ŽENSKI SVET
LETNIK V.
junu 1927.	stbviika 6.
VSEBINA 5. ŠTEVILKE :
OBRAZI IN DUŠE. XL. - ZOFKA KVEDER-DEMETROVIĆEVA. ■ (Nadaljevanje.)
(Minka Oowkarjeva).....................Stran 129
KO SEM SEDEL V POSLEDNJI NOČI. - Pesem. - (Karlo Kocjančič.) ; . . 135
JUNAKINJA ZVESTOBE. - Nadaljevanje - (Lea Faturjcva.)....... 135
PESEM O VRENJU. - (t Srečko Kosovel.)............. .1«
IZ ZBIRKE .VEČNA PLAMENICA". — (Karlo Kocjančič.)......... 143
DOBROTA. — (Severjeva.)................... . 144
POMLADNA ROMANCA. - Pesem. - (Pavel Oolia.)......... „ 146
ŽENSKA KULTURA V AMERIKI. — (Hugo Bajuk.). ........... „ 147
TVOJE OČI — Pesem. ~ (t Srečko Kosovel)............ , 151
PRi ŠAHTU. - Pesem. — (M. Lipužič.)...............151
GOSPODINJSKI TEČAJI ZA KMETSKA DEKLETA. — (J. Pahor.)......152
NAŠA DECA......................... . 155
IZVESTJA: Po ženskem svelu. — Higijena. — Kuhinja. — O lepem vedenju. — Iz naše
skrinje .........Siran 155, 157, 15S, 159, 160. - MODNO POROČILO
- UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA. -
„ŽENSKI SVET"
Izhaja vsak mesec. — Za JUGOSLAVIJO letna naroCnina: Din. 64 (s krojno prilogo); polletna: Din. 32. — Naročila in naročnino
je nasloviti
na upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, KarlovSka c. 20.
Uredništvo in uprava:
Trst (Trieste), posta centrale, Casella postale 384,
Izdaja „Žensko dobrodelno udruženje" y Trstu, Via Torre bianca 39/1 Tiska Tiskarna „Edinost" v Trstu (Trieste), Via S. Francesco d' Assisi 20
E.
Stroji za šivanje, vezenje In pletenje, za dom In vsa-^ ko obrtnijo. Potrebščine TRST, Via Huda ve^ia 3 Napeljave z motor, pogonom. Popravila.
__za magistratom - Brezplačen pojtii vvexenju
IBM
' I"—....."I" ............ Ml	^—MB^MH
KNJIGARNA-PAPIRNICA-KNJIGOVEZNICA
J. STOKA d. z o. z. -
vm MILAliO STEV. 37
ima v zalogi na debelo In drobno vse pisarniike potrebSCIae za šole, obiin-ske, župne in odvelniike urade, kakor tudi vsakovrstne slovenske knllg«, muzikalije, moUtirenike itd. — UvrSuje vsakovrslüa knJlgoveznUba dela.
Izvršni« vsakovrstne pe£ate In tlsbOTlne. P. n, sodnijara naznanja, da sprejema In Izvriuje vezai\Ie lemljeknjlinlh In bani-nih knjia tudi T oradniiklh prMtorIh t meita In na delell. - DELO SOLIP.NQ.
Obrazi in duše,
XL.
Zofka Kveder-Demetvovićeva.
(Konec.)
O «Unutu Kraljeviča Marka» je napisal Fran Govekar v «Jutru» dolgo in jako pohvalna kritiko. Z ozirom na to oceno mu je Zofka dne 3. avgusta pisala sledeče pismo:
Dragi gospod prijatelj! Zahvaljujem se Vam, zahvaljujem se Vam od vsega srca! Zopet ste me malo okrepili, zopet dali malo samozavesti: — Saj se mi včasih zdi, da nisem brez talenta in v srcu se mi zgane plaho upanje, da se mi mioji načrti morda vseeno posrečijo... Imam ponoči vse polno idej, glava mi šumi od njih- Podnevi pa sem grozno majhna in vso vero izgubim v sebe. Okrog mene je molk, strašen, sovražen molk, — Moj mož je politik, boritelj, jeklen miaški značaj, ki gre svojo pot skozi drn in strn in nikogar ne potrebuje. Ima svoje delo in svojo idejo in nobenih vzpodbudnih besed mu ni treba. Jaz pa sem ženslta, in boli me kamenje, ki neprestano pada po meni. Bali me molk, ki me spremlja in obdaja tudi v vrstah, ki se štejejo za prijateljske. Saj ni v Zagrebu izšla niti ena edina kritika. «Pisati o Vama, značilo bi deklarirati se, a danas je to opasno», mi je rekel neki znanec., Imam o glavi že gotovo trilogijo — 15 činov, — vse kipi v meni, kadar pomislim, kakoi bom to pisala: himno domovini, velepesem vsemu, kar se je velikega zgodilo u naši Jugoslaviji... A včeraj, ko sem se vrnila z morja in pregledavam pisma, vse samo: to naredi, ono naredi! — Niti enega prijateljskega stavka, niti ene resnične človeške besede, — razjokala sem se kakor majhen otrok. — ,Pa šta ti je? me izpraša moj mož. A jaz: ,Ne morem tako živeti, ne morem! Cel kup pisem, a niti enega prijateljskega, vzpodbudnega. Topline hoču!' — A on je dober, smeje se in me tolaži: ,Devojčice, imamo petnajst godina, vratili smo se s mora, čekali smo barem deset ljubavnih listova, — a ništa! Pa plačemo!'
Jaz se počasi umirjam in se potožim: ,Nije to ono; s Tobom sam sretna, — al' u sivome javnoim radu sreće nemam! Ta čak sam Krist je imao dvanajst apostola, — a ja nikog, nikog!'
STRAN 184. 	 ŽENSKI SVET št. 5.______LETNIK V.
Lahko si mislite, s kakšnimi čustvi sem čitala Vašo kritiko! Oh, kako sem Vam hvaležna! — Tiskarna je ustavila tiskanje mojih <iArditov na otoku Krku» — saj se «Markau-, ni prodah niti 100 komadov! A «Arditi na Krka» so prava drama. Izklesala sem jo; niti ena beseda ni odveč. Vem, da boste zadovoljni- Čeravno — «Markanmam rajši. — Zdaj popoldne hitim takoj v tiskarno z Vašo kritiko in vem, da bodo zdaj riskirali izdajo
«Arditov na Krku».--Veste, da so mi še vedno mokre oči od hvaležnih
solz. Človek je potreben dobre besede bolj kakor kruha... Najlepše pozdravljam Vas in Vašo gospo in še enkrat: hvala!	Zofka-»
Kakor povsod drugod, je imela Zofka tudi v Zagrebu mnogo prijateljev in čestilcev svoje umetnosti. Ljubila je Zagreb in Zagrebčanke ter Hrvate vobče iz vsega srca. Navdušena vzklika:
'Lepi, prekrasni Zagreb, dal si mi najkrajsnejših in najčistejših radosti mojega življenja,» — a pristavlja tužno — «a tudi najgloblje bolesti -- in žalitev polno perišče, — žalitev, ki kakor klade padajo na srce in so grenke kakor žolč!»
Nekatere klike, zlasti «mladi», ki so imeli svoje sestanke v zagrebški «Kazališni kavani», so bili namreč Zofki silno sovražni. Dobivala je na stotine anonimnih pisem, sramotil jo je duhovito zlobni, žolčljivi pesnik in pisatelj A. G. Matoš v «Hrvatskem Pravu» in v «Obzoru», — pač ker mu je včasih primanjkovalo idej in gradiva za njegove cinično zafrkljive feljtone; — v «Koprivah» pa je bila opetovano njena karikatura: debela škrbasta ženska, ki ji padajo ponarejeni zobje iz ust, s tujimi lasmi in kljukastim židovskim nosom. A vsi, ki smo Zofko poznali, vemo, da je bila lepa, duševno in telesno pristna ter odkrita in resnična do skrajnih mej. V plemeniti težnji po- iskrenosti si ni nikjer ovijala kake glorijole okoli glave, nego je pogumno razkrivala celo svoje in svojih dragih manj simpatične strani, v svesti si, da šele prednosti in napake tvorijo' celega človeka...
Zofka sama porcča v neobjavljenem rokopisu «Otvoreno pi.smo Krešimiru Kovačicu», uredniku «Kopriv», kako so jo žalili celo s prižnice, kako so v Zagorju in Dalmaciji s podlimi klevetami započeli gonjo proti njej, ko je začela izdajati «Ženski Svjet». A to samo zato, ker je v svojih spisih, na shodih in v družbah vedno odločno naglašala jugoslovensko idejo in ker so inisliU, da živi v divjem zakonu.
Dne 21. aprila 1919. je izšel izpod peresa mladega profesorja literata-dra-matika Ulrika Donadinija pod pseudonimom «Golem» v «Koprivah» uprav ostuden pamflet na Zofko. Naperjen ni bil na pisateljico in javno delavko, nego na osebno čast žene, matere, soproge.
Zofka je bila smrtno užaljena in silno potrta, Preponosna je bila, da bi bila javno prortestirala, a bolelo jo je nepopisno.
Dne 27. aprila je zapisala v že omenjenem «Otvorenom pismu»:
«Bila sem v mestu... Pet dni nisem šla iz hiše. Bilo mi je kakor bolniku, ki prvikrat po bolezni pride na prosto... Vendar je lepo živeti, lepo se je boriti za kak cilj, za ideal..
Po poti sem izvedela, da je bila simači čajanka na čast srbske pisateljice Izidore Sekuličeve, ki je že teden dni v Zagrebu. Mene niso povabili. Morda
LETNIK V.	2ENSKI SVET št. 5.	STRAN 1-1-9.
so gospe slišale o onem pamfletu v «Koprivahy> ali pa ga celo čitale, pa me bojkotirajo...
Priznavam, pni hip me je zabolelo, da nisem bila povabljena. Toda hitro sem se pomirila: Ali Zofka, ne bodi otročja! Saj ti vendar ne hodiš na nikake parade, niti na čajanke! Vse eno je, naj te povabijo ali ne... Nocoj hočem zopet citati životopis Božene Nemcoue, kakor že večkrat, ko sem mislila, da so me razžalili.
Ti si bila še bolj nesrečna od mene, Božena! Ni ga skoraj bilo prijatelja, ki bi te ne bil izdal, niti prijateljice. A danes živiš! Močnejša si in lepša in bolj te ljubi narod kot takrat, ko si živela: ker si delala,'. Božena, nauči me, da več delam, da bolje delam!... One, ki pridejo za menoj, bodo vrednejše od mene, dragocenejše, vem, ali naj me ljubijo, ker sem bila prva, ki jim je krčila pot. Prva sem prišla iz rova, pa so me zato mnogo ranjali, mnogo žalili, mnogo prezirali.
Obilno, obilno želim delati, da si taslužim ljubezen svojih vnukov, kakor si jo zaslužila ti, Božena!...y>
Zofka je dobila cel kup pisem prijateljev in prijateljic, ki so jo tolažili in bodrili. In z molčanjem je odgovarjala na napade, za katere vzhc obetom m našla niti papirnatega zadoščenja.
Tudi ko so kmalu za dramo «Unuk kraljeviča Marka» L 1922. izsli se «Arditi na otoku Krkm>, štiri slike, v dramatski obliki efektno pripovedani docela resnični dogodki, so se zopet našli ljudje, ki so v hrvatskih separatističnih listih proglašali ti dve razkošno bogati knjigi lepot, resnice, misli in najžarkejše domovinske ljubezni samo za «propagandistični», le za «ponesrečeni poizkus popularizirati idejo demokratske stranke».
Iz političnih vzrokov torej je del hrvatske kritike Zofkina dela dosledno trgal ah pa jih je ignoriral. Njen drugi mož je bil namreč med voditelji demokratske stranke, nekaj časa pokrajinski namestnik v Zagrebu in agilen poslanec v Beogradu. Da bi njega zadeli, so tepli njegovo ženo. Odtod brezvestna in cinična gonja nekaterih hrvatskih klik in separatističnih listov zoper njega in njo.
Končno je bila kupa bridkosti in ogorčenja prepolna. L. 1923. je Zofka v «Jugoslovenski Njivi» br, 3. str. 113. in dalje v plamenečem protestu «06taž«/am» odgovarila vsem svojim nasprotnikom; podala je svojo ginljivo življenjsko izpoved ter pogumno razkrila tedanje nezdrave razmere v hrvatski kritiki,
Zofki je odgovoril na njen «Obtužujem» v «Novi Evropi» br. 6. 1. 1923. neki anonimni —1—, da njenih spisov sploh ni čital, da jih torej ne pozna, a ker jih je kritika odklonila, morajo biti že slabi... Tako so v Zagrebu «kritikovali» Zofko, ženo, Kranjico, ne da bi poznali njene knjige.
Zofka je napisala novo «Obrambo in obtožbo», a po nasvetu svojega moža je ni cjbjavila. V njej pravi med drugim:
«Doživela sem gonjo, tako surovo, nizkotno in podlo, kakor je ni menda doživela še nobena žena na svetu. Močna sem in sem molčala, ali nisem dovolj močna, da bi ne bila pri tem trpela. Dosti sem pogumna, a priznavam, da sem na svojih jutranjih izprehodih v gozdu na samem čestokrat jokala, oh, kako bridko jokala! Ječala sem, kakor da leti kamenje name: ljudje, ljudje, volkovi ne hujskajo tako volka kakor človek človeka!... Spoznala sem najhujše človeško gorje, in sem molčala. Odpovedala sem se
STRAN 128._ŽENSKI SVET št. 6._LETNIK V.
vsakršnemu društvenemu delovanju in občevanju ter sem živela svoji obi-telji. Nikoli nisem izkoriščala stališča svojega moža, da bi igrala ulogo — niti pred kulisami, niti za njimi. Ali Bog mi je dal iskro talenta, in ne morem ga udušiti, saj je krepkejši od mene. Delala sem, ker sem morala delati!...»
Naravno je, da takega življenja ne vzdrži dolgo niti najmočnejši in najdeg-matičnejši človek. Bolehni Zofki, ki je bila včasih tako močna, krepka, ponosna in se je zdela naravnost nezlomljiva, pa je bilo udarcev že dolgo preveč. Živci so ji čestokrat odpovedali, pogostokrat je imela silne glavobole ter težave s srcem; vrhu vsega se je oglašal še revmatizem, ki si ga je bila pridobila še v Pragi na nekem izletu. Takci je bolehala od 1. 1922. Ali še je imela energije dovoljr da je za nekaj časa premagala svoje živce in svoje telo.
Končno pa je popolnoma omagala. Iskala je zdravja ob morju, po raznih kopališčih in zdraviliščih. Zadnji dve leti je ležala kar po več mesecev skupaj... iz te nesreče se ji je s strašno naglico razvila katastrofa, ki jo je umorila.
Dne I. maja 1926, sva dobila z možem iz Zagreba pismoi od neznane roke s sledečo vsebino:
«Mnogospoštovana gospod/o!
Zamoljena od Zofke, koja leži bolesna, slobodna sam, da Vam pišem.
Njojzi se dogodila teška nesreća, o kojoj za sada ne mogu da Vam pišem. Ali Vi ste joj bili vrlo dobri, i vohla Ves je kao svoju sestru i svog brata. Otio poslednje vreme njojzi je bilo tako strašno zlo, letala je od očaja brzo nizbrdice u ponor, i za Vaše prijateljstvo hvatala se očajno iz dcijine, ali Vam pisati nije mogla. Maša je teška na pisanju, a sirota Mira preopterećena je naukom, a obe skupa oko njene bolesničke postelje, što je za njih bilo vrlo teško, jer su premlade, da teše majku i da na sebe prime svu dužnost kućanstva i teške brige.
Zofka je tada pisala po mene, i prije tjedan dana došla sam kao sestra sestri, i ostaću kod nje. Lično nismo dosad bile poznate, ali sam je poznavala po njezinim radovima i dopisivala si, tražeći u nje saveta i pomoći u javnom radu. I ako je nisam poznavala, ljubila sam je iskreno, a pogotovo sada, kada shrvana bolešću i tugom lezi nemoćna, još mi je bliža i draža postala.
