St. 51.
'V«//, Tirol.
V Trslu, v sredo 27. junija 1883.
i

Tećaj VIII,

Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•v
• EDINOST« uhaja 2 krat na teden vsako trsds in takal« o poludne. Cena za v«e leto je® gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1. gld. SO kr. - Posamezne Itevilke «e dobivajo pri opravniltvu in v trafikah v Trst« po 8. kr., ▼ fiarioi in v AJeeviciftl po w kr. - Naro&ntn, reklamacije in inserate prejema Opraviiiitv« • vla Zmta 5«
Kako bi se povzdignolo zanemarjeno kmetijstvo v Istri.
(Govor g. Riharda Dolenca na taboru ▼ Brezovici 3. jun.)
(Konec.)
Dragi moji, res velik je kmetijski napredek na Ceskem. Moravskem, Ogerskem itd. ali verjemite mi, ■ako tamošnje razmere s kraškimi primerjamo, vidi se večji napredek na Krasu, kajti drugod imajo najboljSe zemlje v velikej obilnosti, na Krasu pa je morajo v mnogo krajih vsako pest z veliko težavo skali tako •rekoč ukrasti. Sicer je krasnega kmetijskega napredovanja v Leskej, Moravskei, Ogerskej itd. zopet vzbujena narodnost podlaga. GoriČani in Kranjci imajo uže kmetijske Sole, kdo jib je pridobil, ako ne prav narodna zavednost? Zapovzdigozanemarjenega kmetijstva treba, da dobi kmetovalec tudi denar po ceni in iz govora g. Jenko ste Čuli, da bi trebalo za vašega glavarstva o k'aj enako posojilnico, kakorSnib je na Kranjskem in Štajerskem, Se celo Koroškem uže mnogo, in dobro napredujočih; pa ako prašamo, kdo jih je ustanovil, dobimo zopet odgovor, da so to narodno prebujeni, narodno zavestni, na svojo narodnost ponosni, svoj narod ljubeči ljudje storili.
Dragi moji isterski kmetovalci! po vsem tem anorate torej. menim, da prepričani biti, da se morate, *ko hočete, da se tudi vaše zanemarjeno kmetijstvo povzdigne, pred vsem svoje narodnosti zavedati, na svoj jezik ponosni biti ter povsod, pri vgakej le mo-gočej priliki krepko in neustrašeno trditi: >tukaj smo Slovenci doma, naša je zemlja, sami jej hočemo biti gospodarji.« Pošiljajte pridno svoje otroke v Solo, da se dobro brati i pisati nauči, aaini pa čitajte, kateri znate, pridno knjige, kmetijske časnike, vpisujte se v velikem številu v čitalnice, druBtvo svetega Mo-toora, in videli boste, da se tudi pri vas duh kmetijskega napredka uname, in bode vedno bolj napredoval.
Zdaj preidemo k drugemu sredstvu, od katerega, menim, da bi se moglo k povzdigi vaSega zanemarjenega kmetijstva dosti doseči.
Za drugo sredstvo, v namen povzdige zanemar-
ienega kmetijstva v Istri, smatram zopet nekaj, kar ti se moralo v Vaših srcih nahajati, namreč ljubezen do kmetijstva. Glejte, vsak človek mora imeti do svojega stanu in svojih opravkov ljubezen, brez te mu je sitna okvara, vse opravlja nekam prisiljen, bolj z odlogom in bolj pjovršno ko le mogoče. Se dva, katera se poročita, in se v resnici ne Jjubita, uemata nikake sreče, in čevljar, kateri ne ljubi svojih kopit
Podlistek.
(SpUal J. Turgeryev, preložil M. M&lovrh.)
(Dalje.)
xhl
Ta isti dan, ko se je to godilo, kar smo prav zdaj pripovedali, drdralaje vnekej najdalje od Moskve lezečej guberniji majhna kibitka, v katero so bili vpreženi trije seljaški konji. Spredaj ie sedel star, siv kmet v raztrganej suknji vedno z bičem mahaje. Zadej v kibitlci na zamazanej potnej torbi sedi Človek visoke rasti, s popotno kapic«? na glavi, zavit v star oguljen plašč. To je Rudin. Sedel je pripognen in imel kapo na čelo potegneno. Neenaka kolesa kibitke so vzrok, da se voz močno trese, ali Rudin ne opaž i tega; baš ko da dremlje. Naposled si sedež vender popravi.
«Klaj pridemo uže do kake postaje?! vpraša svojega kočijaia.
«0 koj, gospod,* reče seljak in udari po konjih; «Čim pridemo črez ta hribček, imamo se še dve vrsti voziti..,. He, hitro, konjički mojit Kaj ste se zamislili. ..),
•Zdi se mi, da nisi konj navajen,* reče Rudin «od ranega jutra me voziš, a vender se ne ganemo z mesta. Zapoj vsaj kako prijetno pesen.*
«Kaj hočeš, gospod I Saj vidiš sam, da so konji utrujeni... Prepevati pa jaz ne znam... Hej, s pota, človek, s pota! viče mimogredočemu človeku.»
•Glej gal.Ti si pravi moskovski suro veži zavpije jezen potnik in se umakne.»
Izmučeni konji napenjajo vse sile, da bi voz hitreje naprej spravili in kmalu je Rudin pri prvej postaji. Tu plača seljaka (ki je dolgo prešteval denarje) in potem odnese sam svojo torbo soboj v sobo.
•Neki moj znanec, ki je o svojem časi mnogo po
Vsi dopisi se pošiljajo Urtlaiitvi >vla Terrente« Nuova Tipogrnfia; vsak mora biti frankiran. Rokopisi orez posebne vrednosti se np vračajo. — Jnterati (razne vrste naznanita in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav ceud; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
popiva v nedeljo, ponedelek jih tudi zanemari, mogoče da še celo vtorelt ali sredo in tako pride, da svoj stan vedno bolj zanemarja, dokler ga konečno popolnoma zanemari in pride na beraško palico. Tako gre pri vsakem rokodelcu, tako gre osobito kmetovalcu. V dokaz kaj žalostnih nastopkov zgubljene ljubezni do kmetijstva, navedem naj Vam to-le: Ni dolgo tega, da sem bil z nekim tukaj navzočim, jako čestitim gospodom v najbližjej tržaškej okolici, kder sem velikim čudom opazil, koliko kaj dobrih, rodovitih zemljiSč je ali kaj slabo obdelanih, ali pa Se celo čisto nič obdelanih, in od kod izhaja to? od kod drugod, nego od tod, ker so okoličani ljubezen do kmetijstva izgubili ter se rajši zidarstva, fakinaštva itd. v mestu polotili, nego da bi doma hvaležno zemljo obdelovali. To, da kmetski ljudje vedno bolj hodijo v mesti dela iskat, mora pa kmetijstvu na deželi le Škodovati, kajti v mestu Število použivalcev raste, na deželi pa število pridelovalcev, kateri imajo za meSčane živež pridelovati, vedno bolj upada; tako da se ne more nikdar toliko pridelati, kolikor bi se lahko prodalo. Nastopek vsega tega je velika draginja v mestu, vedno ednaka revščina pa na deželi, ker se, dasi tudi cene pridelkov rastejo pa toliko manj pridela. Da, ako se bode zahaianje kmetskih delalcev v mesta le Se nadaljevalo, nastanejo cene tistega živeža, kateri se ne more od daleč pri-peijavati, in katerega posebno bolj revni človek, de-lalec največ potrebuje, tolike, da jih delalec niti več zmagovati ne bode mogel; no potem se pa tržaSke družine pričnć na deželo seliti, kder je revSčine uže tako od več. Kričali bodo: dajte nam kruha, a deže-lani jim bodo odgovarjali: saj ga nemamo Se za-se ne! Se boljši dokaz kaj žalostnih nastopkov zgube ljubezni do kmetijstva Vam morem navesti pa z Dolenjskega. Ko sem pred dvema letoma tam doli v prekrasnih in plodovitih krajih okolo Semičain Črnomlja o vinogradstvu podučeval, povedalo se mi je, da ljudje, osobito mladeniči kar trumoma domovino zapuščajo ter se v Ameriko preseljujejo. Na vprašanje, zakaj to delajo, dobil sem odgovor, da zato, ker se nočejo s kmetijstvom baviti, ker nemajo veselja, ker nemajo ljubezni do njega. PriSel sem blizo Črnomlja tudi k nekemu prav premožnemu kmetu, kateri je uže za šest velicih sodov vina grozdja na-trganega imel. Ko sem ga blagroval, da bode pri tolikem pridelku lahko izhajal, odgovoril mi je koj : »a kako hočem dobro izhajati, saj poj de nad polovico vina za delalce, ker sem sam, otroke imam se prav majhne, trije bratje, mej temi eden Se le 14 letni, pa
Rusiji potoval, opazil je, da se morejo tamkaj konj* dobiti, kder po gostilnah vise slike, predstavljajoče prizore iz ■kavkaskega zarobljenika« ali junaška dela ruskih generalov, ako pa vise v sobi slike s prizori iz živenja igralca George de Germani, tu se nikari ne nadaj bržega odhoda. V sobi, v katero je stopil Rudin, visele so po nesreči tudi take slike. Rudin pozove; nato se pojavi nadzornik ves zaspan — toda ali je uže kdo videl kacega nezaspanega nadzornika? — in nečakajoč Rudinovega ogovora, javi mu, da nema konj.
