginega podpredsednika dr. F. Juharta o stanju draginje. Na predlog prof. Mlakerja je bila sprejeta resolucija, v kateri se ugotavlja, da so v Mariboru od leta 1935 narasle cene moki za 25%, koruzni moki 28%, slanini 20%, masti 83%, bučnemu olju 50%, namiznemu olju 33%, mleku 70%, krompirju 100%, fižolu 120%, usnjarskim Izdelkom 15%, obleki 30%. Povprečno je narasla torej draginja za 30 do 35%. V resoluciji se nadalje utemeljuje potreba, da se spričo tega zvišajo prejemki vseh aktivnih upokojenih državnih uslužbencev ter da se Maribor uvrsti v prvi draglnjski razred. Tudi apelira zadruga, v kateri je včlanjenih 5500 članov, na odločujoče činitelje, da pomagajo s preskrbo cenenih živil in z dovoljenjem dolgoročnih, brezobrestnih kreditov. a— okostnjaki na dvorišču bivše dravske vojašnice. Včeraj so pri kopanju zemlje za odtok vode našli na zadnjem dvorišču bivše dravske vojašnice poldrugi meter pod povišino zemlje pet človeških okostnjakov. Ohranjene so bile dobro samo tri lobanje. Čudno je pri najdbi predvsem to da so ležala okostja povprek in ne kakor običajno drugo poleg drugega. V tem skupnem grobišču razen okostij ni bilo ničesar drvgega. Verjetno je ta grob iz dobe kake epidemije, ki je svoj čas razsajala v Mariboru, kuge ali kolere, koso mrliče metali v skupno jamo. a— Zažgala je domačijo, da bi dobila 80.000 din. Zdaj se je pojasnila zadeva požara, ki je v noči na 25. november pred 7 leti vpepelil gospodarsko poslopje posestnika Antona Medveda v Dobrenju pri Pesnici. Tedaj sta bila Anton Medved in njegova žena v preiskovalnem zaporu, vendar pa sta bila pozneje izpuščena. A. Medved je dobil zavarovalnino 80.000 din. Te dni pa sta se Medvedova sprla. To priliko so izkoristili orožniki, ki jim je Medvedova priznala, da je na moževo prigo-varjenje zanetila požar. Na podlagi tega priznanla je sedaj na novo uvedena preiskava. Medveda so prepeljali v jetnišnico. a— Zaščitni urad pri mestnem poglavarstvu ponovno vabi vse družine, ki imajo bodisi svoje aii tuje otroke do vključno 16. leta starosti, pa jim niso bile dostavljene popisne pole v svrho popisa otrok, da si te takoj priskrbijo v socialno političnem oddelku mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9. a— V počastitev spomina pokojnega neumornega narodnega delavca g. Franja Cvetka je darovala obltelj Zaherl v Ljutomera 100 din Družbi sv. Cirila in Metoda. a— Slovenski in nemški vinogradniki ter viničarjl V košaški občini so med vinogradniki in viničarji pogajanja, po katerih naj bi se med viničarji in vinogradniki sklenila neke vrste kolektivna pogodba, ki naj bi zadovoljila obe strani. Gre Se samo za priznanje višje mezde, na kar so slovenski vinogradniki pripravljeni pristati, dočim se nemški vinogradniki po večini upirajo. a— Rasbergerjevo opereto »Zaroka na Jadranu«, ki se pripravlja pod vodstvom kapelnika g. L. Herzoga za letošnje božične praznike, bo postavil na mariborski oder na izrecno skladateljevo željo g. Edo Ver-donik. Besedilo tej domači glasbeni novosti je napisala avtorjeva hčerka Milena Rasberger-Fišerjeva. a— Snegec je spet nekoliko zapadel v noči na četrtek. Padavinsko stanje raztopljenega snega je 1.4 mm. a— Mladina poje ln telovadi V nedeljo 17. t. m. ob .10. bo v dvorani Ljudske univerze akademija Pomladka JS na klasični , gimnaziji v proslavo 10 letnice ustanovitve in 5 letnice blagoslovitve prapora. Na sporedu so predvsem pevske, glasbene in telovadne točke. Cisti dobiček je namenjen revnim dijakom. a— šahovske novice. Pri petem kolu predbožičnega turnirja so bili doseženi sledeči rezultati: Gerželj—Bakarič 1:0, Lukeš—Gujznik 1:0, Mišura—Maroti 1:0, Ke-tiš—Audič 1:0, Marvin—Foray 1:0, Kuko-vec—Nosan 1:0, Rupar—Babič 1:0. Stanje je po 5. kolu sledeče: Gerželj in Mišura 4 in pol, Lukeš 4, Kuster 3 in pol, Babič 3, Kukovec, Maroti in Rupar 2 in pol, Marvin in Foray 2, Nosan, Gujznik, Audič in Kotiš 1, Bakarič brez točke. služba v novi sezoni Ljubljana, 14. decembra V prostorih Zveze za