Radi slabosti mora se čuvati od svakog i najmanjeg uzruvanja, i preslaba je, da sama piše, pa Vam se u njezino ime zahvaljujem na sva Vaša pisma, koja ste joj pisali.
Primite zajedno sa gospodinom od Zofke iskrene pozdrave, a tako isto i od nepoznate	Julke Božičković.^>
Kaj se je bilo zgodilo? Zofkini dolgotrajni bolezni se je bilo pridružilo drugo, še večje gorje: izgubila je svojega življenjskega tovariša,.. «Nisva znala živeti eno življenje. Oviralo naju je, ker sva takoimenovana javna delavca, človeka, ki sta last vseh, a svoja najmanj. In tako sva se naposled odtujila drug drugemu... Sojeno nama je, da delava, da se brigava za druge. Ti imaš doslej vendarle en plus: Svojo decb. Morda bi bilo tudi meni to pomoglo. Tebi vsekakor mora pomoči. Imaš za koga živeti...^ tako ji je razlagal.
Tragična krivda je pač bila, da Zofka v svojem drugem zakonu ni imela potomcev, ki si jih je mož — velik prijatelj dece — tako želel in so najkrepkejša vez med zakonci.
Plemenita Srbkinja, udova, ki je v življenju sama izkusila mnogo bridkosti in razočaranj in še danes nadomešča Zo.fkinim hčerkam mater, je posvetila vso svojo skrb bolni in duševno strti Zofki, a uspeh je bil vedno le trenoten.
Tudi prijatelji smo jo tolažili na vse možne načine, ji prigovarjali, naj se predvsem pozdravi in potem začne novo življenje... Ker je tožila, da pravzaprav
LETNIK V.	2ENSKI SVET št. 5.	STRAN 1-1-9.
ne -ve, kakšno bolezen ima, ji je moij mož svetoval, naj bi šla v Graz na kliniko. Dne 10. avg. 1926. nama je odgovorila:
«Dragi Frane!
Tvoje pismo je bilo kakor nekaka elektrizacija, kakor da si me ošinil z neko čarobno palico. Onega, kar praviš na koncu, da «naj bom od železa-», za sedaj še ne morem, ker sem se v teh peterih mesecih na smrt izmučila' Ali Tvoje pismo mi je okrepilo voljo, pa sem — dasi sem dopoldne strašno jokala — popoldne v nekem obupu in pod Tvojim vplivom, pobratime, na-•krat vstala, se oblekla in odšla v mesto na kliniko k drju. Lušickemu. Tudi moja posestrima mi je silno branila, a sem vendar šla. Dne 16. t. m. pojdem v Graz. Mislim, da je to vse neke vrste ostanka v nosnih in podočnik duplinah po influenci... Javim se Vama s poti.
Napisala sem okoli 20 novel, t. j. diktirala jih svoji posestrimi. 16 črtic in novelic je ie v tisku... To so same ženske stvari, a s to knjigo — imela bo, mislim, okoli 120—160 str. — hočem začeti izdajati žensko knjižnico. Samo mi morate kasneje tudi v Sloveniji pomagati z razpečavanjem! Tretja novela v tej zbirki je itak iz Slovenije, dasi je pisana hrvatski. Moja sestra ne zna slovenski, drugače bi bila tudi za Slovenijo kaj napisala. Samo za sedaj oba globoko molčita o tem. Kadar bo dotiskano, pošljem Ženskemu društvu, kolikor Mira misli, da bi se prodalo.
Vsa se še tresem, ali čudno, ta knjiga. Vaša pisma in kar se mi v duši dviga kot nekaka nada, vse to je osušilo moje solze. Dovolim ločitev. Moja posestrima bo pazila na mojo deco, a jaz hočem pisati, mnogo pisati. Pa uresničim oni svoj ideal, tako plahi, ki je vstal v meni, ko sem prečitala prvo knjigo Pajkove, kjer je bil njen portret, in sem si tako pobožno zaželela, da bi bila tudi jaz pisateljica. In postala sem... In moje želje za ustvarjanjem so rasle-.. Ako ozdravim, pa ako mi Vidva, osobito Ti, Frane, Ti imaš toliko sugestivnega, kadar pišeš, ako mi vsi moji prijatelji, povsod po Jugoslaviji pomorejo, — pa Bože moj, menda jih je toliko — tedaj postanem grand-pisateljica. To je sedaj moja edina želja. Živeti še 10 let in napisati vsaj 20 knjig.
Draga Minka! Zahvaljujem se Ti, ne veš kako globoko, za Tvoje sočutje, ker Ti si žena, pa tudi jaz sem žena in me razumeš... Neki velik mir prihaja vame, odkar sem se odrekla telesno vsega tega. Imela sem nekoč pobratima, v «Hanki» je opisan, bil je Srb, ta mi je edini govoril — razun Tebe, Fran — : "Stvarajte, stvarajte! Nešto velikoga stvorite!» — On me je ljubil, a je padel v vojni v jeseni 1. 1914. Ta je bil pameten in kulturen. Pa napravim njega za svoj idol, ker Ti, Minka, veš, da žensko srce ne more živeti brez idola... V kritiki one knjige, ako se meni preje kaj pripeti, da umrjem, ne piši personalno. Moja posestrima Ti pošlje ono, kar hočem, da se nekoč o meni — mrtvi — napiše. Nekatere stvari, ki sem jih za to knjigo napisala, a so preveč osebne, sem izpustila.
STRAN 128._ŽENSKI SVET št. 6.__LETNIK V.
Mnogo sta mi pomogla; a tudi drju. Kramerju se zahvalita i> mojem imenu. Napol slepa sem pisala ona dua feljetonai ki sta izšla (v «Jutru^j. Dala sta mi zopet malo vere vase. Vidva, moja posestrima, pa še par ljudi, ki so mi v\ pomoč — in morda živim še nekaj časa, da dovršim svoje ideale. A sedaj zbogom, dobri moji!	Zofka.y>
Po Zofko je prišla v Zagreb njena prijateljica iz mladih let, Ivanka Klemen-čičeva, ki jo je spremila tudi v Graz ter ostala nekaj dni ob njej. Sesterska tolaž-nica je bila Zotki tudi Marta Tauskova, štajerska poslanka in «bč. svetovalka ter tajnica soc, demokr. stranke, dolgoletna Zofkina prijateljica.
Prve dneve je bila Zofka v Grazu zaradi svoje bolezni zelo potrta, a glede razmerja z možem že resignirana, 18. avgusta je zapisala besede, namenjene možu;
«Do dna pijem čašo največje bolesti in neizmerne grenkobe... Smisel življenja je v višinah!... Moja volja je jaka, silna... Da, midva sva v prvi vrsti javna delavca. Žrtvovati se morava za kolektivnost. Tako je bilo, tako ostane. Zato je tudi moja bol potrebna.
Žrtev sem dr, St. lahkoumnosti.*) Pred dvema letoma bi se bilo še dalo kaj rešiti, sedaj nič! Morda ne bom več dolgo. Samo da je za deco preskrbljeno. Malo hočem še delati in pisati svoje poslednje pesmi. Najprej izlijem tugo iz srca, potem še Mirici in Maši kaj veselega, a Tebi Tvojo mladost! Zbogom, brat moj!»
Zofka je torej nameravala še mnogo pisati o sebi, o svojih hčerkicah in o možu, toda le ono, kar je bilo lepega, za srce in dušo dragocenega med njima.
--(Konec prih.)
*l Dne 23. 8. piše: «Dvakrat mi je rekel dr, St-ć, da nimam ničesar na pljučih, v Zagrebu so mi zdravniki, zlasti dr. J., govorili, da jc to nervoza, a tu v Grazu bo mi danes rekli, da imam tuberkulozo.» — Kasneje tudi dr. Jamar ni konstatiral jefike. Zagrebški zdravniki in Slovenec dr. J. so torej enako diagnozirali; v Grazu pa so imeli Zofko za jctično in duševno bolnico.
Žalostna pesem.
Nad mano zopet oni črni, mračni ptič leti! O! in pri meni nikogar, nikogar, nikogar ni...
Kam si odšla, deklica, moja nevesta?
Mar drugemu tvoja ljubezen gori, mi nisi več zvesta?
Kam si odšla, da več te ne vidi oko?
Ne vidiš, deklica, kako trpim strašno?
Tebe sem bil za svojo nevesto izbral...
zdaj se brez tebe bom na to težko pot podal.
Zapaj, oh, zapoj mi izdalje pesem, najdražja,
da meni bo pot poslednja lažja!,..
Nad mano zopet oni črni, mračni ptič leti! O! in pri meni nikogar, nikogar, nikogar ni,..
lktnik v.
ŽENSKI SVET št. 6.
STRAN 16?.
junakinja zvestobe. (Lea Fatuneva.)
Povest iz turških časov.
VI. Deseti brat Tomaž.
iNadaljevanje.)
Soliman laži pred hišnim pragom in opazuje cčeta, ki olbtesava sredi dvorišča kos lipo-viega debla, koklji, grahasto in pepelko, ki mu sprevajati pred nosom jato, drob-nüi pipic, in Srebrno, ki kuha lug za štrene, ga ulije, odcadi in kuha zopet. Lepa, gladko zasukana je nit preje. Tako sprede saino Srebrna z belimi rekami. Predla je Srebrna in predla, Ni ji mar ob preji za nočni počitek. Pretenkn je platno iz njene preje, preradi ga kupujejo ljudje tam daleč, kamor hodi Soliman s Srebrno in Matijo, kjer govorijo ljudje povsem drugače ' kakor tukaj. — In kako je lepa Srebrna v beli obleki iz lastne preje, brezrokavnik nad rckavnikom, rdeč pas in rdeči šolni... Noben pes v vasi nima tako lepe gospodinje! In menita se z Matijo, kako si bosta dobila s tisto trdo okroglo stvarjo, ki se sveti, velikci lepih stvari.
Stara gospodinja ravna na mizi v kotu dvorišča, picd lipo, obeljeno platno, pogleduje mlado. Nizke rasli je in obilna v život, ostre oči ima in ve vse. Platno si je pobarvala s kostanjem, glavlo obvila z belo pečo.
In ded? Soliman pravi kokljam; «Poglejte deda; pot mu teče izpod polhovke, pa ne ve, da jo ima na glavi, noge ima bose, srajco si je zavihal za vratom in laktmi, pa kapo na glavi! Pa kako teše!»
«Še otroke nam bo pobil! Taka brezobzirnost!» se je stresala pepelka in grabila s kljunom rob Srebrninsga krila: «Daj piškam kaše, daj!»
A gospodinja ne sliši, ne vidi. Soliman zarenči; «Pusti mojo gospodinjo! Kako zoprne živali pa ste, kokoši, jame brez dna, nikdar site! Kar nas hodi pošteno po štirih, jemoi ob roku in damo ljudem mir. Ves dan brskate, razkopavate, kljujete. Požrešne ste tako, da požirate kače in črve. In nevoščljive! In bahate se s perutmi, pa še preko strehe ne morete!»
«Ti grdavis ti pasji!» sta planili koklji na Solimanov rep. «Le pcčakaj, petelinu povemo, pa ti izkljuje oči!»
Soliman se je rogal; «Mara petelin za stare koklje. On hodi za mlado jarčico.»
V živo zadeti koklji sta kar zagrgrali. Pa glej, mačiea, ki žmiri na pragu tako leno v solnce, se je zakadila za pipico, ubogo, drobno. Koklji sta se vrgli na njo in jo clbdelovali namesto Solimana s kljuni in s perutmi. «Le dajte jo!» podpihuj'3 Soliman, «miši naj je, piske so za lisico!»
STRAN 128._ŽENSKI SVET št. 168._LETNIK V.
«Saj sem mislila, da teče miš mimo mene,» je javkala mačka. Koklji sta zmerjali: «Tatica, hinavka! Res, kako naj vzgojimo naš rod v sedanjih čaisili! Ne samo da so se pomnožile lisice in dihurji — še domače živali in ljudje pretijo s pogubo nedolžni mladini.»
In. zopet je premišljeval Soliman svoio gospodinjo; Vse to )e zaradi onega moža z železno palico, ki suje v rebra. Srebrna je odložila žlico, a mati toliko da se ni zadušila, ko je omenil Lojzek ono Jernej o, ono., ki je hodila včasih sem gori, ko še ni biloi Srebrne.
Lajanje iz vasi kliče Solimana na korajžo. Pa se spomni težkih sanj pretekle noči, «Lej, grahasta!» zakliče. «TI si že izkušena ženska. Sanjal sem, da mi je iztrgal ovčarjev kost iz gobca.»
«Pomeni, da si taka lakomen, da se tepeš še v sanjah za kosti,» se je zasmejala koklja in za njo vse kure po dvorišču. Še pipice so zapivkals v zasmeh. Strašno je zazijal jezni Soliman: «Vse naenkrat, kolikor vas je!»
«Ti sxtrovina!» — so zavekale kokoši in hitele iz Solimanove bližine. «Ti surovina!» so ščebetali vrabci in je mjavkala mačka. A Soliman se je zagledal v roke svoje mlade gospodinje. Ogledovala si jih je: drugače tako bele in tanke so danes zabrekle in rdeče so od luga. Tako žalostna je gospodinja. Ona ne pere rada. Raje gleda tiste črne kavke na zloženi koži ali praska sama take kavke z gosjim pisresom. Dotao je, da ne praskajo ljudje kavk na pasjo kožo in ne s pasjo dlako. Pa mlada gospodinja dela rada tudi pajčevine, kakor jih dela golazen pajkovska. Stara gospodinja pa se krega:
«Daj -- zasukaj se! Mlada žena ne sme postajati!»
Uboge bele roke!
Soliman suje z glavci ob Srebrnino koleno, da bi jo opozoril, da je on tukaj, njen zvesti pes. Raztreseno ga pogladi Srebrna, mu pravi: «Vem, vem... Če bi me vsi zatajili, tudi Matija — ti me ne boš — pojdi po Lojzka!»
Soliman leti z dvorišča. Srebrna vzdihne: «Kaj mi je tako težko?»
In premišljuje; Saj je bilo vse dobro. Trdno se je bila odločila, pa je šlo. Ni vedela, ko ji je govoril Lamberg o tem, da bo gospodinjila na njegovem gradu pod Snežnikom, da je Lambergova rodbina zadolžena do^ las. Razumela je mater, ki je skrbela za bogato sinaho. Za zadolženo posestvo ni potreba ne lepote ne učenosti, treba je samo dobre, bogate gospodinje. In materina beseda je bila dana. Lahkomiselno je spravil Lamberg Snebrno — in kar je bila za njo še huje — njeno teto v zadrego. Dejstva ne vprašajo za čuvstva. Gospodar gradu je spoenal, da bo Lambergu najboljši lek, če se omoži s Srebrno, in teta ji je rekla: «Boljši je premožen kmet kakor zadolžen plemič. Pri Matiji bo tvoje kaj zalegloi, pri Matiji boš v časti, tam bi bila «beračica». Pozneje si kupita lahko kak grad — saj jih prodajajo' zadolženi ali zastavljajo — in od svobodnega kmeta da plemstva ni tako
"letnik v.	ženski svet št. (i..	stran 169.
daleč, če imaš posest. Iz svobodnega kmeta so izšli Caljski grofje, zakaj ne bi izšla iz tebe ncva plemenita veja naše krvi?»
Tetino gcrvorjenje je bilo všeč užaljeni ponosni duši. Bil bi to res najboljši odgovor vsem tem Lambergom: Delati, kupčevati, varčevati, da s^ pomnoži imetje. Potem na gradu dom pevcev in učenih mož. Sijajne gostije boda slovele po deželi in gledali bodo Lambergi, če se sestanejo kdaj ž njo v kaki imenitni družbi. Saj veli prorokovanje: gdspa bo, Velika gospa...
Pa je delala in skrbela. Slišala je, da se noče pokoriti Lamberg sklepu svoje rodbine, da je zbežal na mejo, kjer opravlja vojaško službo. Teta je rekla; «Se bo že naveličal in bo gledal, da reši posestvo.» Srebrno je motila bolj želja, da bi dobil Matija kmalu plemstvo, kakor beg mladega viteza od dcotna. Ne, ni mislila več nanj, ona, ki je žena dru.gega in če se ga je spomnila, se ga je z neko nevoljo, ker je morala radi njega iz Ljubljane, kjer je vzbujala njena lepota tako pozornost. Zdaj je skrita v kmetski hiši. Ne more občevati z možmi, ki jim tečejo pokloni tako gladko iz ust, in rada hodi, peš ali jež, z Matijo od doma, da vidi svet ^ in svet njo... Kaj je lepota, katere ne občuduje nikdo?