•Kaj brbljate, da nemate konj, a še ne veste, kam greml Jaz potujem službeno.*
«Ali kaj, ker ni konj,» odgovori nadzornik. «Kam pa greste?*
•V... sk.»
«Ni konj in jih ni,* ponavlja nadzornik «in odide iz sobe.n
Rudin stopi jezen k oknu in vrže kapo na stol. On se ni mnogo izpremenil; ali v zadnjih dveh letih jako je zarumenel. V kodrastih laseh se je videla uže nekatera srebrna nit, a očesi, še vedno krasni, postali so nekako otožni. Tanke gube, sledovi bolnih in nemirnih Čuvstev, nabrale so se mu okolo ust, po obrazu in na čelu.
Obleka njegova je iznošena in stara, na nekih mestih 6e je videla nit. Cvetoča doba njegovega žitja je bila očevidno minola. On je, kakor rekajo vrtnarji, prehajal v seme.
Zarad dolzega časa začne čitati podpise slikarij na zidu; k malu nato zaškripljejo vrata in nadzornik vstopi.
■Konj za ... sk nI in jih tudi tako k malu ne bode. Namenjen sem v Penzo, a... ov leži blizu Tambova, če se ne motim.*
«Kaj zato ? iz Tambova lehko pridete v Penzo.*
Rudin se zamisli.
■Naj bode*, reče naposled; «vprezite konje. Saj mi je uze vse eno: makar grem i v Tambov.*
so v Ameriko olrinoli, kar dote sem jim moral izplačati, za kar sem se moral zadolžili, pa so Šii.« Vidite, dragi moji, ta izgled bi Vam bil moral uže poprej navesti, ko sem Vam priporočal, d.i morate na svoj jezik, svojo narodnost ponosni biti. kajti v prvej vrsti je na Dolenjskem izseljevanju v Ameriko pomanjkljiva, nevzbujena narodna zavest uzrok, koj v drugej pa pomanjkanje ljubezni do kmetijstva. Človek, kateri ne ljubi svojega jezika, ne ljubi svojih ljudi, ne ljubi svoje zemlje, svoje dežele, svojega vladarja; on ne more nikdar dober državljan biti, in zato zapusti vse svoje in gre v tuje dežele, kder si mora z veliko večjim trudom vsakdanji kruh služiti, in od koder bi se gotovo pozneje rad v domovino vrnol, ako bi imel tam uže kaj svojega in ako bi ga sram ne bilo nazaj priti. Prav pred kratkem mi je pisal nek nekdanji moj učenec, da se prav v kratkem kar 1000 kmetov iz črnomaljskega okraja h krati v Ameriko preseli; kdo jih k temu nagiblje? V prvej vrsti nevzbujena narodna zavest in koj v drugej pa zgubljena ljubezen do kmetijstva. Zaradi tega, dragi isterski kmetovalci, ne zgubite ljubezni do kmetijstva sami, posebno pa ne pripuščale, da bi jo vaši sinovi zgubili, ter se od domačega kmetijskega dela oddaljevali. Odgovoriti mi utegnete: *ti si gospod, ti si v Škricah, ti ne veš, kake težave in kako majhni dohodki so s kmetijstvom v zvezi-• Res sem v Sklicih, res da orjem bolj s peresom po papirji, nego z drevesom po njivi, pa verjemite mi, da kmetijstvo poznam boljši, nego marsikdo mej vami, kajti zakaj sem se ga pa učil. Kmetijstvo je res težaven stan, in njega dohodki so pičli, ali prav kmetijstvo ima tudi svojo jako prijetno stran, katero je uže nek starodavni rimski, — ne vem uže kateri pesnik opeval, kar pa nič ne de, ki je rekel: »blagor tebi kmetič, ki z lastnimi voli lastno zemljo obdeluješ.« Dohodki kmetijstva pri Vas so gotovo tudi pičli, ali prav zato je treba napredka, kajti res da drugod, na primer na Češkem, Moravskem, Ogerskem itd. shajajo kmetovalci veliko boljše, nego tukaj pri nas, ali do boljšega stanja jim je pripomogla
Erav pred vsem vzbujena narodna zavest in pa lju» ezen do svojega stanu, do kmetijstva.
Za tretje sredstvo k povzdigi Vašega zanemarjenega kmetijstva naj Vam navedem to, kar iz prej-šnih dveh skoraj samo ob sebi izhaja, da se namreč društva »Edinosti«, da se mož, kateri so mu na čelu, krepko oklenete ter jih v vsakej priliki s polnim zaupanjem za vsakoBtransko podporo nagovorite, pa jih tudi, kder le mogoče in kolikor le mogoče, z svojim prizadevanjem podpirate. 1'ako na primer bi stavil
Konji so bili k malu vpreženi. Rudin vrže svojo torbo v voz in sede. Voz je bil nekako slab, žalostno ponižen ... a drdral je le...
Epilog.
Zopet je minolo nekoliko let.
Bil jejesensk hladen dan. Na dvorišče glavne gostilne v gubernijskem mestu S. pridnira potna kočija, a iz nje stopi počasi in pazljivo gospod one debelosti, ki jo navadno imenujemo dobrodušno. Ker, prisedši v drugo nadstropje, nikogar ne vidi. začne glasno klicati. Nato se vrata odpro in dolg lakaj z zasukanimi rokavi priskoči k njemu. Gost. stopivši v svojo sobo, vrže plašč raz sebe, se*le na divan, podpre se laktom na koleno, ogleda se po sobi in ukaze pozvati svojega slugo. Lakaj se prikloni in skoči ven. Ta gost ni nihče drugI, nego Ležnjev. Zarad novčnih opravil je prišel v S.
Sluga Ležnjevljev, mlad, lep deček, stopi v sobo.
•Hvala Rogu, da sva tu,* reče Ležnjev; «a ti si mislil, da se nama kolo stre.*
To je bila sreča 1» odgovori sluga, hoteč se šiloma nasmijati; da...
«Ali ni nikoga tO?* začuje se glas s hodnika. Ležnjev skoči raz štola in posluša pazljivo.
•E, kedo je tam ?* ponovi isti glas.
Ležnjev odprč naglo vrata.
Pred njim je stal človek visoke rasti, malo da ne vis siv in sklonjen, v starej surki. Ležnjev ga spozna na prvi pogled.
•Rudin I* vsklikne ves razburjen.
Rudin se ogleda. On Ležnjevega ni mogel spoznati, kajti stal je z rameni proti svetlobi.
•Ali me ne poznate?* vpraša Ležnjev.
«Mih:ijlo MihajJiČ!« vsklikne zdaj Rudin in mu ponudi roko; ali nekaj mu pride na misel in hitro roko odtegne...
Toda Ležnjev ga prime naglo za roko.
(Dalje prihodnjič.)
EDINOST.
ja z danes pred lop, naj bi Vam društvo »Edinost« pripomoglo, da Vam slavna vlada, ako Vam hoče • prekoristnim postavljenjem kmetijskega popotnega učitelji res kaj koristiti, pošlje človeka, kateri bode Vas, vi pa njega umeli, torej človeka, kateri bode umel temeljito slovansko ali hrvaško, ne pa Človeka, kateri z Vami le laško »parliru«. Ta predlog stavim tudi za resolucijo na denašnjem taboru.
Zdaj pa Vam nemam več kaj povedati, in zato sklenem tembolj, ker uže nam od tam zadej zmerom bolj dež sili. Žneli torej istrski kmetovalci, Bog vam daj boljšo bodočnost! Ž Bogom 1
Politični pregled.
Notranje dežele.
Kranjski deželni zbor se je odprl 25. t. m. Deželni načelnik baron VVinkler je naznanil, daje pre-svitli cesar blagovolil imenovati deželnim glavarjem g. grola Gustav« Tnurn Valsassino in namestnikom g. župana Petra Grassellija. Potem je nadaljeval g. deželni namestnik govor in rekel, da se je sedanji zbor zbral pod srečno zvezdo, ker bo imel Čast in srečo Koncem šestega stoletja, kar je kranjska dežela ped avstrijs o vlado, izreči Njeg. veličanstvu udanost i na;srčneiša voščila kranjske dežele. Poudaril je tudi. da novoizvoljeni zbor daje popolno poroštvo, da bo delal le kranjskej deželi v korist, ker poslanci so navdahneni z ljubeznijo do domovine. Cesarska vlada se bo zanimala za deželne Koristi in delovala združeno z deželnim zborom; nje smoter je porazumljenie in sprava, in ker je deželni zbor enacega menenja, gotovo bo mejusobno delovanje vspešno in deželi koristno. — Potem priseže deželni glavar grof Thurn. — Koj po prisegi pa v slovenskem jeziku {Drav lepo nagovori poslance ter pravi, da se je z denašnjim zborovanjem pričela nova doba deželnemu zboru. Nato omenja velicih nalog, dolžnosti in odgovornosti deželnega zbora ter pravi, da bo v prvej vrsti treba vrediti in pospeševati kmetijske in obrtnijske razmere, olajšati in zboljšati stanje delalcev. pa tudi prenarediti nekatere zakone. — Omenja dalje praznovanja šeststoletnice, ki bode izraz ljubezni in zvestobe ao vladarske hiše in bodo poslanci imeli Čast zreti v obličje Njeg. veličanstvu, Kateremu navdušeno iz srca zakličejo, kakor denes: Bog živi našega presvitlega cesarja Fran Josipa! Slava! Slava! Slava! Hoch! Slava-klici izmej poslancev so navdušeno grmeli.