tujski promet je bila dopoldne kratka anketa o organizaciji vremenske poročevalske službe v zimski sezoni, na katero so bili povabljeni zastopniki tiska. Zveza je že sama poprej uredila vse potrebno z železniško in poštno direkcijo, ki sta glavni posredovalki informacij, nato pa je bilo treba še dogovora z novinarji, da bo organizacija brezhibno poslovala. Zveza bo prejemala vremenska poročila iz okrog 50 zimskih tujsko-prometnih krajev v Sloveniji vsak dan med 9. in 10. uro brzojavno ali telefonično Poročiia se bodo nanašala na vremenske in snežne razmere istega dne ob 7. zjutraj. Zveza bo takoj po sprejemu telefonično in brzojavno oddajala poročila časopisju, radiu in Putnikovim pisarnam po Sloveniji. Preko železniške direkcije bo takoj obveščala tudi Zagreb, da bosta tudi Zagreb in hrvatsko časopisje imela točne vesti že isti dan. Jutri bo zimska poročevalna služba že funkcionirala. Poročevalce o vremenskih razmerah iz tujsko-prometnih krajev opozarjamo, da bodo poročila objavljena samo, če bodo navajala najmanj štiri osnovne podatke: višino toplote, višino snega, kakovost snega (pršič, srež, južni sneg) in vreme (sonce, oblačno, dežuje, sneži). Iz življenja na deželi SEVNICA. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri zgodovinski in glasbeni film: »Tiha noč, blažena noč«. (—) RAJHENBURG—SENOVO. Zanimanje za radio v našem kraju stalno raste, zlasti zadnji čas, ko je pričel tukajšnji rudnik svoje delo razveseljivo razširjevati. V primeru z drugimi kraji, kakor na pr. Trbovlje ali Hrastn'k, je število radijskih naročnikov pri nas še razmeroma nizko. V namenu, da se dvigne število radijskih naročnikov ter da damo vsem, ki se za radio zanimajo priliko, da si ogledajo najmodernejše radijske aparate, je priredila tvrdka »Radio«, družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 7., v Rajhenburgu v restavraciji Jug Obširno razstavo svojih radijskih aparatov. Razstavo vodi zastopnik te tvrdke gosp. Ivan Guček. Na razstavi je na razpolagp tudi aparat za brezplačno preizkušanje elektronk. Razstava je odprta od 15. do 22. decembra. Vstop je prost. LJUTOMER. Zvočni k no Sokolski dom predvaja v soboto 16. t m. ob 20. in v nedeljo ob 16. in ob 20. fiikn »Pod mastoo ljubezni«. Dodatek: domači kulturni film. NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes, v petek, in jutri, obakrat ob 20.15, ter v nedeljo ob 16., 18. in 20.15 zvočni film sAfera Nataše Roginove«. Predigra: Paramountov zvoftni tednik. (—) BLED. Zvočni kino predvaja danes ln jutri razkošno orientalsko komedijo »AH Baba«, tednik in šale. (—) Iz Škofje Loke šl— Zgodba okrog ukradene obleke. Ako imamo v mislih, da je bila delavcu na Trata mlinu, Šubicu Andreju, stanujočemu na Suhi ukradena popolnoma nova moška obleka iz nezaklenjene omare letos v začetku aprila, potem smo si lahko na jasnem, da je prizadeti skoro obupal, da bi še kdaj videl svojo obleko. Z zadevo so se že pečali orožniki v škofji Loki, zdaj pa so jo zagrabili orožniki v Poljanah, ki jim je uspelo tatvino razjasniti. Zakaj? V Voljake se Je naselil moški, ki so ga od vsega počet* ka osumili tatvine, a mu je niso mogli dokazati. Morda bi bila ostala zadeva še naprej nepojasnjena, da ni bil Jože, tako je namreč moškemu ime, tako nepreviden, da je šel in nosil obleko, ki je bila za las enaka Šubičevt Ko so orožniki Jožeta trdo prijeli ni hotel spočetka o kaki ukradeni obleki vedeti ničesar. Potem pa se je le toliko vdal, da ima tako in tako obleko, ki pa je ni ukradel, marveč kupil pri trgovcu Sav-nlku v Kranju, letos v aprilu. Jože ne prizna da bi bil kradel, kljub temu pa so orož niki hudo zdelano, zamazano ln ponošeno obleko Jožetu odvzeli. Mož bo moral pred sodišče. Zagovarjati se bo moral zaradi tatvine in pa nastalo škodo bo treba povrniti Iz Tržiča 6— Kuharski tečaj se bo začel na trži-Skl meščanski šoli januarja. Prijave deklet za tečaj sprejema ravnateljstvo meščanske šole do 20. t. m. Tam se dobe tudi vsa po> drobna navodila,