A materi kakor da ni to prav. Misli, da je dovolj, ko je omožena, da jo občuduje samo Matija... Saj j® tudi Matija ponosen na svojo lepo ženo, in kje naj bo panoSen, če ne tam, kjer jo vidijo ljudje?
Teta jo tolaži; «Za sina se boji. Tašče so vse težke. In večno ne bo tako, sama svoja gospodinja boš.»
In Jerneja... Zasleduje jo in opazuje, Da bi dobila kak povod, da bi osramotila ono, ki ji je Vzela ženina.
Pa ni marala za vse to. Človek hodi pač svojo pot in sie zaleti včasih v sopotnika...
Ali kaj je prišlo zdaj nad njo, kaj je Vzbudilo one stare slutnje in želje, ki so ji polnile srce in dušo, ko je gledala s stolpa daljno morje? Bilo ji je, kakor da je tam za morjem duša, ki jo čaka, ki hrepeni po nji, ki jo kliče z neizmerno sladkim glasom: «Srebrna, duša moja!» In bilo ji je, da js Vsa njena sreča v tem glasu, da mora iti za njim, po trnju in kamenju, preko nabrušenih nožev.
In kadar se je pojavil v njeni bližini nov človek, je poslušala v tihem hrepenenju... Toda glasu, ki živi v njeni duši, ni slišala doslej. Ni ga imel Lamberg, nima ga Matija, ni prišel ir ust odličnih gospodov... In slišala ga je v rahlem vetriču, koi se preraja zemlja in se širi srce, slišala ga v zimski burji, ko so se sklanjali stoletni gabri po goroyju in je njena duša trepetala od neznanih želja.
Kdo jo kliče? Kam?
In zdaj Vojak, ki prihaja od meie... Kaj hoče, kaj išče v skriti vasici?
STRAN 170.	ŽENSKI SVET St. 6. _LETNIK V.
Pravijo, da je umrl gospodar gradu. Kaj, če bi ji poslal mladi vitez kako poročilo? Slep je človek v svoji strasti, rad pogazi postave; kaj če bi ji predlagal, da naj beži ž njim k Turkom?
Mnogo tega se je že zgodilo, Toda vedi, Lambergar, da se drži Srebrna svoje prisege, da ne bo pogazila svojega poštenja. In če bi jo celo odvedel Turek noter v Turčijo — oma se bo vrnila k Matiji...
«Mlada! Lug bo prekipel in pogasil ogenj!»
Ostro reže taščin glas v ušesa. Srebrna izpusti lug iz čebra, ga izlije iz kotla v čeber, nalije odtečenega nazaj v kotel. Bolj bele ko bodo štrene, hitreje bo ubeljeno platno,
Krumpčevka pa dvigne zvito balo platna in gre ž njim mimo deda. Ustavi se, počene na čokec in začne:
«Kaj je z našo mlado, ded? In zakaj je prebledela in odložila žlico? In vojak ni prišel kar tako v Gabrče. Ga je že poslal kakšen tistih gosposkih pustolovcev, ki misli, da mu bo' kmetova žena v zabavo. Mogoče tudi, da se je seznanila s kom na tistih nepotrebnih potih. Pa te pogleda, če ji rečeš kaj — o tako z viška! Jerneji bi bila lahko, ukazovala. Kakor peto kolo sem pri hiši, delam pa kakor črni suženj., »
«No!... No!,..» je zamomljal ded izpod dolgega nosa, ki se je bližal že ustam.
«Kaj delajo drugod iz mladih,» je poudarila gospodinja, «toliko' da jih ne vprežejo v voz. Pri nas pa od deda do pastirčka, od piške do Sollimana — vse Srebrna sem. Srebrna tja,.,»
«Vojaka vprašaj, po kaj je prišel, in daj mir človeku, ki ga kliče smrt. Boj se Boga, ker sumničiš svojo pošteno sinaho. Gosposkega rodu in navad je...»
Ded je prenehal v stavku. Gospodinja je vstala in poslušala. Na obrazu obeh se je odsvitalo začudenje:
Bližalo se je bunkanje in petje. Mehko so. spremljal® gosli mehak glas moškega grla:
Oh kadar iz daljnjega kraja jaz pridem, o ja, ino pridem, mi Ijub'ca na pragu stoji...
«Oh Ijub'ca, mi n srce dopadeš, o ja, in dopadeš, potolaženo je moje srce.x
«Oh kaj se bom tebi dopadla, o \a, in dopadla, ko onega druz'ga imam...«
Gdslim in pevcu se je pridružil Solimanov laj veselja, ki se je spreminjal v žalostno tuljenje, ker ni prenašal glasu gosli. Tako je padal iz veselja v žalost.
Ded. in sinaha sta =6 pogledala; «Tomaži»
«Tomaž!» je zaklicala Srebrna in zvihrala preko dvorišča. «Tomaž!» so klicali od gradu otroci za godcem, «Tomaž!» so ponavljali gabrški otroci in zrli navzgor.
LETNIK V.
2ENSKI SVET št. 171.
STRAN 1-1-9.
Po stezi, ki je držala od vrat v grajskem zidu na gabrški strani, sta prihajala dva moška. Prvi je nesel pod pazduho nekaj podobnega kakor je kozliček, di-ugi je igral na gosli in pel. Otroci so vpili: «Tomaž in Matija!»
Matija, ves mlad, ves ljubeznjiv, krepak in velik, kar je prav, je bil v svoji črni kamižoli, sivih kratkih hlačah in modrih nogavicah, z izšitim širokim ovratnikom tenke srajce in požnoranim klobukom bolj podoben plemiču kakor kmetu. Živo pisana zavratna ruta se je podala rahlo zagorelemu obrazu, iz katerega je sijalol dvoje črnih oči mehko v Srebrno. Tenke obrvi, kratek nos, majhna usta in drobni zobje so dajali Matiji nekaj žensko prijaznega.
In Tomaž, godec, deseti brat, potepuh?
Dolg in slok je bil, šibek v ramah, podolgovat v obraz, nos mu je bil dolg in gibek, oči nedoločno modre barve, oči, ki so takoi mežikale in. se skrivale za vekami, kadar je zasolil kako mastno. Široka usta, podolgovati ravni in beli zobje, visoko pod pepelnate lase si-leče čelo, malo mrke obrvi, uhlji ob oEkih sencih, bolj ozek v bradi in v čeljustih, tak je bil Tomaž. — «Tomaž, deseti brat, . večni popotnik, od kod pÄhajas in kaj da si	Ä	P° hrvaško napravljeft? Še torbe
ti ne manjka	''	— cel Hrvat si postal.»
Tako je hitela Srebrna, ki je stisnila godcu roko. Vse je gibalo v tistem zagorelem obrazu, ki ni bil nič drugačen kakor pred tremi leti, ko je bila Srebrna še dekle. Zdelo se je, da se b» godec razjokal, ko je držal nežno roko za hipec v svoji dolgi, členkasti in je zapel:
«Kod sem hodil, kod sem bil? — Mlade Turk'nje sem lovil.y
«Nemara da prihajaš res iz Turčije,» je umaknila Srebrna oči pogledu, ki je pravil: «samo da te vidim še enkrat, Srebrna,» in se obrnila k možu;
«Ja, kaj pa imaš, Matija? Kozličji meh?»
«Najboljše vino iz Istre je prinesel Tomaž, seveda zato,» je naredil Matija z očmi, «pa da ne bodo mati hudi, bo rekel, da je za deda.»
Vsi trije so se zasmejali, dasi ni bilo nikomur za smeh.
STHAN 172.	ŽENSKI SVET «t. 6.	IMETNIK V.
Ko se je zresnil, je rekel Matija: «In da veš, Srebrna, kar so raznesli, da je umrl grajski gospod, ni res, en Lamberg je umrl, a ne naš. In Tomažu je naročeno, da dobi kcga, ki posodi pkmiču, ki je v stiski, nekaj denarja, zato zastavi za nekaj let svoj grad, ki je na Dolenjskem, v vinorodnem kra j u.»
Pričakoval je veselega vzklika, toda Srebrna je prebledela ia je ponavljala skoraj nezavestno: «En sam Lamberg je umrl, ali kateri?»
Zdaj je prabledel Matija in odprl široko oči. Umni Tomaž je rekel hitro; «Saj jih je vse polno- So kamniški, ljubljanski, Črnomelj ski...»
Toda pojdimo k materi in k dedu, da se pogovorimo kaj, predno pridejo vsi domov. Zvečer bo ples,	(Dalje prih.)
Drugo Živlienje. (Ada Negn. - Poslov. a. Gradmh.)
/»"I^EX^QftOf^ rančešketa je bila prav majhne rasti, imela je redke in slabe, plavkaste lase in široke modre oči, ki sioi bile tako mirne, da so skoro bodle. Tiste njene trepalnice (6.3 jih je sploh imela) se morda niso mo>gle nikoli zapirati, niti v spanju ne. Ali nozdrvi, koti brezkrvnih ust in čeljustne mišice sd bile nenavadno gibljive; govorile so
5?	K ^^^So njen glas.
F®- i®	be^ed iz njenih ust; še tiste
s težavo.
Kadar ni bila zaposlena v hiši ali na vrtu, se je praskala po čelu proti korenom svojih las z opičjo kretnjo, ki je bila Vztrajna in enakomerna kakor božanje blaznega.
Odi«,sla je med ravnodušnim očetom in pokvarjeno'materjo, zaprta sama vase, brez toiva.rišic, vedno v položaju trpne ali stanovitne obrambe. Vsa navdušena za stare knjige je zbirala na skrivnsm koščeke časopisov, ki jih je mogla najti, da jih je potem čitala v kakšnem kotičku. Na njih je gradila v svoji mali iglavici zračne gradove, ki so se napihovali, zadevali in podirali drug drugega, oblaki na nebu, ki jih je rodilo marčnai jutro.
Ko se je v šestnajstem letu proti svoji volji poročila s tistim, debelu-harjem Bemardonom Mandrijem, prekupčevalcem konj in volniv, veseljakom, preklinjevalcem, vselej skreganim s hlačnim pasom, ki mu ni bil nikoli zadosti širok, se je š.j bolj pogreznila vase. Nikomur se ni zaupala, nikoli ni šla iz hiše, nikoli ni cdgovarjala prostaškim šalam aH besnenju svojega moža. Stregla mu je molče. On ni bil slab človek. Ni se oiziral po drugih ženskah, ni bil skop. Frančešketo je imel rad po svoje. Tako sta ravnala z ženo njegov oče in njegov ded; prav nič drugače.
LETNIK V, ............ŽENSKI .SVET š't. ______STRAN 173.
Ali mala blondika je postajala z leti vse bolj drobna in bolj bkda-Goreča sveča — ji je rekel župnik, don Jeremija, Ko se je vrtela po hiši m opravljala vsa tudi najnižja dela, šivala pri oknu, dajala kratka povelja trinajstletni butasti in raztreseni služkinji ali sedela med obediim nasproti svojemu možu, se je zdelo, da je daleč proč od vsega, kar jo je obdajalo. Bemardone jei čestokrat pripeljal v hišo nekaj svojih najboljših prijateljev, sebi pcdobnih krokarjev in rogoviležev, in v njih družbi je praznih čašo za čašo najboljše rdeče kapljice. Igrali so «moro» in kramljali o tržmh poslih in novicah domačega kraja — malega trga v Lombardiji, čigar prebivalstvo je štelo okola same prekupčevalce ,z živino in sirarje.
Z vinom je po običaju stregla Frančešketa. Vrtala se je med gosti, lakha kakor peresce, z vrčem v roki, liki senca, z zaprtimi usti, z ugašenim pogledom. Tujka.
V resnici je živela dvojno življ:eeje. Vedno je bila takšna že od detm-stva. Nihče bi si ne bil mogel predstavljati nenavadnih prikazni, ki so se pojavljale na notranjih stenah njenih možganov. Bile so njen edini zaklad: molčala je, da bi ji ga ne ukradli,
Omožena proti svoji volji, posiljena, uživana z razigrano surovostjo, ni darovala ničesar drugega kakor samo svoje telo; in dajala ga je nerada, s krčem'fizičnega gnusa, ki se je vedno ponavljal in je, namesto da bi utrujal, še bolj dražil okorno pohotnost njenega moža. Oistala je stražnica (ali suLja?) svoje duše, ki jo je zapirala vase, kakor se zapira voda v globokem vodnjaku.
Ali ko se izprehaja mesec po nebu, pride trenotek, ko se odraža njegov srebrni ščit v celem, v vrtinčastem kolobarju; in temna voda na dnu strepeta vsa od radosti in pričakovanja, se zaziblje in spremeni v žarečo tresavico
briljantov in biserov.
To temne, in samotno dušo, tako ostro odločeno od stvarnosti vsakda-nje.ga življenja, je razsvetlil skrivnosten, čarodejen sen. Kakšen? — Nekega dne, davno že, da ne bi preveč trpela zavoljo neprijaznega obraza s-voje mačehe, si je Frančešketa, ki je bila tedaj že odraslo dekle, zamislila, da ne stoji pred njo ona, ampak sama Mati Božja na veliki sliki v cerkvi nad oltarjem; in taksno je v resnici glsdala neprestano. — Kakšen sen torej? Čuden, poln halucinacij, sen, ki ga ni mogoče razodeti — zločinski sen.
Njen mož bi lahko tudi izginil. Zakaj ne?... Slučaj že ve, kaj hoče. Kakor je bil vstopil v njeno življenje, ne da bi ga bilo klicalo njeno srce, bi se mogel tudi izgubiti.
Na kakšen način?... Ni vedela. Njena bolestna domišljija s-i ni upala tako daleč. Uživala je ob divji misli osvoboditve, ob gotovosti, da se znojni, sopihajoči in momljajciči orjak ne povrne več in ne zagradi vhoda v hišo. Vse drugo je bila tajna in mrak.
STRAN 174._ŽENSKI SVET .št. 6._ LETNIK V.
Dve bedni ženski v trgu sta plakali v samoiti dan in noč; Giovanna Salici, ki se ji je mož izselil pred leti v Kanado in ni dal več gJasu od sebe, in Maria Bulca, vdova zidarjeva, ki so ji ga prinesli v hišo na nosilnici z razmesarjenimi ledji. Padel je z odra neke nove stavbe.
Ali bi ona plakala?... Ne. Ona ni poznala svojsiga moža. Kdo je bil ta člolvek?... Lahko jo je zmerjal, pretepal in se ji sladkal. Lahko se je približal njenim ustom s svojim vinskim dihom.. Lahko je otipaval njeno vztrepe-tavajoče telo s svojimi grobimi rokami. Ali nji je bil neznan. Včasih je gledala nanj z nemim presenečenjem. Zdel se ji je tujec, ki' se bo čez nekaj trenotkov okrenil za vogalom najbližje ulice, da se nikoli več ne vrne.
Izginiti: ne xunreti. Kaj je bila smrt?... Ona se je bala smrti. Nikoli ni imela poguma, da bi zavila vrat kokoši; če je le videla kri, so jo prijeli krči.
Torej?,.. Izginiti ne pomeni še umreti?... Moj Bog, kako so se njeni možgani zmučili v naporu one misli!... Ne misliti, ne misliti, samo sanjati-Sanjati, da bi bila prosta.
Prisotnost moža, duh po divjačini, ki ga je izpuhtevalo njegovo ogromno telo, njegovi ukazi, njegovo nasilno laskanje, prostaško pljuvanje, vse to, kar jo je ranilo in spravljalo v obup, bi moglo tudi ne biti več.
In noči!... Ta vampež, ki je zavzemal tri četrti zakonske postelje, dočim se je Frančešketa, prevzeta od blaznega strahu, vsa mršava in drobna stiskala k robu postelje v nevarnosti, da pade na tla!.,.
Tisto smrčanje v dva cepa, eno hrapavo, drugo piskajiü.öe; tisto neizprosno smrčanje, ki ni nikoli nehalo, ki ji je vzbujalo stud in srd in ji zabijalo žeblje v možgane!,..