Zdaj je deželni glavar izrekel, da je deželni zbor odprt, na Uar poslanec Svetec in tovariši stavijo ta le nujni predlog:
»Slavni deželni zbor naj sklene: i. Kranjski deželni zbor se o priliki navzočnosti Nj. Veličanstva meseca |unija v Liubljani pokloni presvitlemu cesarju in v posebnej adresi izreče za vso Kranjsko deželo neomahljivo udanost in zvestobo do preljub-ljenega vladarja in najvišje cesarske rodbine.
a. Visokorodni gospod deželni predsenik se naprosi, naj pridobi v ta namen Najvišjo dovolitev.
3. Izvoli v denašnjoj seji odsek sedmero poslancev z nalogo, da predloži v prihodnjej seji adresni načrt.«
Poslanec Svetec utemelji ta predlog, ki se soglasno spreime, v adresni odsek se izvolijo: Svetec (načelnik), baron Schwegel (namestnik), Gutmanns-thal, dr. vitez Bieivveiss-Trsteniški, dr. Vošnjak, profesor Suklje, Gnsselli. Tako seje končala prva seja.
Včeraj je bila druga seja i na dnevnem redu: volitev raznih odsekov, debata o adresi in volitev deželnega odbora, v kateri so bili izvoljeni: Dežman, njegov namestnik dr. Schrey, Murmk, namestnik
Erof. Suklje, dr. Vošnjak, namestnik dr. Dolenc. O. etelja. namestnik RobiČ. Potem pa se je preložilo zborovanje do meseca avgusta, ker deželni odbor zarad velicega posla za obhajanje šeststoletnice ni utegnol pripraviti predlog.
Dalmatinski deželni \bor se je 15. t. m. odprl. Včeraj so poslanci prisegli ter so se odobrile volitve.
Za deželnega glavarja na Dalmatinskem je bil imenovan Conte Vojnović in Mihael KapoviČ za njegovega namestnika.
Na, Dunaji zopet razsajajo nemški študenti. Znano je, da je rektor Maassen v dunajskem deželnem zboru govoril za Šolsko novelo in levičarjem očital, da delajo zoper zakon o ustanovitvi češke ljudske šole. Zarad tega ustavoverski listi kar strup bruhajo in šČujo nemške študente. In ti ne odlašajo, ampak na prvi klic so pokonci. 22. t. m. opoludne se jih je zbralo okoli 5oo pred učno sobo rektorja Maassen, da bi zoper njega demonst'irali. Rektorja ni bilo, vendar so študentje vso uro Čakali in kričali: »Včeraj ga ni bilo v deželni zbor, dan^s je ostal iz šole, ker se boji. Pereat! Ko sta prišla dekan Demelius in profesor Zhisman na hodnik, zadoneli so burni klici: »Hoch Demelius 1 Hoch Zhisman ! Dekan je studente nagovoril in prosil, naj ne kale reda na vseučilišči, naj varujejo njegovo Čast. Po dekanovem odhodu je nastalo zopet vpitje ; študenti se niso razšli, in ko je dekan zopet prišel, zaorili so slovanski študentje: Slava Maassen! Nemci pa so temu burno protestirali. Dekan se je obrnol in ironično vprašal: Je li rektor tukaj, da »pereat« upijete? Ob enej uri so se študentje rašli. Drugi dan so se demonstracije ponavljale. Ob osmih zjutraj bi bil imel priti rektor Massen v šolo, a na šolskih vratih je bil nabit rektorjev plakat, v katerem je naznanil, da ga ne bo v šolo, dokler se red ne povrne. Študentje so venomer vpili: »Pereat Massen!« in ko so zvedeli, da bode opoludne promoviranih 14 juristov vpričo rektorja, zbralo se jih je okoli 700 na trgu pred vseučiliščem, na stotine jih je prišlo v rektorat in veliko senatno dvorano, kder se je imelo vršiti promoviranje. Ob dvanajstih je prišel Massen stndentje so zakričali: »Pereat Maassen;« ta pa je probledel ter dvorano zapustil.
A ni dosti, da neizkušeni študentje rogovilijo' ker jih časniki ščujejo, celo profesorji jim daj6 potuho* Tako je izmej 73 profesorjev dunajskega vseučilišča* 61 poslalo rektorju adreso, v katerej sicer priznavajo* da ima rektor pravico v deželnem zboru govoriti in glasovati po svojem prepričanji, če tudi se to ne ujema z mišljenjem udov od njega zastopane korporacije, da pa oni niso v soglasji z njegovim političnim in narodnostnim menjenjem.
Dunajskega vseuČeltSČa rrktor Massen je odgovoril profesorjem na pismo, v katerem so mu naznanili, da se ne ujemajo z njegovimi nazori ter mej drugim rekel, da njegovo prepričanje dela njegovega bitja del, da svoje nazore pripoznava za take, ki sami iz sebe izvirajo, ki so potrebni viri moralnega svetovnega reda in krščanstva.
Vnanje dežele.
Pariški časnik »Reforme■ naznanja, da se je njegov urednik razgovarjal s Črnogorskim knezom, ki mu je rekel, da je nemir v Albaniji poravnan; pismene zveze mej balkanskimi državami ni, pač pa je naravna zveza. Odnošaji Črnegore do Sroije so izvrstni, vsa Evropa želi miru.
Poročila it Albanije so si popolnoma nasprotna. Turki trde, da so zmogli gorjance, od druzih strani pa se poroča, da so pobiti Turki in da so Malosorci šest turških bataljonov obkolili. — Avstrijskemu konzulu v Škodri pa so zopet pisali albanski vodie ter prosili pomoči za albanski narod, ki je bil Avstriji vedno prijazen in raji pogine, nego da bi mu tuji jarem upognol glavo.
Preiskava zoper poljskega pesnika Kraszevskega je uže dovršena in so se zapisniki poslali državnemu sodišču v Lipsiji. Trdi se, da tu gre za zelo razširjeno veleizdajo in da so Kraszevskega zaprli še le potem, ko so imeli v rokah uže vse dokaze. V njegovem stanovanji so našli spisov cele vozove i mej temi več obtežujočih. Namenjeni so bili spisi v prid Francoske in segajo nazaj do ne dolgo po nemško-trancoskej vojni.
Pesnile Kratzevskt je pisal iz zapora varšavskim svojim prijateljem žalostno pismo, v katerem pravi, da je zapor porušil mnogo njegovih načrtov ter uničil njegovo zdravje.
Nemlka poslanska zbornica je 23. t. m. sprejela cerkveno predlogo po sklepih dotične komisi|e. Pri obravnavi te predloge je minister za bogočastje izrekel, da vlada pričakuje, da kurija zakon pozneje potrdi. Ako pa cerkev zakona ne potrdi, mogoče je, da za državo nastanejo nevarnosti. Vlada se vendar nadeja, da po nastopivšej poti pride do mini.
Parilka najvilja sodni j a je zavrgla priziv Boi1-toux-a in Feder-a zoper razsodba, po katerej sta obsojena oba v dveletno ječo.
Znana anarhistična voditeljica Luiza Michel je bila v Parizu obsojena v šestletni zapor in desetletno nadzorovanje.
V	Tonkinskih zadevah so poročila iz Londona popolnoma nasprotna onim Iz Pariza. Mej tem ko se od te strani vedno trdi, da mej francosko in kitajsko vlado ni nobenega nasprotja, da je vse poravnano, oporekajo angleška poročila temu ter trdć, da se Kitajci s Francozi niso porazumeli in kitajska vlada zbira vojake v deželah Juenan, Knanisi in Knangtung.
Iz Sangaja se poroča, da je navskrižje mej Kitajci in Francozi glede Tonkina poravnano.
V	mestu Damiette v Egiptu je vstala epidemija, 20 osob je naglo umrlo; nekatera poročila pravijo, da je mrzlica, druga pa trdć, da je kolera.
Iz Vera Cru\ se poroča, da je tam začela hudo razsajati rumena mrzlica ter da je za njo uže nad 1000 oseb umrlo.
Dopisi.
Iz Lonjera, 21. junija.