Kaj so delale druge ženske?,.. Zakaj je bila njena nervozna občutljivost takoi nezaščitena, tako gola, tako krčevita?... Trudila se je, da ne bi ničesar slišala in je skrivala glavo pod odejo, da bi zaspala. Ni mojgla, ni mogla. Razjedajoče nespanje ji je izsesavalo možgane.
Polagoma se ji je posrečilo, da je premagala neznosno tesnobo, omamljajoč se z mislijo, da bo prenehala muka sama od sebe, kakor preneha noč, ko vstane dan.
Srce se ji je umirilo, živti so ji popustili, vse njeno bistvo je prevzel neskončen pokoj ob misli na to, kakšno bo njeno življenje potem.
Molk; topel kakor odeja, okrepčujoč kakor zdravilo, molk bi ozdravel njeno bolezen v samoti samostanskega zapora.
V svežem jutru bi vstala s svoje nunske postelje z udi, ki jih je sprožil okrepčujoči sen; in bi odprla okna na zeleno ravan, vso orošeno in dehtečo, in bi čutila pred seboj svoj dan. Nobeden surov glas bi se ne obregal ob njo: stori to, stori ono. Nobena oblastna prisotnost bi si ne prilaščala njenega časa, ravnala njenih kretenj, mučila na slepo njene bedne butare bolečih živcev. Ona bi ne obedovala več in večerjala pri mizi, ampak ob ognjišču — pozimi — s skodelo mleka v naročju; na vrtnih stopnicah —
LETNIK V. .	ŽENSKI SVET št. 6._STRAN 175.
— poleti — poslušajoč godbo škržatov in čričkov. Okusila bi svoje minute miru, drugo za drugo, gradila bi si vsak dan v svoje lastno ljubosumno veselje čudovite zgodbe, ki bi jib samo zrak in lastavice čuli.
Samo to?... Samo to. Počivati. Napremična. Bila je tako trudna, tako trudna, da so jo težili možgani v glavi liki težek kamen.
Vsakdanje življenje, tisto, ki se vidi, je šla medtem brez prestanka dalje svojo pot- In. debelubasti prekupčevalec je delal naprej najboljše kupčije pri najboljšem zdravju in praznil sode najboljšega vina; za svojo molčečo, nadleženo ženo je skrbel kakor za psička, ki ga tuintam pokličeš z žvižgom:
«Belinček, pojdi sem!... Belinček, na verižico!..-»
Ali nekega večera, ko se je vrnil domu in stopil pred njo, ki je sedela vsa zatopljena -vi pletenje volnene jope, se je stresla po vsem telesu, skočila je na noge, kakor da jo je pičil gad, in prevrnila stolico, bleda ko smrt, strmeča z izpačenim obrazom.
Zdelo se mu je, da je dotlej ni še nikoli videl Popolnoma nov se mu je zdel tisti medli obraz s štrlsčimi podočnicami, s strašnim izrazom fiksne ideje v očeh brez trepalnic.
Stresel jo je, poškropil ji čelo z vodo, klical glasno služkinjo; z njeno pomočjo se mu je posrečilo pomiriti revico, ki je drhtela po vsem telesu šklepetajoč z zobmi in opregujoč ga z izrazom groze.
«Tristo medvedov!... Frančešketa!.., Saj vendar nisem duh!...» ji je ponavljal, da bi jo prepričal, pritiskajoč njeno ročico na svoj obsežni trebuh.
Ali ostala je zaprta va-se, brez besede.
Čez nekaj časa (ob pol treh popoldne, desetega avgusta; soparica; ozračje podobno razredčenemu ognju) je stopil v kuhinjo in js videl Fran-češketo sedečo na stolici, s komolci na mizi in glavo na prekrižanih zapestjih. Zdelo se je, da prav trdno spi.
Živinska dobričina kakor je bil, se je hotel pošaliti z njo: prav na tihem se ji je približal, jo objel preko pasu in ji pihnil v ušesa.
Tedaj se je zgodilo nekaj strašnega. Frančešketa je planila po konci ko panter z izbuljenimi cčmi, štrelečimi laismi in iztegnjenimi rokami je za-rjula trikrat zaporedoma. Mož, ves obupan, je prosil; «Frančešketa! Frančešketa!» Ali ona je le naprej rjula, umikajoč se z vedno iztegnjenimi bra-nečimi se rokami, kakor da bi stala v resnici pred njo prikazen že mrtvega; in ostala je ravna, kakor pribita. Pritekli so ljudje, pritekel je zdravnik, spravili so jo v najbližjo bolnišnico in cd tam v blaznico. Nikdar več ni prišla k sebi. Zdaj je mirna; ravnodušna za vse in za vsakogar. V kotu sedi in si plete nogavico^ iz sive volne, ki jo potem, ko jo je spletla, zopet razpara, da prične znova. Z neskončno potrpežljivostjo zbira kose časopisov, pisane in tiskane liste, da čita potem, čepeč v kakšnem kotičku, čudovite
STRAN 176.	ŽENSKI SVET .št. 6.	 LETNIK V.
zgodbe o ljubezni in smrti, ki si jih sproti izmišlja. Neprestano se smehlja-Z negibljivim nasmehom, ki ji je skoro notranji; z njim in s strmečim pogledom brez trapalnic sledi dragim sanjam, ki jih nihče ne pozna in za katere ona sama ve.
Samo dvakrat se ji je vrnil napad, ko je zopet rjula: to je bilo takrat, ko jo je Bernardone, resen in potrt, z rdečim, mozoljastim obrazom, prišel obiskat v blaznico.
Zdra^vniki so razumeli, in s prepričuj očimi besedami so ga preprosili, da se več ne vrne.
Njemu je bilo to morda prav; in izginil je popolnoma iz ekstatičnega življenja bolnice.
Najel si je lepo služkinjoi, ne prav mlado, ali jedreno, odkritosrčno, vedro in zdravo. Ko riba: prikupno živinče, toplo in udano, ki mu je postalo potrebno kakor opoldne steklenica «barbere». In oba sta,bila srečna.
t Srečko Kosovel') ■.	KfUh.
Soba številka 24. V sobi petero postelj, petera belih postelj. V oknih tema, skozi oknoi vidiš samotno pocestno svetilko, ki sveti na zapuščeni cesti. Komu? Zakaj?
Mogoče gre po cesti popotnik in se ozre vanjo in se spomni; Kam, kako?
Pa kaj bi o tem. V sobi nas je peteroi. Petero študentov. Mladi, črni Bosanec — oči mu gledajo kakor iznad življenja — čita Tagoreja. Dva sta sklonjena nad mizo in rišeta. Tehnika sta in Sloivenca. Lasje jima padajo na čelo, jezita se. Četrti študira, jaz gledam slike.
Petero življenj in vsem sveti ista luč, sklonjena nizko^ nad mizo, luč z zelenim senčnikom.
Tišina. Čuje se samo škrtanje risalnih aparatov in seiest papirja.
Ura je enajst. Enajst zame, ki gledam Hodlorjevo «Pomlad»; enajst za onega mladega Bosanca, ki čita Tagoreja in gleda, kakor bi bil ob belil bregovih Ganga; enajst za onega, ki študira, enajst za onadva, ki rišeta
Ena misel, ena disonanca; kruh,
«Lačen sem.»
Vsi svetovi so strti. Obrazi so se mučno nagubali. Ravna linije geo metričnih tales so postajale krive in matematičen dokaz je postal uganka Tagore je obmolknil, pomlad je prenehala.
Nova skrivnost je stopila pred nas; kruh.
•) Prinašamo troje globoko občutenih črtic iz zapuščine prerano umrlega mladega, nadebudnega pesnika Srečka.Kosovela. Posebej še opozarjamo na zbirko njegovih peismi, ki jo priporočamo v inseratnem delu in o kateri prinesemo v prihodnji številki daljšo oceno. Prosimo naše naročnice, da pridno sežejo po tej lepi zbirki. Pokojni Srečko Kosovel je bil eden izmed prvih odličnih duševnih delavcev, ki je stopil v krog našega so-trudništva in -s svojimi prispevki obogatil nag Ust. Ne pozabimo mu tegal
LETNIK V. .	ŽENSKI SVET št. 6.	STRAN 177.
«Kruh,»
Ozrl sem se na tisto samotno ulico, kjer je gorela luč. Bila je kot trepetajoča misel v zimskem mrazu.
Takrat sem vidsl človeka, ki je šel po tisti samotni ulici. Ugasnil je luč, ker je bilo že enajst. Bil je čuvar in ugaševalec luči. Na romarja pa ni pomislil.
Luč na snegu.
Sedim pri knjigi, oči pa strme skozi okno. Tam zunaj je sneg, lep, bel, čist sneg in luč pada nanj in drevje meče svoje sence nanj; tihe, črne silhuete, na beli sneg risane, Kako tihd je in lepo!
A jaz sedim in se mučim. In ne morem študirati- Moja misel je tam, pri onem tihem življenju na snegu. Moja misel je pri materi, tam, daleč nekje na Krasu. Da bi bil tam nocoj, pa bi ji povedal o tistem tihem življenju, o belem snegu, o zimskih večerih, o tihih urah snega in tišine na snegu.
A jaz študiram. A ko doštudiram, umj^sva cba: ona in jaz. Rada bi vedela, kdaj končam in se vrnem. A jaz se ne vrnem nikoli več.
Tam zunaj tiho bleščanje luči na snegu. Drevje meče svoje črne sence nanj. Če bi šel po snegu jaz., bi bila moja senca rdeča od krvi in bolesti.
Povratek.
Večer je. Moj oče sedi v krčmi s kmeti. Vedo, da pridem. Gcvorijo. Soba je zakajena, obrazi kakor s pajčolanom zastrti. Vsi govorijo. Obrazi govorijo. Pcdobe govorijo, tiste stare podobe. Oče me čaka v krčmi.
Voz. Izstopim. Moj prihod osupne obraze. Vsi onemijo. Pozdravim jih. Roke jim! stiskam, da bi ne jokal, grenko jokal. Tisti nerodni bratje, tiste trde roke. «Oče». Nerodne so vaše kretnje, trde vaše roke, a oči, te oči so lepe in dobre, te oči, ali so vsake oči, ki pričakujejo, lepe? Ta oči so jokale, oče. Jokale. Zakaj so jokale?
Oče, tvoj sin se vrača, zakaj ne joCeš, oče; božični večer bo, jaslice bodo v kotu in tvloj sin se vrača, tvoj mrtvi sin.
0o2| oče, oče!
Košenica. (Gustav Strniša.)
V košenico grem zelena,	Detelja iz bilk gori,
da zasanjam sred cvetov,	plamen zarje poljubuje;
zarja sije blagoslov —	zvon večerni zadoni,
vse je v duši prerojeno. —	črni muren prisluškuje. —
Steza v polju lesketa, moja skrb na nji izginja — o zlata ptico se spreminja, ki pod zarjo trepeta--—
STBAN 178.
ŽENSKI SVET žt. 6.
LETNIK V.
Pergamene di frate Stratonico*).
Ko sem poročal v 1. št. letošnjega atenskega sveta» o «Večitih čežnjak» Jele Spirido-novič - Savičeve, še ni-sem poznal njenega najboljšega dela «Perga-menfov», ki so izšli L 1923. v Cvijanovičevi založbi v Beogradu. Mislim pa. da bi izrekel isto sodbo, tudi če bi bil to knjigo prej prebral. Sodbo, ki je v glavnem ugotavljala tri točke: muzikalno do-vršni stih ob bogati domišljiji; dobrotnost in duhovno plemenitost, ki preveva njeno liriko; zatekanje v romantiko in mistiko, iz prebogate čustvovalno-sti, s slutnjo in hrepenenjem bolj nego z razumom, ob precejšnjem nepoznanju puste realnosti. Vse to bi ponovil za «Pergamentes), z dostavkom, da so gotovo najgloblje delo v srbski književnosti povojne dobe. In tem bolj značilno, ker ga je
________ napisala ženska. In še
bolj, ker se je ta ženska lotila v njem vprašanja, ki ga ženske v književnostih drugih narodov zelo po-redkoma načenjajo, pri nas pa sploh ne. Vprašanja o Bogu in o transcendentalnem zmislu našega življenja.
Menih klisurskega samostana Stratonik najde v L 1814., po dolgotrajnih dvomih, že tik pred duševno katastrofo, odgovor temu vprašanju in svoj dušni mir v pergamentih, ki jih je bil 620 let prej v vatopedskem samostanu, isto tako po težkih notranjih krizah in kot odgovor nanje, popisal neki drugi iskalec božji — sv. Sava. To je na kratko vsebina <f-Pergamentov».
*} Jela Spiridonović-Savić! Pergamene rinvenute e Irascritte dal iratello in Cristo Stratonico, Versione di Umberto U, Urbani, prefazione di Francesco Babndri. Tiskarna Toppan & Bettinelli, Trst 1927,
LETNIK V. .	ŽENSKI SVET št. 6.	STRAN 179.
le s to sporednostjo med notranjim dogajanjem obeh mož, ločenih po razdalji stoletij, menim, da je hotela Savičeva nekaj povedali. V vseh časih je čipveh 2 enako muko in koprnenjem grehel v onostrane skrivnosti. In v vseh časih je bil uspeh enak. Boga je dojel, kdor ga ni iskal z razumom, kdor je bil zmožen, da ga začuti v delih njegovega stvarstva, v veličastni harmoniji narave in v tistih tajnih vzgibanjih, ki delajo človeka v nekem pogledu Bogu podobnega, v umetniškem ustvarjanju. Menih Barnaba, ki poje, Pajsije, ki slika, Tihon, ki piše, in Sergij, ki opazuje zvezde: to so večni prototipi bogonajditeljev. Oni ne razglabljajo, oni verujejo in vedo, da «Bog pride». Tisti, ki ga hočejo dognati z razumom, kakor brat Stratonik, pa se ustavjaljo pred spoznanjem, s katerim se zaključujejo zapiski princa - svetnika: Rešitev je v uboštvu (kar se mi ne zdi preveč utemeljeno!), v uboštvu, v ljubezni in v smrti. To je, če hočete, zelo običajna in zelo fatclistična rešitev bogoiskateljskega problema; to ni in ne sme biti zadnja beseda, ki bi naj zadovoljila naše težnje v spoznanju božanstva. To je k večjemu nakazanje poti do božanstva, in je v bistvu Savičeva pred zadnjim odgovorom prav tako omagala kakor nešteto možganov pred njo. Toda način, kako ona obdeluje to snov, lepota njenega umotvora, njena iskrenost in globoka etičnost, marsikatere psihologično dobro zadete malenkosti in preobilica stranskih motivov okoli glavnega, ki jih ne morem navesti samo zaradi prostora: vse to odtehta tisto razočaranje, ki ga občutiš, ko knjigo odložiš.
A i *
Ta knjiga je izšla sedaj v italijanskem prevodu, ki ga je oskrbel neumorni interpret jugoslovanske literature laški javnosti, g. Urbanaz-Urbani. Mislim, da je delo prevoda zaslužilo in še bolj, da se ga je lotil človek, ki gre na takšno stvar z neobičajno vestnostjo, z globokim dojetjem zamisli in lepot v originalih ter s suverenim obvladanjem jezika, v katerega jih prelaga. G. Urbanaz-Urbani je postavil k izvirniku po vsem kongenialno delo. Jaz za svojo osebo ga moram pohvaliti še za to, da se ni pomišljal preiti preko upoštevanja izvirnih ritmov in rim, nad čimer je že toliko stvari v prevodih izgubilo prvotni duh, če ne vso vrednost. Šlo mu je za bistvo stvari, ne za zunanjosti. Jaz vsaj nisem bral «Pergamentov» v laščini z nič manjšim užitkom nego v srbo-hrvatskem jezika. In sem prepričan, da bodo doživeli isto vsi, ki posežejo po prevodu. Zelo lep in tehten je uvodni esej g. Babudrija o ^<Pergamentih>, zelo potrebne so bite besede, ki jih je napisal g. Urbanaz-Urbani sam o dosedanjem delu in življenju ge. Savičeve'). Jugoslovanska literatura, ki se predstavi drugorodni javnosti v takšnem okviru in pojmo-vana s takšno ljubeznijo, je pridobila vse. Delo, ki se vrši v tem znamenju, pa je nad vse človečansko, ker posreduje za zbližanje med ljudstvom in ljudstvom.
KARLO KOCJANČIČ.
Jela Spiriđonović-Savićeva, žena sedanjega jugoslovanskega konzula v Trstu, gospoda Vladislava Savica, je Tržačanom stara znanka. Obiskovala je v tem mestu Iri leta kolegij Nčlre Dame de Sion. Spremljajoč svojega moža v njegovi diplomatski službi, je obiskala največja evropska mesta, nekaj časa je živela tudi v New-Yorku. L. 1926. se je vrnila v Tnst, od koder pa jo je težka bolezen kmalu pregnala v sanatorij na Dunaju, kjer je še sedaj. Silno dosti čita in študira, na različnih univerzah (v Beogradu, Münchenu, Londonu in na Dunaju) jo je zanimala pred vsem verska filozofija in literatura. Pisati je začela jako zgodaj in je postala kmalu odlična sodelavka najboljših srbskih listov in revij, Do zdaj je izdala tri knjige, «S uskih staža», «Pergamente» in «Večite čežnje». Znana je tudi kot odločna prvoboriteljica za ženske pravice. — Ur.
STRAN 180.
ŽENSKI SVET .št. 6.
 LETNIK V.
Je!a Spividonovič-Savič '):
Žena.
žene,
sve one nose krvavi krst crveni krst Materinstva;
sve one nose plamenu zvezda rumenu zvezdu sa Istoka.
Zato su njihove oči čudno duboke: krst udubljuje.. Zato su njihove oči pune svetlosti: zvezdu odblesw
Al oko usana
lebdi im nešto detinje
što se ne buni
na Krst,
i ne čudi se
Zvezdi...
Zvezdi...
Devojka — mati.
o Gospode, u sramoti i u bolu poštah mati...
Pa ne samo mladost svoju život,
sve bih htela dati, da se skine teški sram...
A na polju proleče je: sve su breskve več u cvetu, a s jeseni plod če biti, ali voćka neće svo^a od sramote lica kriti...
A pod strehom i uz cvrkut lasta sebi gnezdo vije, pa kad dodju lastaviči, ona neče da ih krije, no če da ih uči letu, da polete u visinu: nebu, suncu,
lepšem svetu...
Dakle, to je samo Žena skrnavi j ena, kada stvara, kada voli — ?
Obraz gori, telo boli, duša boli...
No od jednom ko od zlata zasija se soba cela, i na čelo spusti mi se Ruka bela. U tišini glas se začu:
KÖne žene,
što nemaju dece svoje, neka plaču!
A ti idi tvojim putem. Ljubav nek te sreči vodi.
Spasioc sam duša vaših. A Devojka Mene rodi...s>
Iz zbirke: Večite čežnie.
LETNIK V. .
ŽENSKI SVET št. 6.
STRAN 181.
On iščeze.
Al u sobi Svetlost osia. A kroz prozor otvoreni Proleće mi udje celo jedro, vrelo.
S blagoslovom od klijanja i bujanja, od radjanja i stvaranja, i sa svojom Pesmom, što se kao zlatno klupče mota, s pesmom
VEČNOGA ŽIVOTA!
Žena čoueku.
u istom zlatnom kolu igramo ti i ja, ja i ti.
U istom zlatnom kolu i po Sreći, i po Bolu igramo zajedno ti i ja ja i ti.
Oko nas se svetovi kreću, al ti i ja smo samo svesni.
Oko nas je Čistota svugde, al ti i ja smo samo grešni.
Pa u tom našem zajedničkom grehu, i Lutanju večnom ti budi
moja Svetlost;
a ja u tmini biću tvoja Zvezda.
A nadjemo I se kraj istoga gnezda, ne zaboravi da Malima imamo dati:
Krila i Veru.
Veru, duboku veru u Let, u Života Smisö, u Dobro, u Svet,
al iznad svega u visoki Let.
Da znaju: da čovećanstvo živi i diše,
da poleti samo visoko gore, i uvek više... više... i više...
Moje
ruže.
Ruže... ruže... ruže-., vetar vam tilske haljine širio o male moje ruže;
srebrnom usnom rosa vas ljubila 0 male moje ruže-
leptir vas krilom do srži milovo
0 male moje ruže.
Za želje vas vaše nije pitao,
za želje vaše niko;
neko je uzimo, neko je davao,
al za vaše vas bole nije pitao
baš niko... niko... niko.,.
Zato u suton srca vam tuže nesrećne moje ruže.
STBAN 182.__2ENSKI SVET št. 6. '__LETNIK V.
Psihopatična manjvrednost. . (Sestavila Qizela'Majeva.)
akaj ne morem vzgojiti svojega otroka, čemu mi dela! toliko preglavice — se povprašuje marsikatera mati, ko ne doživi ob trudu, ki ga ima s svojimi otroki, za-željenih uspehov.
Vprašuje se po vzroku in sama si ni na jasnem, leži li krivda v napačni vzgojni metodi ali v otroku samem.
_ _	Mati, ki vrši sivojo dolžnost, bodi tozadevno po-
mirjena, a pri tem ne obdolžuj povsem svojega otroka, ki je mogoče večkrat najmanj sam kriv. Potrebno je le, da pravočasno izpoznaš vzrok neuspeha. Le nevednost gleda srepo pred se, in ker ne najde rešitve, obupuje in greni življenje sebi in drugim.
Ko je otrok še majhen, ne more mati uganiti, kakšen bo, ko se bo razvijal v osebnost; lahko pa otipava duševnost še neraz,vitega otroka, jo! izpopolnjuje in vodi.
Vzgoja duševno zdravih otrok, ki niso dedno obteženi, ne dela materi nobenih težav. Ako bi zašli kljub temu njeni otroci na stranpota, bi padla vsa krivda na vzgojiteljico. Prava muka pa je vzgajati otroka, ki je dedno obtežen.	,	: ;
Med duševno zdravimi in duševno bolnimi otroki zaznamujemo obširno polje. Sem spadajo po duševni vrednosti otroci, katerih možgani so manj vredni, nepopolno razviti, in oni, katerih živčevje je šibkejše in občutljivejše. Ti otroci nišo še duševtno bolni, pač pa se nahajajo v duševnem bolestnem stanju, le zato! so duševno šibkejši. Kakor boleha človek na telesni bolezni ali na telesnih poškodbah, tako boleha tudi njegova duša. Razlika je le ta, da se stariši ozirajo na telesno bolneiga otroka, a njegovo morebitno duševno bolestno stanje ne pride niti v poštev. To je velika napaka, ki ne ostaja brez zlih posledic.
Bolestno duševno stanje, ki izvira iz raznih vzrokov in ki povzročuje duševno pomanjkljivost, imenujemo: psihopatično manjvrednost.
Vsak otrok, ki ga težko vzgojimo, ki je duševno šibak, ki je neupogljiv radi številnih pogreškov ali ki je nenormalen, je psihopatično manjvreden; vendar ne smemo otroku pripisovati psihopatične manjvrednosti radi enega samega, težko odpravljivega pogreška.
Znaki tega duševnega stanja so različni. Glavni znaki psihopatično manjvrednega človeka so: neupogljivost, razdražljivost, razburjenost, jeza brez pravega vzroka, nepotrebna bojazen in strahopetnost. Talcšen človek tudi povečini ne razločuje slabega in dobrega, zato je moralno šibak, a tega pojava duševne šibkosti ne smemo zamenjati z moralno napako, kajti psi-
LETNIK V. .	ŽENSKI SVET št. 6.	STRAN 183.
hopatično manj vreden otrok ni pokvarjen, a prav lahko postane tak ob pomanjkanju varstva in zdravljenja duše.
Psiliopatična manjvrednost je povečini podedovana, zato prirojena. V prvih mladostnih letih se najčešće ne pokaže, zato ne vzbudi v vzgojiteljici skrbi. Pojavi se pa prav rada v razvojni dobi in zopet izgine ob popolni dozoritvi značaja. Čim prej se pojavi, tem lažje je zdravljenje. Če jo zanemarjamo, pa prav lahko zapade otrokova duša resnemu obolenju.
Ljudje, ki imajo prirojeno razpoloženje za psihopatično obolenje, so tudi podvrženi temu stanju. Ob raznih vzrokih in raznih okolščinah jim duša zboli v raznih presledkih. Bolezen se torej pojavi stalno ali v perijodah in je prehodna — ozdravljiva ali neozdravljiva.
Po prestali telesni bolezni, zlasti nalezljivi, ko je telo izmučeno, se kaj rada pojavlja. Večkrat je tudi posledica zastrupljenja po kokainu, kloralu, morfiju, alkoholu in po prepogostem spolnem občevanju. To bolezen iz,vabi tudi duševna bolest, duševno trpljenje, neprestana skrb, žalost, tudi strah in bojazen. Najvišja stopnja tega duševnega motenja napade človeka, ako trpita istočasno duša in telo, n. pr. naporno delo matere, združeno s skrbjo za prehrano otrok; nemavno življenje mladeniča in istočasiii očitki.
Nevrastanija, histerij a, hipohondrij a in bolestna melanholija so pojavi živčne bolezni današnjih dni in posledice duševnega bolestnega stanja.
Glavni vzrok psihopatične manjvrednosti je dednost, a tudi duševno popolnoma zdrav otrok zamore postati njena žrtev ob napačni vzgoji — neprestano strahovanje, zmerjanje, zbadanje, prepuščanje napačnemu razvoju — ob napornem duševnem ali telesnem delu, ob pomanjkanju hrane in zadostnega spanja, ob bivanju v nezdravem staniovanju in v :slabi druščini.
Glavni simptom tega bolestnega duševnega stanja je nezadostno razvita lastna volja, energija in odporna sila, ki se izraža zlasti v bolezenski razdražljivosti, v neupogljivosti, v spolni perverznosti, v nagnjenju k omotici in v raznih drugih napakah, kot so; tatvina, lažnjivost, mučenje živali ali ljudi, bodisi z besedo ali z dejanjem.
Inteligenca psihopatično bolnega otroka . je manjvredna, zato se ne more vzgajati vsestransko, a včasih pokaže zanimanje in talent za posamezne panoge, tako za umetnost, zlasti za glasbo, za matematiko ali za jezike, V slučaju, da je otrok duševno šibak, se le trudoma ući, a se vendar ob vztrajnosti marsičesa nauči. Seveda mu ne sme manjkati potrpežljivega vodstva, ki prenaša otrokove muhe in jih polagoma odpravlja.
Ker mu manjka trdne volje, se tak otrok ne more bojevati zoper lastne pogreške, a samozavest mu brani, da bi se prepustil vodstvu izkušene matere, vzgojitelja ali vzgojiteljice. Nedostopen je za vse dobro, v njem vlada uporen duh- Mimo njega beže neopaženo vsi življenjski dogodki, iz katerih bi lahko črpal pouk, zato ostaja nerazsoden. Čustva ga vodijo v napačno smer, Kazen, ki mu jo naloži mati, izvira po njegovem nerazsodnem prepričanju iz sovraštva in ne iz ljubezni, zato nima zanj vzgojnega namena
STRAN 184.__ŽENSKI SVET .št. 6._ LETNIK V.
in ne doseže zaželjenega uspeha. Najmanjši vzriok zamore biti povod neprijetnih nastopov in nepotrebne jeze. Čuti se nesrečnega in utrujenega, zato si želi smrti, V njem vlada včasih duševna disharmonija, zato opazimo v psihopatično manjvrednem človeku istočasno združeno' sebičnost in ljubezen, religioznost in intrigantstvo, čezmerno idealnost in hrepenenja po uživanju, surovost in usmiljenje.
Ker sledi tak otrok hipnemu impulzu, izvrši često nedovoljena dejanja. Ob pomanjkanju ravnovesja v čustvenosti, katera menja od danes do. jutri, se ne more razvijati volja, zato mu primanjkuje vztrajnosti; ne izvrši nobenega započetega dela do popolnosti, a njegova trmoglavost sega včasih do nezavednosti in telesne onemoglosti.
So li potrebni takšni revčki usmiljenja, ali so vredni prezira?
Eno je gotovo: sami niso krivi svoje nesreös, tudi ne, ako zaidejo iz tega stanja in padejo še globlje-
Ker primanjkuje tako bolnemu človeku razsodnost in ne loči dobro od slabega, dovoljeno od nedovoljenega, se ne more sprijazniti z zakonom, morale. Sicer je mnogo takih ljudi v moralnem oziru vzornih, a vi3čina jih propada, ker jim ostaja jo etična, estetična in religiozna čustva tuja. Takšne karikature, katerih ne vodi ne srce ne razum, so najžalostnejše in so človeštvu le v kvar, ker iz njih vrste izhajajo tudi zločinci.
Otrok, ki je nagnjen k deg-^neraciji, pokaže to slabo stran najočitnejše v dobi, ko se razvija k zrelosti. Notranji nemir in nebrzdanost žene otroka od doma, starišem izmika denar, da si kupuje detektivske romane, obiskuje kino in zaide v slabo družbo, kjer se pijančuje in ponočuje.
Ali je mogoče preprečiti to duševno bolestno stanje in njega posledice?
Jasno je, da se morajo odstraniti še pravočasno> vizroki, ki zamore j o razviti bolezen do neozdravljivosti. Ako je otrok že obtežen s to boleznijo, jo je treba še pravočasno spoznati, in sicer pred puberteto.
Ako je bolezen že v razvoju, naj se otrok takoj odstrani iz šole, da ne okuži duše drugih otrok. Odda naj se v zavod, kjer sprejemajo psihopatično bolne otroke, kjer so pod vodstovm izurjenih zdravnikov in dobrih pedagogov. Le pod takim vbdstvom je možno, da se utrdi loltrokova Volja in se razvije v dobrem. V družbo lahko stopi šele, ko je dosegel pravo zrelcist.
Žal, da takih zavodov pogrešamo. Poskrbljeno je za umobollne, za telesno bolne in za slepce, tudi za sirote, a na duševno bolne, ki pravzaprav niso bolniki v pravem smislu, se ne misli. Boigati ljudje si pomagajo in spravijo bolnega otroka v primemo okolico pod pravim vodstvom.
Kaj je pa z otroki revnih starišev, ki so podvrženi psihopatični manjvrednosti, ki pogrešajo pravega varstva in uspešne pomoči?
Takšni otroci se razvijajo kot slabo seme, se množijo kot bakcili in so človeštvu nevarni.
Dokler jih bodo matere v svoji brezskrbnosti in nevednosti rodile, bodo ti duševni revčki še vedno sejali seme-
LETNIK V.	ŽENSKI SVET št. 6.	STKAN 185.
		
■ BS»®	1 ZV ESTJ A	
nn "l^pnci/pm cdfti i	Uspehi, ki so jih dosegle ženske v Nemčiji,
FU z:cil0t\cm OVLIU.	se ne Wejo samo interesov njiWega spola.
Z lanskega kongresa Mednarodne žen- Temeljno vprašanje ženske volilne pravice ske zveze v Parizu. (Konec.")	je; isodelovali z moškimi pri reševanju naj-
Velikega pomena je ženska v mednarod- važnejših vprašanj, V hipu ko stopi ženska
pravica, ki je dobrota za naše dežele in za	„
ženske same.