Od nekdaj je bila navada, daje zdravnik otrokom iz vse Župnije na Katinari kozice cepil, kar je bilo najbolj piilično. No zdaj je mestni magistrat drugačnega mnenj:«, ter je to tako predrugačil, da se otrokom iz Lonjera In Rocola kozice cepijo v mestu, namreč v šoli na Ferrieri, otroke pa iz sv. Marije Magd. spodnje in zgornje morajo sesti v Skedenjsko šolo. S to le naredbo pa je magistrat pokazal, kako ljubeznjivo (?) in očetovsko (?!) skrbi za zdravje in sploh za blagostanje svojih občinarjev. Vedi Č. čitatelj, da morajo iz vrha Katinarskega, celo tudi s Ključa in Polveriere svoje otroke nositi v Skedenj t. j. dve debeli uri, iu po kakih potih! — Dve uri je hoda za praznega trdnega hodca, pa kaka slabotna mati naj nese svojega čvrstega kot svinec težkega otroka tako daleč. — Nista li mati in otrok v velikej nevarnosti, da si kako bolezen nakopata? Vzemite še to, da dotični zdravnik ali slučajno ali pa tudi iz nemarnosti ne pride o naznanjenej uri, in bi ga po uro in več čakati morali?—Dalje, ako slabotna mati ne more iti z svojim otrokom, ampak ga mora drugim izročiti, in otrok je brez materine hrane več nego polu dneva? — Pomisli le to č. čitatelj in boš do dobrega prepričan v velikej očetovskej skrbi m. magistrata.
Komur je pa težavna strma pot iz Skednja na Katinaro znana, tisti pa gotovo brezozirno ravnanje magistratovo kar naravnost obsodi.
Ako bi bil videl č. Čitatelj prizor, katerega sem jaz včeraj videl, gotovo bi bil tudi v tebi z menoj vred žolč vskipel. Videl bi bil namreč v velikej nevihti mlado slabotno mater držečo v naročji čvrstega fantiča (rekel bi malo manje težkega nego mati sama) plezajočo po strmini proti Katinari. Reva se mi je v srce zasmilila, in ta prizor mi je tudi pero v roko potisnol.
Poznane so mi velike občine in župnije ▼ Istri, ali nikder ni vlada po takej daljavi in po takih potih trpinčila doječih mater, kakor so tii trpinčene 1
Druga leta so tudi šolsko mladino močno silili, naj si da kozice cepiti. Letos se «a-to nobena duša ne meni. Stavim le-to prašanje: Je-li si. magistrat o koristi cepljenja kozie prepričan, ali ne? — Ako je prepričan, njegova dolžnost je, preskrbeti priložnost, da se vsem kozice cepijo; ako pa ni prepričan, pa naj vse opusti in naj le-to naredbo kot nepotrebno razglasi.
Želel bi, da bi magistratu kdo njegovo brezozirno ravnanje nasproti prebivalcem Katinarske kuracij® prav dobro na uho zatrobil. Obračam se na naša poslanca v mestnem zboru, in ako ona dva tega ne storita, na vas druge gg. okoliške poslance, da vendar eden ali drugi za nas kako besedo spregovori.
Skoraj bi mislil, da se je magistrat nad ubogim ljudstvom hotel znositi radi prošnje, s katero so po smrti dr. Perbavc-a prosili, naj bi bil v prihodnje zdravnik na Katinari nameščen, kder je prn vedno bival. Za Boga! kdaj je Se ponižna prošnja kazen in maščevanje zaslužila?
To je tudi slabo za prebivalce Katinarske du-hovnije, da ^spadajo v tri politične okraje ali pod tri •capo del distretto*. Le teh vsak le v svoj kraj dobro potegne in za nas pa nič dobrega ali le slabo ostane. Pa o le teh in o zdravniku o priložnosti kaj več.
S temi vrsticami sem le hotel si. občinstvu naznaniti, kake blagosti nam magistrat deli, pa tudi magistratu samemu po tej poti povedati, da smo tii gori tudi ljudje, ki vidimo in čutimo! Ako pa hoče še dalje tako brezozirno z nami ravnati, bodemo trpeli, ali k temu nas primora le magistratova — kruta sila.
las sv« Krlžft, poleg morja, dne 23. junija.
Kadar se je mislilo grajati Križane, koj je bil dopisnik pripravljen ; — vzeti kateremu čast je skušal tudi kedo; — po hinavsko dokazati, da se (iredenta« goji v tej vasi, kače so se marsikateri krat pokazale — ko pa je bilo treba hvaliti kaj dobrega, ni bilo žive duše, da bi kaj bila omenila.
Sveti Peter — o sveti Peter, ta je mogočni svetnik za naše Križane. Na svetega Petra dan imamo tukaj praznovanje sv. reš. telesa. To vas zagotavljam, da za našo vas je kaj izvenredni praznik in ga znajo obhajati naši kmetje i ribiči tudi spodobno in kakor se «šika«.
Pod vsakim č. v. gosp. župnikom smo imeli lepe shode — od kar pa je mej nami čestivredni gosp. Župnik Iv. GrubiŠa, nikoli ni bilo tako rednih 8ho-dev. Da, tajisti dan mrgoli v našej vasi na tisočine ljudstva iz bliŽnih krajev in tudi od daleko. Letos pa prvikrat stopi tudi naša »banda« (godba) v javnost, in bode svirala pri procesiji, ako ne bode nebeška streha puščala. »Kampelje 1 so», marsikateri poreče, ko jih bo slišal, poudarjajoč, da so vsi do meseca januarja t. 1. nevedneži bili o tej stroki. Čudno je, pa vendar resnično. Pa obleko? No, tukaj boste
ftoznali, če Križan ljubi čast in spoštuje svoj narod n svojo slovensko okolico. Godci imajo obleko po-snemajočo nekdanjega nepozabljivega okoličanskega in cesarju zvestega bataljona.
Pri procesiji bode tudi krdelo veteranov tega okraja z NabreŽinskim vred.
O petju — no to je uže znano, da imamo dober in krepak moški zbor. Ne bodem »programa* navajal, dosti da je petje v Križu prav dobro in da se malo kakega zbora ustraši.
Na vse zadnje pa še to vinskim bratcem, da ▼ sv. Križu v marsikaterem kotiču dobe prav dobre božje kapljice — ker tukaj imamo izvrstne kerčme
—	ker po ustanovitvi dobre »društvene vinotočne krčme« si delajo vsi krčmarji konkurenco.
Za danes to, če pa Želite še kaj od mene, imejte z menoj potrpenje, bodem vam večkrat kakšno pav-lihoval *).	PopevoviŽ.
- IZ Komna, dne 21. junija. (Konec.)
(iŠolstvo v Bosni in Breegovini; iz itatistike kratkega iolstva.) Naše čitatelje — osobito KraŠevce — utegn6 zanimati nekoji podatki is Štatistike kraškega šolstva minologa leta. Na Krasu, oziroma v političnem sežanskem okraju, bili ste dve Štirirazrednici (v Komnu in v Sežani), ena dvorazrednica (v Tomuju), 22 jedno-ra/.rednic (mešanih), in 9 šol za silo; skupaj 34 Šol. V tem letu se je pomočna šola v St. Kočija n u preustrojila v rsdno enorazrednico; pomočna šola v Du-tovljah pa se je vsled smrti tamošnjega g. vikarja zaprla, a kasneje zopet odprla in dobila je rednega učitelja.
Učni jezik je bil povsod slovensk. Poučevalo se je v 3 Šolah celodnevno (v Komnu. Sežani v II. razredu, v Tomaju), drugod pa poldnevno. — V zdravstvenem obziru bi se dali šolski prostori tako-le razvrstiti : 4 prav dobrih, 7 dobrih, 14 srednjih, 9 slabih in 3 z ventilacijo. Šolska oprava je bila v 17 Šolah dobra, v 8 zadostna, v 9 slaba. Učila branju, računstvu in zemijepisju imajo skoraj vse šole, po-manjkujejo pa skoro vsem šolam nazorna sredstva za prirodoslovni pouk. Najbolje so priskrbeni: Komen, Sežana, Tomaj, Nabrežina, Kostanjevica. — Število za šolo ugodnih otrok je bilo od 6. do 12. leta: 3340; od 13. do 14. leta: 790; skupaj: 4130. Solo obiskajočih otrok je bilo od 6. do 12. leta: 3005; od 13. do 14. leta: 563; skupaj: 3568. C. k. vadnico obiskuje 26 šest do štirinajstletnih otrok; srednje Šole obiskuje jih 7. Tedaj obiskuje Šolo na Krasu 86.% za šolo sposobnih otrok. Omeniti moram, da je na Krasu najboljše šolske obiskovanje, kajti na Tolminskem obiskuje šolo 59.7, otrok, na Goriškem 75.%, Gra-diščanskem 76.7,* v Gorici 697,. Za to imajo v prvej vrsti zasluge vestni učitelji in trudaljubivi g. predsednik slav. c. k. okraj. Š. sveta, kakor tudi različni kraj. šols. sveti. Leta 1880-81 je obiskovalo šolo le 65* /., a letos se lahko ponašamo z 86.70. To je gotovo lep napredek. Kdo je k temu največ pripomogel, ni teško uganoti. Čast in hvala, komur čast in hvalat
—	Na Krasu stane vsak šolski otrok povprek 8 gl.