Tisti večer zbrane parlamentarke so nam Kakšni so zaključki številnih sej v desetih razložile, kako .30 si priborile žensko volilno dneh kongresa?
pravico in s kakšnimi uspehi. Med vsemi se	^.jjjj kongresnega dela slono na
je odlikovala poslanica Reicbstaga G e r - jig^ekoijubju, ženski kongresi se potegujejo trude Baeumer, kl |e obenem visoka ^^ ^gggito matere in dece in za pravice žen; činovnica v notranjem ministrstvu, priprosta, posebno in najbolj hvalevredno pa jj strem-odločna žena, ki mm srce m možgane. Fricela	^^ svetovnem miru, za kar so se žene
je z besedami; «Med tem ko govorim tu pred	yjj	^^gja in zastopnice dvain-
Vašim zborom, čutim tresljaje strašnih po- štiridesetih različnih narodov zbrale in iskte-minov. Na misel mi prihajajo besede mladega ^^ izjavljale pri slovesnem večeru za mir v francoskega pisatelja, enega teh mladih bo- Trocaderö.
jevnikov, ki so postali pacifisti. On govori	'	.	.. , 1
-o nežnosti in globokem spoštovanju med Kongreisistke si hočejo s svojim delom pri-onimi moškimi, ki so si stali v vojni naeproti boriti zagotovilo, da življenja, katero je kot sovražniki, o čuvstvih, ki jih je ustvarila dala mati otroku, ne sme nihče vzeti predvojna. Mislim da eksistira podobno čustvo časno in samovoljnol Boj na|i3trašnejšemu so-med ženami, med materami, ki so toliko vražniku človeštva in kulture — vojni! pretrpele in žrtvovale v svetovni vojni. jvj^tg^^^ki dan, L. 1910. se je na vzpod-Združiti se hočemo v «miru.. Ti zedinje- ^^^^ ^^^^^	„y, piiadelfi^i v
valni cilji so vredni, da zivimo m umr,emo	Materinski dan. Pro-
zanje.»	. , „ „ , slava Materinskega dne je uspela že prva
Nato je vstala Francozinja Mme Mala-	t^jj-Q sijajno, da je v razmeroma krat-
terre-Sallier, se ji približala, jo obje-	^^^^ prodrla ta ideja v vse sloje na-
la in poljubila, Sledil je silen aplavz in vse	(^jj ameriški državniki so prav
je bilo ginjeno. Samo neka ženska na ga- o^gniH visoko moralo in vzgojno vrednost leriji je pričela kričati, niso je mogli pomiriti, take proslave. Zato je predsednik Zedinje-s silo so jo okoli stoječi odstranili.	„ijj ^^žav že 1. 1914. izdal proglas, naj se
Storjen je bil prvi korak k zbližanju dveh Materinski dan — 15. maja vsakega leta --narodov is stoletnim sovraštvom. Zasluga je smatra za velik državni praznik. Tega dne na strani žensk.	vse državne oblasti razvesijo zastave na
Nadalje je še poročala Gertrude Baeumer; svojih poslopjih v počaščenje ameriških ma-V Reichstagu je 32 žensk od 460 članov. Po-	Na šolah, univerzah, zavodih ter dru-
deželni parlamenti imajo 124 žen, torej je gih prosvetnih ustanovah pa .se vrše preda-vseh več kot 150	POS^ecena proslavi materinstva. Ka-
vsen vec Kot lou.	^ , , kor ob velikih narodnih proslavah, igrajo
Odkar so v nemškem parlamentu ženske, ^^^^	g^^be. Dr-
so bih sprejeti sledeči zakoni; Zeni je do-	ustanove, društva, posamezniki pa
pustno biti porotnica m lahko prevzame vse	posamezne matere. Iz Amerike
funkcije pn sodišču m v advokaturi, - ena- ^^ . ra^gi^lo praznovanje Materinskega kost pozicij žensk kot državne m občinske ^^^^ ^^ Angliji, Skandinavskih deželah, funkcionarke, — enake place z moškimi z j^g^jij;^ Cehoslovaški, Nizozemski i. dr. In malimi izjemami.	^ l^jo^ prvikrat ga je praznovala tudi Jugo-
Vprašanje abolicionizma bo v Nemčiji v slavija v nedeljo, 15. maja, Vse šole so po-kratkem rešeno, ker je v tozadevni komi- svetile v soboto po eno učno uro spominu siji večina članov žensk.	matere. V Ljubljani so priredila Materinski
Ženske so članice komisij, ne samo v so- dan v Narodnem ženskem Savezu včlanje-cialnih, higijenskih in vzgojnih, ampak tudi v m društva, po deželi pa podružnice Kola. drugih. Skoraj je ni komisije brez ženskih Ciril Debevec je predaval na univerzi o elanic. One 30 predsednice in poročevalke, materi Ivana Cankarja, Mira h-ngelmanova
STRAN 208._ŽENSKI SVET .št. 6.	 LETNIK V.
in Al, Šlebijeva pa v Mestni hiši o pomenu	inczne. učenke, in taka Lekma je zdrava,
in delu matere ter o materi z ozirom na dr-	To sc je izkazalo posebno pri svctoja-
žavni zakonik. «Ženski Pokret» je izšel v	kobiskem tečaju, ki je bil na zadnji raz-
slavnostni, povečani obliki ter je posvetil	stavi — vsaj po številu del — zelo zaostal
vso bogato vsebino Majki. Materi posvečeni	za drugimi, a se jc letos povzpel nad vse
odstavki, vzeti iz domače in svetovne lite-	pričakovanje. Okusno in fino izdelano tc-
rature, ter strokovni članki, obravnavajoči	lesno perilo, namizno in posteljno pt-
zašČito, materinstva tvorijo ginljiv donesek	rilo, kuhinjske garniture, zavese, posteljna
jugoslovenske žene k svetovni proslavi m a -	pregrinjala, fini robčki in razni drugi pred-
t e r e, njene vzvišene prirodne in duhovne	meti, med katerimi moramo posebno ome-
naloge v človeštvu.	niti kraisen kleklan senčnik za na slrop in
,	fino belo vezeno blazino ter par predmetov
Splošno slovensko žensko društvo v Go-	J' tehniki, Svelojakobčanke so
rici je imelo svoj redni občni zbor dne 3.	ponosne na napredek svojega teca,a.
aprila t. 1, ob razveseljivo številni udeležbi,	. Na,mla,s. med vsemi - r o e o 1 s k i t e-
članice so pozorno in z zanimanjem sledile	1.
nagovoru predsednice ter, čitanju tajniškega	Številom vsako|akega lepega penla prtov,
in blagajniškega poročila. Razvila se je	odlikovala lepa
nato živahna debata o delovanju društva in	Žarmlura za .spalnico, zavese ,n posteljno
njegovih smernich,. Kakor je bilo določeno	Pr'^fr™)"'"., k' Je bilo izredno fmo izdelano,
na tem zborovanju, bo društvo tudi nada-	POfeb-Jo sirok, nenavaden azur mojstrsko
Ije poslovalo v društvenih prostorih ob sredah	delo, ki je zahtevalo mnogo potrpežljivosti
popoldne od 4, nre dalje. Vsako drugo ne-	f 1?
deljo v mesecu pa se bodo sestajale dru-	najmlajših učenk, 6-6-
štvenicc na pomenek, predavanje i. dr. —	oeKlic,
Po možnosti bo jeseni razstava ženskih roč-	Rojanski tečaj je tudi takrat pokazal
nih del, izgotovljenih v večernih tečajih, —	svojo marljivost, v okusu pa znaten napre-
V zmislu pravil je ostala polovica prejšnjega	dek, ki smo ga bili res veseli. Raznovrstno
odbora, druga polovica je bila izvoljena z	perilo, zavese, pregrinjala, med temi ena
vzklikom,	garnitura s češkimi vzorci, blazina v
,	Gmirenski tehniki, ki je bila edina te vrste,
III. razstava ženskih ročnih del Ženske-	^ofčki itd., po veliki večini vse lepo
ga dobrodelnega udruženja v Trstu. Veliko	izdelano in okusno.
je bilo pričakovanje za to razstavo m rado-	Rojanski tečaj je imel ludi svojo poseb-
vedm smo bili, kakšen uspeh nam pokaže	„„^j: žensko ročno delo, ki ni bilo žensko,
skoro 2-letiio smotreno delo v naših tečajih	a^pak izdelek 9-letnega fantička, ki s to-
od zadnje razstave, ki se je vršila v jumju	ljubeznijo in vztrajnostjo isuka šivanko,
1925, pa do danes. Teoajl so bili, poisebno	jj^jj^j malokatera njegovih ženskih sovrst-
zadnje leto, izredno dobro obiskani m v	„j^ čudili smo se njegovi spretnosti, pri-
njih so se izdelovala kakor od prvega po-	poročamo mu pa, da se loti drugega, zanj
četka najraznovrstnejša ženska ročna dela,	primernejšega posla. Dandanes, ko ise de-
od krpanja do najkompbclranejših vezenin	trudijo, da bi bile čim bolj fantovske,
in cipk, po veliki večini pa perilo, obleke,	^^ „orajo fantje tem bolj uveljavljati kot
bluze m razne koristne stvari. Toliko je	„j^jj;, g^jit; jakih ženskih sposobno-
bilo izvršenih v tečajih teh neznatnih, toda	g^l
koristnih predmetov, ki se takoj uporabijo,	Švetoivanski tečaj je bil po številu
da so bile učiteljice skoro malo v skrbeh,	jjolj šibko zastopan, toda je imel lepa dela,
kaj bodo razstavile ko se vse sproti po-	večinoma s križnim vbodom,
nosi. Ko ISO pa začele naše marljive učenke	™ , . t, 1 + 1 ■ ■ c
znašati .svoja dela za razstavo, se je oglasila	„ Jecaja P r o s e k - K o n t o v e 1 j m S v.
druga skrb! kam bomo s tolikimi deli! '	^ p z s a bila jako dobro zastopana Vecma
,, 1 , , 1 .	del je bila ze razstavljena na domačih raz.3ta-
Velika, lepo okrašma solska telovadnica	^ah in smo o njih že podrobno poročali v
pri bv, Jakobu je bila še premajhna m	^ašem listu. Bilo je pa tudi precej novih ko-
preveč del, ki bi zaslužila častno meisto,	„^dov, med temi originalen prtiček, ki ga je
je ostalo zakritih m neopaženih, kar je pri	^a to priliko vezla 73-letna žena, nekdanja
takih razstavah, kjer je zastopanih več te-	^^zilja narodnih noš. Prtiček je bil obrobljen
čajev, ki morajo priti vsi do veljave in ki	^ belo borduro vezeno na način, kakor so
se morajo aranžirati v najkrajšem času —	okoličanske rute, naravnost na platno brez
skoro neizbezno.	risbe, v sredini je pa imel par pestrih
Kakor na zadnji razstavi, tako so .se tudi	cvetk. Veliko zanimanje so vzbujale tudi na
letos dela razstavila po tečajih, kar se je	tej razstavi zavese, prt in razni predmeti
izkazalo kot zelo koristno, ker tako tečaji	v tehniki «Hardanger», fia lice in narobe
tekmujejo med seboj, v tečajih pa posa-	enako precizno vezeni, ki jih je napravila
LETNIK V. .	ŽENSKI SVET št. 6.__________STRAN 187.
trda moška roka delavca iz nabrežinskcga Žensko dobrodelno udruženje v Trstu kamnoloma,	žaluje P» dveh umrlih clanicah: po Srečki
Posebno pozornost so vzbujali brez dvo- K o r u z o v i in Bernardi Valentin-ma večerni tečaji U druženj as čičevi. Blag jima ispomin! svojimi izdelki, med katerimi jih je bilo V Klancu pri Trstu .je umrla Antonija mnogo, ki so bili v vsakem oziru popolni. G r a h 1 i j e v a, uistanoviteljica in odbomica Od najnežnejšega platneno batistnega robčka, prvih predvojnih ženskih društev (v Klancu, preko raznih belih in barvanih, batistnih in Sežani in Trstu). Po vojni je ustanovila de-(svilenih najfinejše izdelanih koinbinejev in kletom svoje vasi tečaj za ročna dela, Ved-drugega telesnega perila, finega posteljnega no se je vneto borila za prosveto žene, bila perila, krasnih, bogato vezenih zaves in po- je pa tudi modra svetovalka vsem, ki iso steljnih pregrinjal pa do pestrih blazin, ki se v zasebnih zadevah obračali . do nje. so napolnile dva kota dvorane — je bilo z Ostala bo v hvaležnem spominu pri vseh malimi izjemami vse tako skladno, fino in svojih bližnjih in daljnjih znancih, zavedno lepo, da je vzbujalo splošno občudovanje, ženstvo pa se je bo spominjalo z globokim
Občinstvo ni štedilo s pohvalo marljivim spoštovanjem, biskovalkam tečajev, a te niso štedile s jj^ Prošeku je umrla Katarina Mar-priznanjem zmožnosti in požrtvovalnosti telančeva, vzorna mati zavedno vzgo-svojih učiteljic, katerim so iz srca hvaležne j^^jg	ugledna žena v naših vrstah;
za njihov trud, G,čni Suličevi, ki vodi te- ^ Gorici pa Ana G o r k i č e v a, ki je bila čaje v Rojanu, Rocolu, pri Sv, Jakobu m	marljiva delavka za svojega bivanja
oba večerna tečaja, iso njene učenke po- ^^ Opčinah. Tudi njima nepozaben spomin, klonile za svetojakobski tečaj krasno koša-rico cvetlic, za Rocol škatljo za manicure
in za večerna tečaja krasno srebrno vazo	Zena v AvstralJii.
z razkošnim šopkom, — Vse priznanje gre Avstralija je čudovita dežela, polna po-tudi ostalim učiteljicam, g.čni Zali Marte- sebno^ti; nič manj čudoviti niso njeni prebi-lančevi, ki vodi tečaja Prosek-Kontovelj m yjiij-i, Njih šege in navade so v marsičem Sv, Križ, g,čni Furlanijevi za svetoivanski docela tuje šegam in navadam ljudi ostale tečaj, kakor tudi gospem Kapunovi, Pipano- zemlje. In vendar je ta rod obsojen, da za-vi in Vončinovi, ki poučujejo šivanje, ozir, p^^e smrti. Ali jih je zastrupila civilizacija? kleklanje v vseh tečajih.	Nekateri trde, da jim je ta v polni meri pri-
Izven tečajev so razstavila nekaj svojih pomogla do propada, ko se ji je pridružil še del dekleta iz Brezovice pri Mate- alkohol. Vendar ne smemo pozabiti, da )e r i j i ki jih z veseljem postavljamo kot vzor v veliki meri pripomoglo k izumiranju roou vsem' našim deldetom po deželi. Oddaljene od dejstvo, da je pri njih ženska na nizki stop-središča, brez tečaja in učiteljice, 30 se zbra- nji, da mora delati težje kot uprežena zivile pod vodstvom najspretnejše v vasi. Angele na in se radi tega hitro stara in je. pctom-Ivanovičeve, ki jih je naučila vsega, kar .stvo redko in slabotno; tudi moramo uposie-sama zna, in so s svojo vztrajnostjo dosegle vati, da Avstralci radi zametajo novorojence toliko, da so priredile o Veliki noči raz- ženskega spola.
stavo, ki je nad vse krasno uspela in o Avstralka je srednje postave;^ v nekaterih kateri poročamo ter priobčujemo sliko na pokrajinah prevladujejo mišičaste, debele prilogi. Dela iz, Brezovice so začetniška, postave, v drugi zopet suhe in nerazvite, toda nam so bila gotovo najljubša, ker so Enako so tudi v nekaterih krajih temno rja-govorila našim srcem več nego vsa naša ve polti, ki se v drugih krajih spreminja razstava!	na skoraj žolto ali pa na žametno črno
Da izpopolnimo svoje poročilo, moramo barvo, še dodali o delih, ki so bila raz.stavljena Kar se telesne lepote iiče, le dobiti med izven tečajev. Po veliki večini so to mladimi deklicami nekatero lepo zraslo pobila prvovrstna dela naših naročnic, nekate- stavo, med ženami pa le težko. Pač pa se rih tudi izven Trsta, Med temi se je odliko- med ženami dobe pogosto naravnost odvrat-vala krasno vezena svilena obleka, zavese, no grde postave, ki jih je oglodalo pomanjšal, posteljno perilo, nekatere blazine, krasna kanje in težko delo. Žene radi tega tudi ne šatula v kovinasti plarstiki ter mapa iz kože, žive tako dolgo kot mozje,
Z mirno vestjo lahko rečemo, da je bila Na splošno so Avstralke suhe in koščene, razstava ročnih del pravi dogodek za naše le trebuh imajo velik. Lasje so tanki, dolgi ženstvo, ki ni ravno razvajeno, kar se tiče in mehki; po barvi se menjajo med temno prijetnih «dogodkov». Udruženje pa sme biti rjavimi in vranječrnimi. Čelo je ozko, visoko ponosno na to svojo prireditev, ki je po- in naprej moleče. Oči so male in globoko kazala sad njegovega večletnega dela, v ka- ležeče; njih pogled je divji. Nos je zgoraj terem se opaža stalni in naraščajoči na- stisnjen, spodaj širok; pogosto je po orlov-predek, - Slike o razstavi glej na prilogi, sko zakrivljen. Ustnice imajo močne, isto-
STRAN 188.
ŽENSKI SVET .št. 6.
 LETNIK V.
tako čeljusti, radi tega brada nekako izgine, Usta so velika in grde oblike, lasje so beli in lepi. Roke in noge so nenavadno dolge.
Svojčas so se Avstralci ženili le izven svojega ožjega okoliša, da so ua ta način preprečili ženitev med sorodniki, danes se ne drže veČ tako strogo te navade. Pogosto že obljubijo dojenčke drug drugemu v zakon, kadar so stari enajst ali dvanajst Iftt, jih pa poročijo. Poroka je preprosta, da preprostejša ne more biti. Mož popada deklico in jo odnese domov; tako postane njegova žena. Tudi take, ki so že poročene, niso varne pred ponovnimi napadi. Lahko se zgodi, da jo uropa kdo drugi >n si jo osvoji za ženo in sužnjo. Sploh pa je dobiti v tem delu naše zemlje vse načine zakonov, ki so le mogoči. Med najmanj civilizirani-ni divjaki se nahaja heterizem, to se ; ravi, da zakon sploh ne obstoja: vse ženske so last vseh moških. Stoje tedaj na stopnji nižjih živali. Najbolj kulturen način zakona med njimi jc enoženstvo; le da si nevesto urcpa-jo kakemu sosednjemu plemenu. Navadno pa ima Avstralec po dve ženi, le bogati si jih privoščijo do šest. Dobe pa se tudi slučaji, da ima v krajih, kjer je malo žena, več mož po eno ženo; največkrat so to bratje iz ene družine. Končno srečamo med njimi še plemena, pri katerih je v navadi zakon, v katerem ima več mož več žena v skupni lasti.
Avstralke so plodovite. Dobe se slučaji, da rodi žena do trinajst otrok. Toda le malo leh ostane pri življenju. V vsej Avstraliji je razširjeno detomorstvo kakor kuga. Umor po navadi izvrši mati in v nekaterih krajih še danes niso redki slučaji, da po umoru otroka poje. Otroke, ki jih rode A-\nstralke v razmerju z Evropci, umore brez pridržka.
Najbolj pogosto pomore deklice, zakaj moški se nahajajo v Avstraliji v obilni premoči. Vsaka mati ima na ta način samo po tri do štiri otroke. Rodijo z ozirom na to, da so tropično ljudstvo, precej pozno. Šele z osemnajstim, letom. Otroke, ki jih puste pri življenju, negujejo is skrbjo; nikoli jih ne kaznujejo.
Nravnost je na nizki stopnji. V južnih delih je v zakonu vse dovoljeno. V severnih pokrajinah je glede tega nekoliko bolje... Je pač ta dežela polna ekstremov. Zgodi se, da ponudi Avstralec svojo ženo Evropcu, zgodi pa se tudi, da kaznuje svojo ženo za nezvestobo s sekiro in jo celo ubije.
Bolj trpinčenega in usmiljenja vrednega bitja pač ni na celem svetu, kot je ravno Avstralka, Dokler je še dete ali deklica, se ji godi še razmeroma dobro. Ko pa dobi moža — oziroma jo ugrabi in upreže mož — tedaj se začne njeno trpljenje. Mož Icnuhari in se peča z lovom, žena pa mora/delati. Nabira sadje, korenine, pleza na drevje in koplje, pri tem rabi le do dva metra dolgo
ošpičeno palico za orodje, ki jo nosi s seboj tudi na veselice in kamor gre. Ona pripravlja jedi, nosi vodo In gradi koče. Na potovanjih nosi vso prtljago ona; štiri do pet velikih košar in še otroke zraven. Za vse to jo moški zmerja in jo naganja s sulico ali sekiro. Sme jo tudi umoriti. Še današnje dni Uprizarjajo različna plemena v notranjosti celine divje boje ra~ed seboj in ujetnike pojedo ne iz lakote, ampak iz sovraštva. Kadar premaga eno pleme drugo, tedaj puste samo mlade deklice, ki jih odpeljejo s seboj.
O ljubezni pri Avstralcu ni govora; njegova duša spi globoko pod kožo žival&k.iga egoizma. Iz ženske, ki je tudi otopela od trpljenja, tu pa tam pronikne žarek, ki priča o senci višjega življenja.
Simpatična poteza Avstralke je ravno ta, da je zelo navezana na svojega moža. Vendar je on ne smatra za vredno, da bi ž njim obedovala; s pisi mora pobirati ostanke. Ko se postara, umre zapuščena, pogosto celo od lakote, če se je ne usmili kdo iz njenega obližja;.telo vržejo jastrebom in ps.om v hrano.	Friedenthal. -- F. B.
MATERINSTVO.
Resna beseda materam.
Imamo zelo samozavestno in samostojno mladino; niti trenutka nam ne dela skrbi, kako se bo uveljavljala v današnji^iu svetu, Že zdaj isi dela prostora na vse strani, brezobzirno, kakor nekdaj mogotci; brez Ijubez-nivocsti, brez spoštovanja do starišev in starejših sploh.
Otroci so naši bogovi, pred katerimi ležimo na kolenih in se trudimo, da bi'že naprej uganili vsako njihovo željo. Gorje ti, oče, in gorje tebi, mati, če Je takoj ne izpolniš! Tvoj mali bog je užaljen, razjarjen ti stopi na tilnik in Le ukloni. Tisoč zahtev ima, nezmiselnih zahtev, čijih izpolnitev mu je bodisi telesno, ali pa, — kar je že huje, — duševno škodljiva. Toda tvoj malik zahteva, in ti se moraš pokoriti! Pokoriš se pa, da se tvoj ljubljenec ne joče, da ni hud na te, čeravno dobro, predobro veš. kako težko, nepopravljivo grešiš. Pomni! Za vsako tvojo popustljivost na nepravem mestu te bo tvoj otrok nekdaj pozval na odgovor! Ti, mati, boš odgovarjala najtežje, ki ti je izročena vzgoja najmanjših. Ti pripravljaš tla in seješ prvo seme. Velik mož je rekel, da prične vzgoja otroka devet mesecev pred njegovim rojstvom. Pa veš sploh, v čem obstoji vzgoja? Ne samo v tem, da otroka hraniš in iskrbiš za njegovo snago. Z vzgojo moraš jačiti njegove dobre lastnosti, slabim pa izpodkopavati korenine, jim vzeti hrano.
Tolikrat sHšLm tožbo; «Naši otroci nič ne ubogajo, drugi pa ao tako pridni.» Kdo pa
LETNIK V.
ŽENKI SVET št. 7.
STRAN ,189.
je kriv? Otroci? Ne! Stokrat na dan jih režeš na koščke, katere lepo razvrstiš na opominjaš, česa ne smejo storiti. Toda vsak okrogel krožnik, ali pa pustiš zrezane kose dan jih za kaj drugega opominjaš, in danes skupaj, da se zdi kakor nerazrezano. smejo storiti, cesar včeraj niso smeli. Kako	—a
moreš od otroka zahtevati, na) si naredi Ribezlove ploščice. Vzemi K kg prese-jasno sliko tega, kaj dovoliš in kaj zabraniš, j^ne dobre moke in zamesi na deski s 3 če sama ne veš, kaj naj dovoljuješ, kaj za- rumenjaki, 5 dkg masla, 5 dkg sladkorja, branjuješ. Bodi dosledna vsak dan, vsak hip nekoliko soli in za noževo konico pecivnc-in ne bo treba ne krika, ne šibe. Otroku pa ^^ praška. Ko je testo ugneteno, ga razva-- boš prihranila ' mnogo, mnogo bridkih^ tre- y^^j prsta na debelo ter oblikuj v podol-notkov. Ne pozabi vendar, da moraš ti govato ploščo, katero položiš v namazan pe-deti, kaj otroku hasne, kaj škoduje; da otrok	ter spečeš v srednje vroči peči, da se
sam tega vendar ne ve in ne more vedeti, blcdorumeno zapeče.
Ti moraš znali otroku tudi kako željo odre-	pripravi '/S kg ribezlovih
či; življenje mu jih na tisoče odreče. Ne po- ^^^ katere opereš, odceiš ter osladiš v stavi ga nepripravlienega v zivljenjel ^ ^	^ 5	sladkorne sipe. Jagode in
Ne misli, da mora že zdaj vse imeti in vi- sladkor dobro pomešaj, a nalahko, da se deli, za kar je še pozneje čas. Saj mu ven- jagodice ne zmečkajo. Iz treh beljakov Stedar želiš dolgo življenjei kako prazno bo, če pj ,sneg, kateremu primešaš 2 žlici slad-bo prenasičen, blaziran vstopil vanj. Odva- kome sipe. Ko je pecivo pečeno — a ne dil se bo že kot otrok, čuditi se čemu in s g^e biti pretrdo, ker se lomi — razmaži po tem mu vzameš eno najlepših sposobnosti, „jem sneg ter vrhu tega enakomerno natrosi Daj otroku solnca - solnca in toplote iz oslajcni ribezel. S tankim in dobrim nožem tvojega srca! Toda ne pozabi, da sama to- razreži vse tro)e na podolgovate plosclce, plota omehkuži! Daj njegovi duši čistega katere lepo razvrslis na primepn podsta-ozračja lepih, plemenitih misli, umerjenega vek, Predno razrezes, lahko postavis vse se in umirjenega vedenja, reisnice v besedah enkrat v peč, da se sneg le z_a spoznanje in deianjihl	potem razrezeš na ploscice. Mesto
' ■	ribezla lahko natrosiš jagode.
V taki okolici bodo dobre lastnosti same	_a—
od sebe uspevale in zatrle zle sile v otroku ^	^^^^^^
brez besedičenja, brez občutnih kazni! Ko	" / , , ... „,„,„4;,
■pa bo tvoj otrok dorasel, bo videl v tebi ha,te tako, da so se trdi, ,ih precedite ter
le obrnil, če te spoštuje, če si mu	bila ra- ahko primešajte sneg 5-6 be akov m
zumna in dobra voditeljica .skozi	njegovo	s_. tem pokrijte rezance ter postavite v pe-
j , . ... ■	'	-IT v	čico, da zarumeni. Za zmes vzemite poljub-
doledanie zivl,en,e.	V. K.	^^^	^^	^^^^
«ladko, naj še poprej rezance posuje s sladkorjem in maslom,
Biškotna torto napravi lahko vsaka kme-operriih^S ^^^^	tcrtnega mo-
KUHINJA.
Črešnjevo pecivo. Vzemi 1 kg zdravih, kolikor mogoče sladkih črešenj.
KOUKor mogoče siaoKlu ureaen , upcii jiii , ,	,
odstrani jim peclje in peške. Nato jih deni dela na tale nacm;
skledo ter potresi jih s 5 dk «ipe. Pripravi si naslednje testo;
sladkorne kljaj do-
Izberite ši 6 enako debelih svežih jajec, stolcite si sladkorja za 7 žlic in v skledi
bro 3 rumenjake, 1 žlico ruma, % 1 mleka,	mešajte sladkor in rumenjak^ ure, da na-
20 dkg presejane fine liioke ter 10 dkg	raste. Med tem naj vam kdo^ pripravi trd
sladkorja. Prideni nastrganih lupin K ci-	sneg iz beljakov in primešajte še 7 žlic
trone za noževo konico pecivnega praška	bele moke, ter vse to nalahko zamešajte
in nekaj soli, Iz 3 beljakov stepi sneg, kate-	in stresite v kozico (emajlirano), katero
rega primešaj gorenji zmesi. V tortnem mo-	ste dobro namazali z maslom ali mastjo,
dlü ali tudi navadni kozi segrej nekoliko	ter posule z moko, da se ne prime. P^e
masla ■ in. nasuj drobtinic, vlij v kozo (ali	se v srednje vroči pečici dobre pol ure. Ko
model) polovico žvrkljanega testa in nato	se torta ohladi, jo prerežite čez polovico m
ocejene in oslajene črešnje. Vrhu vlij drugo	po sredi namažite z mezgo, kakoršno imate,
polovico pripravljenega testa ter deni v	Za glazuro (led) mešajte 4—5 žlic stolčenega
precej vročo peč, kjer naj se peče Ji—K	sladkorja in 1 beljak dobre % ure; s tem
ure. Ko je lepo rumeno, odlušči s tankim	ledom polijte površino torte ter pustite, da
nožem od modela ter zvrni na krožnik. Pe-	se posuši. (Torto sem nalaš sedaj za praz-
civo dobro posuj s sladkorno sipo in servi-	nike spekla na ta način, ker uredništvo
raj ali celo, da se reže sproti, ali pa raz-	prosi, naj pošiljamo, ako le mogoče, navo-
STRAN 190._ ŽENSKI SVET št. 0.__I^TNIK V.
dila brez uteži, temveč z mero. Posrečilo se	tem. Po obeh straneh jo lepo zarumeni, A mi je zelo, torta je tako dobra.) — Rada Č.	le na kratko, da se maslo ne bo žgalo. Čez _ ^ , . ,, ,	pol ure polij vse to s pol litra goveje juhe in Trzaäke iave ali prešice;	^ enim in pol kozarca belega vina. Ko je Prvi način: 1.300 zmletih mandeljnov,	prevrelo, daj celo narezano čebulo, 1 lavor^ 2 kg istolčenega sladkorja, </J kg surovega	iey list, rdeč narezan koren, črnega popra, masla, 600 gramov moke, 12 celih jajec. Vse	brinja (to oboje celo in v zrnu) in korenine to se zmeša, dobro ugnete in se doda še	od zelene. Tako se praži počasi dobro pomalo kakava, da je lepša barva. Iz testa se	krito, na prav rahlem ognju. Pridno jo poli-napravijo oblike češnje, zlože na pločico in	vaj in obračaj. Ko je že mehka, odlij sok in pečejo v zmerni vročini.	ga precedi. Preden precediš, zmešaj v sok Drugi način: 33 dkg zmletih prvovrst-	moke na surovem maslu prežgane ali v vodi nih mandeljnov in 66 dkg stolčene ga sladkor-	zzvrkl)ane. Pusti, da prevre. Preceieni sok z ja dobro zmešaj in razdeli na tri kupčke. Pr-	Imono okisa) m poli, na lepo razrezane kose vemu dodaj malo vanilije in naprstnik al-	Zraven das polento y sopari kuhano kohola, drugemu par kapljic rožnega olja,	(narastek) ali makarone, »h ceske zemeljne
noževo konico neškodljive rdeče barve in	P'^^o^_
naprstnik alkohola: tretjemu kupčku pa do-	-
daj 10 dkg čokolade in tudi naprstnik al-	GOSPODINJSTVO.
kohola. Vsak kupček zamesi z 2 jajcema in	, „ . . , , - , . y-,
ugnetaj toliko časa, da bo testo precej trdo.	„»tari časopisi kot ovc,ni papir. Gove-
XT . -1 T- 1-1 v V- '	dine in masa sploh nc zaviiai nikoli v časo-
Nato «apravi krogi,ice v velikost, čegn,e,	Tiskarska barva rada ostaja na mesu,
položi na ploščico prece, debel papir, na	strupena. Tudi ne vemo, kak-
wiT'in '^IvLo '1° "ZT.ZT P"ti in kakšen okužen prah je bil že na C,m, počas, m previdno, da se ne zape- ^„tičnem papirju. Prav tako ne devaj v ti-
I ' , , r	skan ali popisan papir kruha in sploh no-Ce hočete imeti dobre fave, se morate	bene jedi ne, Ce sama ne veruješ v to, da ravnati natančno po predpisanih merah m	nezdravo, pa vedi visaj, da se s tem po-pecite ,ako previdno. Za male družine za-	neolikano, nevedno in nesnažno, dostuje seveda polovica navedenih količm,	Vse, kar je od jedi, m,ora biti zavito v Mandel,ni ,5e morajo pre, olupiti. Na,laz,e	gj^^j^k, svež, enobarven, če le mogoče bel lih olupimo, ce ,ih poparimo, pa se tako,	p^p;^ _ paketov, ki so namenjeni višjim olusci lupmica.	osebam, tudi ne devaj v časnike. Ni do-S sirom obloženi kruhki. Vzemi doma-	stojno. Lahko se zgodi, da dotično osebo čega sira in ga dobro pretlači. Potem ume-	nehote celo užališ. Ako je namreč list pešaj surovega masla, smetane, ali vsaj do-	litičen in je oseba drugega naziranja, si brega mleka, in isicer toliko, da bo rahlo,	morda misli, da si jo hotela s lem zbadati. Pridem še malo gorčice, kapar, sardel, pa-	Bodi torej previdna tudi pri takih malen-prike in sesekljanega peteršilja. Vse sku-	kostih,
paj dobro pr_eniešai_ in namaži s tem drobno	grne glace-rokavice, ki so dobile od
narezane koscke rzenega kruha Nalozi ,ih	očistite tako: Iz saj in nekoliko
M podolgast krozaik m serara, k calu. Ako	iji,. Urpentina napravile testo ter z
imas povabliene na vecer|o z daljsim spo-	j^g^jt^ rokavicah, nato jih še
redom, ponudi te sendviče tako, v začetku,	„bribajte z mehko cunjico. To sredstvo ve-
Vampi. Kilogram lepih vampov dobro	Ija i za stare ponogene rokavice,
operi in kuhaj v slani vodi, kateri pridaš	Po zimi se največkrat suši perilo na pod-
peteršilja, zelene in pol čebule, toliko časa,	strešju, kar povzroča, da perilo porumeni,
da so mehki. Potem jih deni v čisto mrzlo	To preprečimo, ako dodamo plavilu pest
vodo in ko se ohlade, jih zreži na tanke re- soli,	_
zance. Zdaj razbeli v kozici nekoliko pre-
kajene slanine^ in žlico finega olja. Ko je	ly vi AČp Cl/OiniF
vroče, deni notri drobno zrezane čebule,	^^ INttOIi Ot%nilJJC.
peteršilja in žlico drobtin. Ko ise nekoliko	Makcdonci. (Koncc.) pocvre in zarumeni, deni notri vampe. Osoli
in popraj in dobro premešaj, zalij prav	V meslih je vsepovsod polno Cincarov, v
malo z juho in duši kake pol ure. Ko de-	večjih mestih srečuješ tudi velike kolonije
neš na krožnik, jih potresi s parmezanom	Židov, na pr, v Bitolju, kjer imajo skoro cel
in daj na mizo.	mesta.