)) Prav radi sprejmemo.
Ured.
EDINOST.
40 kr. V dosego rednega šolskega obiskovanja so se ta-le postavna sredstva vpotrebovaU.
Določene kazni od 1. okt. 1881. do 15. sept. 1882. v denarji št. 619 — 681 gl. V zaporu št. 46 — 710 ur. Leta 1881. 2 določ. kazni so prebili do 15. sept. 1882,
▼	denarji št. 148 — 185 gl.; v zaporu št. 46 — 710 ur. Pred tem Časom določene kazni so prebili v denarji št. 71 — 71 gl.; t zaporu št. 13 — 78 ur.
Učiteljev je bilo se spričevalom učit sposobnosti: 15. Se spričevalom zrelosti: 12. Brez spričevala 2 svetna učitelja in 9 duhovnikov. Skupaj 35.*)
Učiteljic je učilo se spričevalom učit. sposobnosti: 1. Se zrelostnim spričevalom : 4. Brez spričevala: 1. skupaj: 5. — Učilo je tedaj v sežanskem okraju 40 učit. moči. Na enega učitelja bodi tedaj povprek: 103.25 otrok. Ako le svetne učitelje v poštev vzamemo, pokaže se, da hodi v tem okraju 121 otrok na enega učitelja. — Po zadnjem ljudskem štenji 31. dec. 1880. šteje (navzočih) sežanski okraj: 27.167 prebivalcev. Pride tedaj v sežanskem okraju na 800 prebivalcev en svetni učitelj. Katehetov, postavljenih od cerkvenih oblastni j, bilo je: 35. Učiteljic za ročna dela je Lilo: 5 izprašanih, 2 neizprašani, skupaj 7. V Štanjelu ni bila še šola nameščena z rednim učiteljem.
KerŠčanski nauk so učili povsod duhovni. Ročna dela so učile 3 ljudske učiteljice; 5 učiteljic ročnih del je bilo izprašanih, a 2 ste bile neizprašani; skupaj: 10.
Telovadba se je zaradi pomanjkanja telovadnega prostora omejila le na proste in redne vaje — večinoma v šoli. — Žal! da nema ni ena šola v tem okraju telovadnice. Vsled tega se je učilo iz tega predmeta le projte in redne vaje v bolj prostornih Šols. sobah. — Šolskih vrtov je bilo: 3 in sicer: v Sežani, Povirju in Tomaju. V Komnu se letos šolski vrt prične obdelovati. V izobraženje so znatno pri-
Somogle ljudsko-šolske knjižnjice. Teh je bilo v šolah 0; zvezkov 1196. Z učili — razven prej navedenih — so bile vse šole dobro preskrbene.
Nemščina se je učila kot zapovedan predmet v 7 šolah.
Po sporočilu c. k. okraj. šols. sveta je bilo delovanje in vedenje učiteljev hvalevredno. Na večraz-rednicah so imeli učitelji in učiteljice svoje redne domače konference. Sploh se je učiteljstvo močno prizadevalo za svojo nadaljno izobražbo.
Okrajna učit. knjižnica je obstala iz 2 poddružnic. (v Sežani in Komnu). Število knjig je znašalo 242; zvezkov 307. Mej letom se je izposodilo 60 knjig.
Kmetijskih nadaljevalnih tečajev, združenih z vsakdanjo Šolo, bilo je: 22. Stroški za vzdržavanje šol so ti le: Letne plače, petletnine in opravilne do-klade iz dež. zaloga: 655 gld. Iz zaloga šols. okraja: 17355 g. Osebne doklade in remune acije: 3150 g. Na-jemščina in odškodnina za učit. stanovanje: 4J2. g. Materijalne potrebe šol: 1158g. Učila in šolska opravila: 600 g. Učit. konference in knjižnice : 290. Zidanja 26 g. Nepreviden! troški: 40 gld. Skupaj 80131 gld.
Delovanje kraj. šols. svetov ni bilo posebno hvalevredno. V tem okraju so se posebno odlikovali kraj. š. sveti, ozir. š. vodstva: v Sežani, Koranu in Št. Kon-cijanu. — Slav. c. k. okraj. š. svet je imel v minolem letu 9 sej in število obravnavanih vlog je brojilo 560. Tedaj korak za korakom naprej: Zrno do zrna — pogača; kamen do kamena — palača.	A. L.
Iz Notranjskega, dne 22. junija.
[Po volitvah v deželni tbor kranjski), Znano je — in zapisano bode v zgodovini Kranjske — s kakovi-mi pripomočku je bila pred šestem! leti skupaj skrpana nemčurska večina v deželni zbor kranjski. Vsacemu pravemu domoljubu je od tiste dobe — pa do dobe novih volitev v ta deželni zastop — krvavelo arce, ko je videl, da je naš slovenski narod na milost in nemilost predan stranki, katera ue pozna nikakih pravic, ampak je nad ubogim slovenskim narodom v obliki omikanega barbarstva izvrševala svoje najkrivičnejše sodbe, ter nedolžni narod sodila v kazni, katerih nikdar zaslužil ni. Naravna posledica je pa, da nobena reč večno ne trpi, kar nam je bilo v tolažbo, da bode tega po krivici skupaj zbobnaneea deželnega zbora tudi kedaj konec. Nismo se varali o svojem pričakovanji. O gotovem času je odbila pred šestem! leti krivično izvoljenemu deželnemu zboru ura, katera — upamo da se zanj nikdar več ne povrne. Ali kakor smo se veselili novih volitev, katere bi nam imele prinesti zaželeno svobodo, vendar naše veselje ni ostalo neka-Ijeno, kajti našli so se napram poštenim dosedanjim in novim kandidatom nasprotni pojavi in to od strani od katere bi taistih vsaj pri sedanjih razmerah ne bili pričakovali, Od neke strani se je uže pred nekaj meseci poudarjalo, da se je treba pri novih volitvah
▼	deželni zbor ogibati tudi slovenskih liberalcev vzlasti tako zvanih »mladih.« Mi ne poznamo nikakih slovenskih liberalcev, niti »mladih«, ampak samo slovenske domoljube, katerim ni drugo načelo, nego blagost domovine.
Sklepati se tedaj da iz tega, da se je mislila na novo obuditi tista intriga, katera se je bila izcimila leta 1873, ter potem z vsemi močmi delovati na to. da bi poznata — a slaba stranka — dobila vodstvo v roke ter potem sodila: vi »mladi* ste intrigo zakrivili, vi ste brezverci, torej za vodstvo slov. ljudstva nesposobni 1
Da je temu tako, pričajo nam dva po znanih č. gospodih sklicana volilna shoda. Enega tacega shoda v St Petru se je bilo vdeležilo 32 volilcev.
Ali ni šlo, kajti nekateri gospodje vedele niso niti kaj takega povedati zoper dr. Zamika, kar bi ga od kandidature odvračevalo. Volilci in nekateri gospodje duhovniki so godrnjali potem, čemu jih je bilo treba sklicevati, ako se je vedelo, da nihče zoper dr. Zamika nič nema.
•) V Skopem in Koprivi je popot. učitelj.
Pisatelj.
Druge zasluge sklicevalci shoda s tem niso pridobili. nego da so nekoliko glasov razcepili.
Pri volilnem shodu, katerega so bili sklicali v Novem mestu zoper prof. Sukljeja, tudi niso imeli uspeha. Metalo se je na g. Sukljeja kamenje, češ, da je brezverec in pohujševalec mladine.
Res ne vemo, kako bi obsodili tako postopanje, katero sega tako daleč, da prežene vsak dober čut, kateri bi moral srce vsakega narodnjaka navdajati s6 zavestjo, da tu gre edino le za blagost domovine, ne |pa za osobne in strankarske namene. Kaj da je pa krivo tega soravštva zoper g. Sukljeja, n;ij navedem ob kratkem : Suklje je izvrsten zgodovinar — s tem je dovolj povedano. Prav je — še celo potrebno — da se mej ljudstvom vzbudi zavednost, da se ne voli kar na komando, kar je pa zopet edino le tam potrebno, kder bi se stvar res edino le od kake stranke na svojo roko komandirala. Tega pa vzlasti pri sedanjih volitvah ni bilo, kajti v ta namen v Postojno sklicani, kakor tudi po druzih mestih, ter mnogobrojno obiskani volilni shodi so nam priča, da se je delalo v sporazumljenji z ljudstvom in ne na svojo pest. Tedaj ni nam prvemu sporazumljenju nasproti sklicanih shodov drugače imenovati mogoče, nego krhanje discipline.
Slednjič se ozrimo še nekoliko na neke nove, samo — postavljene kandidate, kateri so z velikim trudom tudi nekaj glasov za se ujeli. Kakor je znano uze od zadnjih deželnozborskih volitev, imel je ko-šanskl g. župan tudi nekaj privržencev, kateri bi ga bili radi volili v dež. zbor.
Drugi tak kandidat je bil neki g. Mulley, kateri nam do letos niti znan ni bil, razen da je poštar in posestnik v Logatci in da je narodni mož.
Tretji kandidat je bil posestnik dr. Premrou iz Ubeljskega, tudi naroden mož, kateri se pa ni silil, te-muč bil bi poslaništvo prevzel le, ako bi bil slučajno izvoljen. Ker se letos nek znani kandidat ni za poslanca vrival, nastali so pa bili mesto njega kar trije kandidati na enkrat. In vse to zarad neporazumenja. Dobro bo, ako Notranjci v prihodnje na volilnih shodih izrazijo odločno svoje menenje, da se doseže edinost še pred volitvami, in da se ne bodo več ponavljale postranske kandidature. Odločnost in odkritosrčnost odstranujeti osobnosti in pospeŠujeti zrelost in politično poštenost naroda.
Mi Notranjci moramo tako postopati, da za služimo dobro ime zrelih mož.
Govori in piše se uže dolgo o tem, da bode treba predelati deželni volilni red, pri katerej priliki našim poslancem živo na srce polagamo, naj taistega, prenarede tako, da bodo 3—4 poslanci več vojjeni nego do sedaj, da bode v prihodnje mogoče še nekatre za narod zaslužne može brez krhanja narodne discipline spraviti v deželni zbor. Sicer pa moramo brez šale zaključiti. Ge tudi nismo še zmagali na celej liniji, vendar je večina deželnega zbora naša, katera, upamo, po šest letih* razruši še ostalo tvrdnjavo velikega posestva.	Opatovii.
Domače in razne vesti.
Tržaške DOVOgtft. Mestni \bor bode imel denes zvečer sejo; a prošnje za slovenske Šole ni še na vrsti.
Mestni magistrat je razpisal darilo 630 gld. za najboljšo podučljivo knjigo za ljudske kroge. Da mora biti ta knjiga pisana v pravem italijanskem duhu, tega Še ni treba dostavljati.
Streljali so zopet v soboto na gradu in na morju zjutraj in opoludne, ker zjutraj je došla v našo luko grška oklopnica »Georgios«, opoludne pa ruska kor-veta »Djigbit,« katera ima na krovu kontreadmirala CebiČeff-a, poveljnika ruske eskadre v Levanti. Obe ladiji ostaneti več časa v Trstu. Jutri pride v našo luko še grška jahta »Amphytrite«, katera odpelje na Grško kraljico Olgo, vračajočo se iz Moške domu. Angleške ladije pa so nas uže vse zapustile.
Nek Jonatan Ktinig, mlad privatni uradnik, je v nedeljo zvečer sedel v orijentalnoj kavarni in srebal sladoled, a komaj je končal, zgrudil se je mrtev na tla, zadela ga je kaplja. Pri uživanju sladoled i je treba do dobrega ohladiti se, ako ne, je lehko nesreča.
Perico FranČilko Riber. je povozil izvoščik št. 243. Fakina Franc Juričič iti Franc Fron sta si pri delu poškodovala roke, tako, da so jima morali odrezati nekatere prste.
Umrl je v ponedelek 7 letni Jožef Grego, ker je neprevidno skočil raz ne ravno visocega zida.
V morje je padel isti dan drug fantič, katerega je nek mladenič na polu mrtvega izvlekel iz morja.
/Jletni kleparski učenec Jožef,Mlač je v tepežu prejel nevarno rano v glavo. — Se par drugih te-pežev in ranjenih je bilo zadnjo nedeljo.
Ustanovo Kcoaomo. Rajnki milijonar Eco-nomo je zapustil večji kapital, katerega obresti se vsako leto delć: 1. mej dela nezmožne delalce, 2. mej vdove in otroke umrlih delalcev in 3. mej dekleta, hčeri ubogih delalcev. ki se odlikujejo po lepem vedenju in pridnosti. Prošnje se imajo vložiti pri magistratu najdalje do 15. julija. Ni treba priložiti prošnjam nobenih spričeval, ampak treba je le naznaniti natanjčno stanovanje prosilca.
Sv« Ivana smo mi Slovenci v Trst letos na poseben način praznovovali, še vse drugače, nego druga leta. Predvečer so goreli Kresi po okolici, kakor vsako leto, kar je list »Cittadino»> grajal, ob enem pa se močno vrezal, ker je trdil, da so Kresi stara italijanska navada. Pri nas namreč vsak dečko zna, da so Kresi staroslovanski običaj še iz paganskih časov.
Da »Cittadino« tega ne ve, ni mu zameriti, ker znano je, da je ta list in skoro vsi njegovi italijanski vrstniki se zgodovino in zemljepisom v vednej vojni. Ti ljudje so v tem podobni tistim Madjarom, ki ne poznajo druzega, nego «madjarski globus.« Sveti
Ivan pa je letos padel na nedeljo in prav zato smo ga še kaj posebno praznovali. Pred vsem nam je omeniti res velikanske procesije pri sv, Ivanu. Naš poročevalec je šel uže rano k sv. Ivanu, da si vse ogleda. Prijazna vas sv. Ivanska je bila vsa obrašeua, na stotine zastav, mej njimi prav mnogo natodnlh, vihralo je po vasi in po vsej poti od sv. Ivana do bo-šketa so bili mlaji okrašeni se zastavami, na obćh konceh vasi sta bila prekrasna slavoloka in tretji, najlepši slavolok, bil je v boŠketu. Ko je naš poročevalec ogledaval si ves ta JiŠp, sreča ga nek gospod z majhnim dečkom; dečko vpraša gospoda, najbrže očeta: «Pc-rche tante bandiere?« (Zak;ij toliko zastav?^ Na to olgovor: »Perchfc oggi hanno festa i preti; ti vedi, la vera bandiera triestina ć quella rossa col-1' »Alabarda«, la bandiera rossa e bianca e la bandiera dei nemici di Trieste. (Denes imajo praznik duhovni; vidiš ona ruieča zastava je prava tržaška, a zastava belo — rudeča je zastava našin neprijate-Ijev.) A jaz, ki sem tudi malo deklice spremljal, pokažem deklici veliko slovensko zastavo z opazko : »Ti vedi, quella bandiera bianca, rossa e celeste, quelia e la vera nostra bandiera nazionale e quella bianca e rossa e la bandiera del nostro Impero e quindi an-che degli amici di Trieste.« Vidiš tam ono belo-rudečo-modro zastavo, ona je prava naša narodna zastava, a ona belo-rudeča je državna avstrijska in torej zastava vseh pravih prijateljev Trsta). Gospod me na to pogleda prav spodmalato, jaz njega pa še bolj in pptem greva vsak svojo pot.
Mej to episodo je izšla procesija, katero je vodil sam kanonik in dekan stolne cerkve v Trstu, Monsi-gnor Sust, asistiran po župniku in kaplanu iz Svetega Ivana. Procesije samo se je vdeležilo gotovo nad 1500 ljudi; lepo je bilo videti šolsko mladino mož-kega in ženskega spola, ki je pevala slovenske Marijine pesmice, potem pa dične okoličanke v prelepej, da elegantnej opravi, bilo jih je gotovo do 600, ena lepše opravljena od druge.
Omnenlti nam je Še veteranov z godbo in c. k. bramkovcev, ki so streljali po evangelijih, pa izvrstnih pevcev svetoivanskib. Procesija je bila prav im-posantna in vsa čast možu, narodnjaku g. Trobcu, ki zna mojstersko voditi take cerkvene slavnosti.
Popoludne na sv. Ivana dan pa nas je gnalo v Prosek, v kateri kraj je napravil naš »Sokol« izlet. Šlo nas je Sokolovcev in drugih nekaj nad sto. Proše-ški pevski zbor, njemu na čelu vaški župan in drugi možje, sprejeli so nas prav bratsko. Prva stvar je bila, da je »Sokol* poslal deputacijo do drž. poslanca g. Nabergoja, da mu izrazi najtopljejša voščila za njegov god.
Pri g. Nabergoju pa so se zbrali še mnogi drugi odlični mestni in okoličanski rodoljubi, in naša voščila so bila toliko navdušena, kolikor tudi presrčna. Zbrali smo se kesneje vsi v gostilni pri g. Balanču, kder so švigale mej petjem izvrstnega proseŠkega pevskega zbora mnoge lepe napitnice; omeniti nam je posebno onih na Nabergoja, katere so vedno zopet vzbudile entuzijazem mej nami, na sežanskega žu-
Eana in poslanca, g. Mohorčič-a, na Hrvate, naše rate in na prošeške pevce.
Ločili smo se še le po devetej uri, zadovoljni, da smo letos praznovali sv. Ivana v tako lepem narodnem krogu.
Policijsko. V ulici Zonta so tatje vdrli v neko stanovanje in ukradli kovčeg, v katerem je bilo raznega blaga blizo 150 gld. Policija je tatove k malu imela — Zaprla je policija še par drugih tatov in žensko, ki je kupovala ukradeno blago.
Volitve na Goriškem so izpale na Tolminskem in v Gorici v zinislu pomnoženega volilnega odbora, akoprem se je bila tu in tam nevolja pojavila proti ožjemu odboru, več pa proti listu »Soči», le na Krasu je volitev izpala drugače, nego je hotel in želel omenjeni odbor.— V obče ni narod trpel nobene Škode; izvoljeni poslanci so vsi narodnjaki. Da bi bili v Tolminu kandidirali barona Depretis-a, ni istina, to vest so bili le tako raznesli. Pač pa so v goriškej okolici nekateri volili dosedanjega poslanca Faganela, ker mnogim se ni prav zdelo, da je odbor spustil Faganela iz liste kandidatov, akoprem je ta mož vedno pošteno in dobro zastopal interese slovenskega naroda v dež. zboru goriškem. Kakor se sliši je tudi proti kandidatom goriškega odbora v velikem posestvu Še precej velika opozicija; a želeti je, da se tudi v tem obziru kaj popravi in doseže potrebna edinost za narodne kandidate, in tega se tudi nadejamo toliko bolj, ker v volitev v velikem posestvu posežejo tudi nekateri Italijani.
Voda je bila prošli teden v G orici, v več krajih na Krasu, tu in tam v Istri, posebno močno pa v Dalmaciji na otoku Brač.
Volitve v Istri. Kakor znano, so v Istri prodrli le v okrajih Volosko in Koper naši narodni kan-didatje (gg. Laginje, Monsignor Sterk. Križanac, Spin-čič). Povsod drugod so izvoljeni Lahoni in pa en uradnik, lošinjski glavar, glasoviti Eluscbeg. Politične oblastnije so bile v okrajih Volosko in Koper popolnoma pravične Slovencem. Precej v Pazinu uže ni bilo tako. Tam nam je nerazumljivo, zakaj je gospod glavar pustil, da je volilna komisija kar pro-klicala permanenco in volitev podaljšala do 3. ure popolunoči. To je bil menever Lahonov, ker so videli, da so Hrvatje do polnoči zmagonosni, Reči, katere so se godile mej in po volitvi v Pazinu, kažejo, da je mej Karnjeli vladalo uže skrajno obupanje in da so se služili uže skrajnih sredstev. Insulti, katere so nekateri kupljeni pobalini delali uredniku »Naše Sloge«, znamenje so surovosti in obupa ob enem in kažejo, da v Pazinskem okraju moremo zmagati, da je Hrvatom vlada le količkaj miiostljiva. V Puljskem okraju bi bilo morda šlo, da niso ondotni rodoljubi kukovicam pustili v domače gnjezdo. V Poreškem okraju bil je pritisek Lahonov najhujši. Gotovi pa so
K D I N O S T.
bili Hrvatje zmage v LoŠinjskem glavarstvu. A tam so se godile take stvari, da so volilci telegrafično pro-testovali pri naraestništvu v Trstu in pri grofu Taif-feju na Dunaju. Predsedništvo društva »Eiinostaje tudi 5lo k namestniku in prosilo pravice, ob enem pa tudi telegrafovalo na ministerstvo v BeČ. Iver se bode o tej stvari še veliko pisalo in govorilo, nočemo de-nes spuščati se v podrobnosti. Le toliko rečemo, da bi bilo v Istri prav lehko 12 slovanskih poslancev, da so pri nas nekoliko boljše razmere in da ni v [stri dvojne mere. Tako pa je mogoče, da dobimo le Še enega. Škoda, ker to ne škoduje le Slovanom,temuč tudi Avstriji.
tie^p. Andrej l¥ftnkler, kranjske dežele načelnik, dobil je baronttvo kakor vitez reda železne krone druge vrste. Tega počeščenja smo se razveselili tudi primorski Slovenci, ker je go*po I baron naš rojak i si je pridobil mnogo zaslug za primorke Slovence.
Savftqjftkl rodoljubi« so poslali v »Tages-pošto«, ki je prinesla prva v^st, da je nadvojvoda Albreht, ko je potoval zadnjič čez Vransko v Kamnik, nekemu duhovnu rekel, da obžaluje, da se v ljudskih Šolah ne podučuje tuli nemško in dostavil: »od kde pa hom jemal potrebnih podčastnikov?« popravek, v Katerem omenjeni rodoljubje javljajo, da je bila dotična vest izmišljena in lažnjiva. Tako je prav; lažnjivce na javnosti
Garibaldi se vendar sežge. Znano je. da je pokojni Garibaldi v svojej oporoki naročil, naj mu truplo sežgo, a ne pokopljejo. Italijani mu te poslednje volje niso izpolnili. Pred mesecem dni pa je prišla na boben v Benedkah stara ladija jadrenica za dolgo vožnjo v Indije z imenom »Garibaldi«, in posestnik F. M. v Barkovljah, to zvedevši, pelje se v Benedke in kupi na dražbi »Garibaldija«, ter ga pod avstrijsko zastavo pripelje na dom v Barkovlje, kder mu polagoma rebra lorni in te za ognjišče porablja. — Je li to »ornem?
Strela J© ubila pred 10 dnevi dva kmeta v Lin-daru, katera sta se vračala iz Opasila v Gračišči domu ter se zarad hudega dežja postavila pod košato dr evo v katero je treščilo.
Novo parobrodno društvo V Atenah na GrkŠem se je ustanovilo novo parobrodno društvo, kojega pravila so uže od dotične vlade potrjena. Kapital temu društvu znaša 5 miljonov drahem, ki se pa prav lahko povzdigne na 15 miljonov.
Nesreče, v pruskej Sleziji je bila zadnje dni, ker so se pretrgali ohlaki v gorah, velika povodenj. Glatz, Schweinitz, Hirschberg so stali pod vodo, veliko hiš je povodenj porušila, in mostove odnesla, veliko Živine in tudi ljudi je utonilo, — V gledišču mesta Dervio na zgornjem Italijanskem blizu mesta Gomo je 25. t. m. zvečer mej predstavo vstal ogenj. 47 osob je bilo usmrtenih in 10 ranjenih. — V raorskej ožini mej Angleškim in Francoskim ste 25. t. m. trčili la-diji «Waitrara» in «Hurunni», ki ste bile na poti v novo Zelandijo; '25 ljudi je utonilo.
Božja sodba, v velikem Varadinu izhajajoči časnik »Szabadsav« pripoveduje to le dogodbo: V Dobri-Čanu sta živela dva mlada zakonska v vednem prepiru. Te dni se je mož tako raztegotil, da je svojo ženo hudo natepel ter jo na več krajih z nožem ranil. Misleč da je mrtva, šel je pod streho ter se obesil. Prišli so sosedje; Ženi postregli in samomorilca odrezali od vrvi. Ali jedva so zapustili hišo, uže je z jasnega neba udarila vanjo strela, in je v polu ure do tal pogorela.
Tržno porodila.
Malo kupčije; cene se niso zadnje dni nič spremenile; v obče prevladuje mlahovost. Seno gl. 1.60 do 2.
Borsno porodilo.
Tendenca še precej dobra, kurzi drž. papirjev trdni, v obče pa malo prometa.
DunajKka borna
dnt 26. junija.
Enotni drž. dolg v bankoveih . . 78	gld.	45	kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 79	»	10	»
Zlata renta..........99	»	30	•
5% avst. renta........93	•	30	»
Delnice narodne banke.....839	>	—	«
Kreditne delnice........ 300	•	—	»
London 10 lir sterlin......119	»	05	•
Napoleon...........9	»	50	«
C. kr. cekini.........5	•	67	»
100 državnih mark.......58	»	50	»
poti biti, ter ni zamudila vse blato, kakorSnega se koli na svetu naj Je — na nje metati; tako, da do sedaj se noben list Šc tako umazanih sredstev v dosego svojega cilja ni posluževal, in potem, ako po starej navadi za izposojeno štrihano mero, vrhano vrneno vdobi, čuti se razžaljenega, pa saj ni zamera, ker v očesu svojega bližnjega pezdir zapazi, ko bruna v lastnem ne vidi itSoČa" se hvali, da začne vse kote po deželi nesnage pometati, gotovo je pa, da po starej navadi v lastnej hiši n.ij več blata ostane; tega pa ne počisti.
Ni ne zamera, ako nas goriški iahoni pitajo s ušklafs« in cmontagniars senza maniera«, dokler se bodemo tako vedli in pisali.	Anten Faveti.
Skrilje. 26. junija 1883.
Zahvala.
Ć. gospodi, ki je mojo hčerko Mileno spremila k zadnjemu počitku, presrčna zahvala.
Gregor Jereb,
telegr. uradnik.
Sveže gobe.
Podpisani kupuje sveže ffrišne) gobe, tudi v velikih množinah; najljubše so inu takozvane klltmanko. Kmetom in prekupovalc^m ohrnotl se je na : Fr. Buzzi <1*1.
v Trstu, magazin Via Cassa it. 1. nasproti trgu rudečega mosta.
Poslano.
Loterij a Tržaške raZ«tave>
Akoprem je uže davno minol obrok za naznanje-nje in vzdignjenje dobitkov te loterije, pri vsem tem se še enkrat opominjajo lastniki razstavnih sreček, katere je po sreči zadel kak dobitek, da pridejo po vdobljene stvari najdalje
do 30. junija 1883 po katerem dnevu se ne bode več oziralo na nobeno naznanilo in se bode dotične dobitke smatralo kot zapuščene.
Trst, 11. junija 1883 (3—3)	Izvrševal ni odbor trlaiks razstavs.
Naznanilo.
Odslej morejo udje dslalskega podpornega društva prejemati potrebna zdravila tudi v lekarni ROVIS, Gorso št. 47,
katero lekarno pohaja tudi društveni zdravnik, g. dr. Fran Mandii. Ta lekarna, v katerej se govori ludi slovensko, ima tudi vsakovrstne leke za Sivino
za krave, voli, preSiče, konje itd.	10—10
Trgovina A. Casagrande
v Ajdovščini.
Podpisani naznanja, da s |. Julijem t. I. zopet odpre svojo ^>rodajalnioo z mešanim blagom in se priporoča si. občinstvu kot stara znana firma.
Podpisanega skrb bode, da občinstvu postreže točno In po najnižjih cenah.
3-3
AjdovUina, 18.^ulija 1883.
ngelj Casagrande.
v
Čudovite kapljice
S«. Antona Padovanskega.
T" priprottn in naravno tdravllo j« prava doti rode j na p'incft in ni treba mnogih buedi. da a« do-kal« njihovu Čudovita moli, (Je m 1» rabijo nekoliko dni, olujUajo in prelennjo pruv kmalu naj trdo-vratnilfl I.Iodon. bolesti. Prav i t vratno vatraaajo sopar bamnrojde, proti bolesnim na jetrih in na vranlol, proti Creveiiiim bolesnim in proti frliatam. pri Renskih mleSnih nadlolnostih, soper beli tok, boljaat, soper aroopolt ter Matije pokvarjene kri. One ne preganjajo san.n omenjenih bolesni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. 10.5 Prodajalo se v vsen plavnib lekitrnioah na avetu ; a» »aroCoo in poli-ljatve pa edino v lekiruicl CrUtofoUtti v Burici, v Trt tu v lekarni O. Zmmtt• i Q. B. Ilovi' in O. B. Forabotehi. Ena steklenica stana 30 novost.
Varovati se je pokvaijenlh pmnetkov, s katerimi se savolj leljepo dobiSku tu pa tam ljudstvo goUufa, dasi nimajo noben« modi in vrednosti
LA FILIALE IN TRIESE
deli' I. r. priv.
Stabilimento Austriaco di credito
per commercio sd Industrie.
VERSAMENTTIN CON 1 ANTI Baneonote: 3' 40/o annao interesse verao preavvise di 4 glomi
3'/i *» » ■	» • 8 a
3'/* » » » »	» n 30 »
Per le lettere di v^rsamento attualroente ln cireolazio-ne, il nuovo tasso d' interesse comineierA a decorrere dalll 27 corrente, 31 corrente e 22 Novembre, a seconda del rispattivo preavviso
Napoleoni: 3V,7o aanae inleresee verao preavvise dl 30 glernl
31/«» » » » » » 3 meil 3'/, * » »'»	» h 6 »
Banco Giro:
Baneonote 2'/,°/0 sopra qualunque somma Napoleoni senza tnteressi
Assegni
sopia Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Innsbruck, G raz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite
dl Valori, divise e incasso noupons Vs°/o provvigione.
Anteeipazioni
sopra Warranta in contanti 5®/0 interesse annuo franco di provvigione.
Mediante apertura di credito a Londra provvigione per 3 mesi. • affettl 6% interesse annuo sino 1' importo di 2000
per importi superiori rasso da convenirai. Trleate, 1. Maržo 1883.	(39)
varne proti ognju in tatvini Wieae et Comp., fabrika denarnic. DUNAJ. - BUDA PEST. - PRAGA. Zaloga: Dunaj, II.. Unter Donaustrasse il 25. Fabrika: Dunaj, II., Pappenhelmgasse it. 58.12—4
G. k. prlvillgirano društvo
Riunione Adriatica di Sicurtt
x Trum.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah i morju, proti toči, na Živenje v vaih kombinacijah, fllavnea In roaerva druitva daa 31. deoMbra 1881:
Glavnica društva........gld. 3,300.000.—
reservni fond od dobičkov...... 625.927.02
« « za pokritje premikanja
vrednosti efektov........ 161.500.—
Premijna reserva vsih oddelkov ... « 6,638.505,—
Reaerva za škode........« 284.581.—
V portfelja: Premije, ki se imajo potitjati v prihodnjih letih..........« 13,206.696.47
Skupni znesek vsih 3kod plačanih od
1. 1838 do 1881.......gld. 103,255.007.57
Urad ravnateljstva Via Valdirivo, St. 2 (v lastnej hiši). 24—24
__Hlt.r u.peh t
w a < *■<*» k-a a
C ft
•S? -t o o.
m a
JO -"2.5 S S S-S-g-g n ?r »o-	^
•O^-N O 3 3
a _
n N (/i ^m
o	o. 3
N 3 ffi.^O ti l"ilri
OiP' T* | aH||tt«il q.d.Q
p S'3 5 »5 o n S *
1 J» 3 » W rt-o
I iS 3 ^
O 3 O o< W I
Neprovarljlvo. Pod tem povdarkom naznanja se v našem listu po imiMiitnemu dr, Pinkas-u iznajdeno sredstvo RoborantLum, (Lasotvorna esenca) katero je delalo dosedaj neverjetno proti izpadanju las, ideSLvosti, Drezbradnosti in osivelostl, in katero je neprevarljivo gled? uspeha. Ne treba da kedo posobno opozoruje na to iznajdbo, 2e tudi bi zaslužilo, ampak čitatelji naj bero naznanilo in naj poskusijo ta lek. Pri neuspehu se dotični zaveže, da povrne brez ugovora denar.
Poslano.4)
Zvedel sem, da nameravajo nekateri veleposestniki mene voliti kot pos!anca v goriški dež. zbor. Za to čast in zaupanje, katero mi s tem skazujejo, vljudno se jim zahvaljujem, ter javim, da tega težavnega posla nemorem sprejeti, ker z mojo izvolitvijo bi narodna stvar trpela in vladna stranka na koristi bila in kot narodnjak odstopim rav radovotjna ta častni in težavni posel drugemu možu.
Zdaj sem gotov, da bodeta «Soča« in tisti, kateri darove za idealne ceste prijema, ter darovatelja za tajiste z agitacijo ndškoduje, mimo spala, ter ne izmišljenih sredstev iskala, kako bi mojo malenkost po listih dregnola. Navada ie, posebno pa sedaj, da <>Sota» udriha po vseh možeh, katere sumi, da bi utegniti njenim prvržencem na
*) Za spis« pod tem naslovom je uredništvo le toliko dgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Ured.
Prva kranjska
Lečniška tovarna hlepčkov (pastilj)
na parogon se stroji
lekarničarju »k angelju« v Ljubljani na Dunajski cetti.
šgsp^' Salicilni hlebčki proti kataru
pijo sluz (sehleim), pomagajo proti kašlju, hripavosti, pljučnim, prsnim in vratnim bolestim, najboljSe pre-servativno sredstvo proti Dipbter.tlt. Skatlja 20 kr
Sladčice iz gume k^ljU in hripavosti, v ikatuah 10 kr.
Sladčice iz sladnega izleCka ustavljajoče kašelj, namočilne in uničujoče sluz, proti kašlju^ HI
hripavosti, in bolesti na pljučih, v prsih in v vratu. V ikatljah 10 kr.	jsfj
Ulnj^L; Dffafoi»mnnr,ft Vzdržujejo redno prebavljenje, pospešujejo tek in so cotov pri- [H nif-JJUM 1L 1 Hclcl IllllllZd. pomoček proti slabosti želodca, želodčnemu krču itd. Neizogib- HJ!ff
ljivo potrebni so tudi za kadilce, kakor tudi za elegantne dame. Škatl]a 10 kr.
i \r, ConfnninA Vsak hlebček zadržuje 0.05 Santonine. Edino in naiboljše sredstvo proti nieULKI IZ sanumme. glistami za otroke in odraščene. I ikitlja 10kr,; 100 hlebčkov 70 kr.,
1000 hlebčkov gld. 6.50.
ijo oslabeli želodec, pospešujejo prebavljenje, uničujejo
Hlebčki iz sode. preobilne kisline' pre^avljavnih organov. I Skatlja 10 kr.
Hlebčki iz tamarinde toPilno in p°scbn° p°lcti 4ej° g»8«fic zdrav»of ikatiiioa po
20 eoldev.
aiF" Razprodajalci dobć odbitek (rabat), Naročila se izvršujejo nemudoma proti povzetju zneska.
20-7
Lastnik, društvo -EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIC.
Nova tiskarna pod vodstvom^F. HUALA v Trstu