Divja raca. To je treba is posebno pozor-	Ulice so ozke, tlakovane z okroglimi ka-
nostjo osnažiti. Osoli jo znotraj in zunaj pre-	menitimi glavami. Hiše so večnadstropne,
cej močno. Vzemi v pekač ali kozico 10 dkg	zidane večinoma za turške potrebe. Okna
surovega masla, ga razbeli in peci raco v	so viisoka in mnogobrojna, pri turškem sta-
LETNIK V, _	ŽENSKI .SVET š't. _STRAN 191.
novništvu zamrežena in dobro zavarovana	Pravljice o Gralu, čudežni" posodi z Jezu-
z železnimi drogi. Poudariti treba, da so	sovo krvjo, o legendarnem kralju Artu in
vse hiše znotraj zelo čiste, posebno pri	krepostnemu vitezu Parsivalu ter o skriv-
krščanskem delu stanovništva: pod, pa tudi	nohtnih prigodah vitezov, o starinskih grado-
hodmki so postlani z domačimi preprogami,	^ grajskih gospodičnah so nastale za
Kuhajo večinoma v kaminu ogniiscu , poso-	.. , ,, . i i
da je bakrena in lončena.	prvih križarskih vo,n. etene ,so s čudo-
. . . J J . . ^	Vilo fantazijo nekdanjih trubadurjev in z
Domačim imaio navado, da sezujeio čevlje,	j • -i x •• i. •• v
kadar vstopijo v hišo, da bi se ne umazal	™ srednjeveško .ta,mstyeno poezi,o V
pod in ne nosil prah v hišo,	frai^coski m nemški literaturi tvorijo obsežno epopejo. Pričujoča knjižica obsega 1Ü
Zdravstvene razmere. K.adi__sla-	katerih vsaka pa predstavlja tudi sa-
pravlliccAn^a Nikoüaeva jih pn-
neni času, se pojavljajo v vseh letnih dobah	Poveduje v lepi poetični, a_ vendar otroku
razne nalezljive bolezni: trebušni legar, gri-	razumljivi besedi, Dasi se izogiblje dolgo-
ža in druge črevesne ' bolezni. Razen teh	veznim opisovanjem, je vendar lepota pri-
razsaja po vsej Makedoniji malarija v v.seh	rode in pojava junakov opisana tako močno,
svojih formah, okoli Črne reke pa tudi pa-	da prevzame čitatelja ali poslušalca. Mate-
patočijeva vročica. Pozimi divja gripa in	^am, Iti zadnje čase tako povprašujejo po
šarlah,.	mladinskih in dečjih knjigah, prav res toplo
Po napornem prizadevanju ministrstva za	priporočamo to knjigo, ki predstavlja poleg
narodno zdravje so takoj po 1920. letu za-	napeto zanimivega čtiva tudi literarno vred-
čeli zidati bakteriološke malarične in po-	j^q^^q^ dobne stanice, katere imajo blagi namen,
popravili to žalostno zdravstveno stanje	Tiskovna zadruga je založila v
narodovo, V teh zavodih dobe bolniki brez-	predelanemu natisu Meškovo povest
plačno vsa zdravila. Poleg tega imajo sta-	«Kam plovemo», verno sliko življenja po na-
nice tudi nalogo, da čim uispešneje pokon-	gji^ trgih. Knjiga so dobi po vseh knjigarnah
čavajo bolezni že v samem začetku. V to	^^ ^^^^^ vezana Din. 6, poštnina
svrho so začeli s predavanji o higijeni m o	,
čuvanju zdravja. Tekom šestih let so neka-	' tere ustanove pokazale ogromen uspeh na
tem polju; nekateri zavodi so p^ bili več ali	O LEPEM VEDENjU.
manj pasivni. Tu se je treba ozirali na večjo	/xt j i
ali manjšo agilnost in delavnost raznih soci-	(Nadaljevanje.)
jalnih zdravnikov, katerih je tu pri nas še	q^^ ji^ rojstni dan.
?elo malo, ter jih skoraj ni, Tak zdravnik	, , .
mora poleg medicinske stroke dobro poznati	V vsaki družmi se na godovm ah rofslni
tudi socijalne prilike svojega teritorija. Po-	aan več ali manj zberejo sorodniki, prija-
sebno velika skrb bi se morala posvetiti	^elji m znanci, da osebno čes-titajo godov-ekonomskemu , istanju in higijenski kulturi niku.
ljudstta. To delo je zelo naporno in zahteva Otroci voščijo starišem z voščilcem, ki iso vztrajnega človeka, prepojenega z visokim se ga navadili na pamet, in jim izročijo ob-idealizmom. Ne smem zamolčati, da je tu enem šopek. Kadar iso otroci večji, podarijo
obča kultura mase zelo nizka ter da delo	za god kako ročno delo, ki so ga sami nana tem polju rodi pozitivne rezultate šele pravili.
po desetletjih vztrajnega in sistematskega y nekaterih družinah vošči starišem že /»lara nusova. prejšnji večer po večerji, pri kateri pa -------------se prej god nič ne omenja, da je potem pre-
KNJIŽEVnOSTINUMEinOST.	Todletejlfttro'd äsio ta večer s
«P^vlji^ o G..I«. po francoskih virih ^^^ ^^^kf
priredila Anka N l k o 11 c e v a, izdalo m	.., , ., ,, . . . , ,.
založila telesno kulturno društvo «Atena»	, starlsev oddaljeni otroci cesti-
... t T-\- /i_	taio pismeno o pravem času, da pride pismo
v Ljubljani. Cena po knjigarnah Dm. 20 (brez	p^^j^^ ^^ ^^^^ Oddaljenim
poštnine), za naročnice Ženskega Sveta m otrokom pošljejo stariši na svoj god peciva one, ki naroče knjigo pri «Ateni», je cena prigrizkov od domačega slavlja. Din. 17.— s poštnino vred. (Naslov: Uprava
Založbe «Atena», Ljubljana, Karlovška ce.sta	Srebrna in zlala poroka
20.) Denar se lahko pošlje po položnici, po se proslavlja v vsaki družini s pojedino, s
nakaznici ali po povzetju.	čestitkami in celo s «v, mašo.
STBAN 192.	ŽENSKI SVET š-t. fi.	LETNIK V.
Ob tej priliki obesi nase jubilantka nakit,	Mater obdari boter z denarjem ali is cve-
ki ga je dobila na poročni dan v dar, in se	tlicami in bonboniero, novorojenčka pa z
obleče v praznično obleko bolj svetle barve,	darilom iz srebra, da mu n. pr. srebrn pri-
na primer v sivo. V nekaterih krajih je v na-	bor, srebrno žličko ali srebrno ropotuljico;
vadi bela obleka s čipkami na glavi in šop-	darilo ima giavirano novorojenčkovo ime.
kom marjetic, simbol zvestobe, Tudi gostje	Namesto enega teh daril se da, če so stansl
pridejo v bolj svetlih barvah,	v slabih gmotnih razmerah, raje nekaj v de-
,	narju. Duhovnika in babico nagradita boter
K maši gredo v parih: mož m zena sku-	hotrs. Voz preskrbi in plača boter,
paj, ali pa mož z najstarejšo hčerko, zena z	Bonboniera je ob tej priliki rožnate bar-
najstarejšim sinom, potem se /rsti)o se ostah	ženskega, in svetlo modre, če
otroci in vnuki v naskdnjem redu: snahe in	moškega spola. Iz tega je razvidno,
zetje, ded in babica, bratje m sestre, nečaki	kumovanje zvezano s precejšnjimi
in nečakinje, sorodniki, prijatelji.	stroški, zato je treba dobro premisliti, kdo
Ker je ta jubilej povsem družinski, se nanj	„^j gg prosi za botra. Ponekod je v navadi,
znanci ne vabijo.	da botra preskrbi novorojenčku krstno ob-
Zlata poroka se vrši ob petdesetletnici na	leko, kožušek in perilo. Če je otrok deček,
enak način, samo v cerkev gre jubilant s	prinese bonboniero botra, če je deklica pa
svojo najistarejšo vnukinjo in jubilantka s	boter,
svojim vnukom	Če je naprošena za botro mlada goispo-
dična, se mora ta kazati zelo polaskano m
Rojstvo.	veselo zaradi te časti in tudi njeni stariši
Tretji dan po rojstvu ali tudi pozneje	se zahvalijo za to odlikovanje,
neso otroka h krstu. Za botre se prosijo so-	Katoliška cerkev zahteva, da je boter
rodniki ali najboljši prijatelji. Ker se sma-	star najmanj dvanajst let in da je ze prejel
tra ta prošnja za posebno odlikovanje, bi	prvo sv. obhajilo. V izrednih slučajih je bo-
bilo razžaljivo odkloniti botrstvo. Odkloni	ter lahko še mlajši, isamo znati mora že mo-
se lahko le iz res važnih in tehtnih vzrokov,	liti «oče naš» in «vero», , , , ,.
Botri prevzamejo s kumovanjem dolžnost.	Ponekod je v navadi, da se otrok krsli
za krščenca skrbeti v poznejšem življenju,	na tri ali še več imen, na ime botra, botre
če pride v nesrečo. Boter poseti pred kr-	in starišev. Boter gre na dom po botro pes
slom botro. Pri izbiri imena za novorojene-	ah z vozom. Skupno gresta v praznični ob-
ka moramo biti previdni in razsodni. Veliko	leki na dom novorojenčka Tu so zbrani
krstnih imen je smešnih in nenavadnih; ven-	najožji sorodniki Nato gredo h krstu botri
dar se iz takih krstnih imen ne smemo nor-	m babica z otrokom ah tudi stansl m so-
čevati ker ni nihče odgovoren zanje, Pone-	rodniki, V zakristiji stopi babica z otrokom
kod jemljejo imena sorodnikov ali botrov,	v sredo med botre, na desni boter, na levi
„ , ,1 . . ,, . 1- „,	botra. Botra se dotikata med ceremonijo
Sorodnikom m najozjim prijateljem se	„„^orojenčkovega oblačilca.
pismeno javi o bodočem porodu. Starlsi	cerkvenem obredu gredo vsi nav-
pripravljajo ze poprej za novorojenčka vso	^^ ^^^ slavnostnemu obedu
potrebno balo, ki mora biti gotova nekaj	^^ . „j^^^šena z rožna-
tednov pred porodom. Sorodniki POŠ' ®)o v	katerega spola
dar se pred rojstvom potrebno perdo, da	^^^^^ novorojenček.
bodoča mati ve, koliko ima se pripraviti.	^^^^^ prinesejo novorojenčka O rojstvu se spodobi obvestiti vse sorod-	^ košarici ali na podnosu, okraSenega s nike in prijatelje po kaki domači osebi ali	cvetlicami, gostom v pozdrav. Botro spremi pismeno; ob enem se omeni materino m no-	p^ slavnosti boter na dom. Če je botra do-vorojenčevo zdravstveno stanje. Znancem	i,;!^ qJ b^tra kako darilo, ga ta, če je omo-se pošlje štirmajst dni po rojstvu tiskano	povabi na večerjo, h kateri povabi obvestilo. Na brzojavno obvestilo se casti-	(„j; novorojenčkove stariše. Botri postala s telegramom, na pismeno pa s pismom:	„cjo otrokovi duhovni stariši. V slučaju nje-Tudi se gre lahko osebno informirat in ča-	go^e nesreče so mu na strani z dobrimi na-stltat očetu. Deseti dan po rojstvu se poseti s^eti in, če je treba, z gmotnimi pripomočki, mati in se ji osebno častita, ob tej priliki Krščenec mora s svoje strani biti vedno se ji izročijo cvetlice ali bonboniera — pa	pozoren do svojih botrov, za god, za praz-tudi oboje. Boter se izkaže pozoren botri s	„ike in novo leto jim čestita. Pismo se na-šopkom cvetlic, katere ji izroči, ko jo pride sioyj; «Cenjena gospa, draga botra!» ali za krst iskat na dom,	«Cenjeni gospod, dragi boter!» Botri mu pri-(Pri nas je navada, da darujejo boljše jazno odgovore in za novo leto primerno znanke porodnici, posebno če je bolj revna, obdare, kakor tudi ob prvem sv, obhajilu, pri prvem obisku kako pecivo ali liker, ob šolskih izpitih in poroki. Krščenka počelo kmetice nosijo ob tej priliki svoji do- dari svoje prvo ročno delo botri, bri sosedi ali sorodnici jajca, maslo, pogačo.)	(Dalje prih.)
Svila, volna čipke in zavese postanejo kakor nove, oprane z

t'osiiona maSana v gotovini.
LEKARNA CASTELLANOVICH
Unfnik F. BOLAFFIO
TRST, Via aiuiianl 42 (Sv. Jakob) blizu slov. iota
Odlikovane lekarnBke specialltete za družinsko iipotoDo
Mtai aim «in. igu^ h HlnrjM
Jakob Perhauc
wtBS>»n lib TB7S
Trst. Via Xldi^.Telef. 2-36
< >d«|i ia po nudi ims THk* kn-km»; pliMvl MnM Irofi«««, knU bri-, !• knafdl «niK. - UMä iiUtii

, iuua knU ntoik,
Uola» Cctoa li dnp. - Spuiillm: lalCTi 3 koafik in (äimt mamlt w naomni Itltti^. 4
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦I
JF OftlGIHAINO HA2I10
" i' HI ODPfiAVl (lAlJiK.AlMD .m.
WKÜWAOCEiA (ff i
DOBIVA SE. v VSEH UKARHAH
UNDERWOOD
PORTABLE
Neobhodno potreben v vukl kiit. Naiboliäl «piemljevilee nt v<n]<>> zelo pnktUeo v v)l)M is
na paniUtu. Opremilen • tUkiuM zt slovensko ^uvo. Tihlieetm» no la sUne polovico ntvt&im pisalnega stroja, medtem So li-vtäule ato delo. — Zahtevajte ponudbo s centkL FlaOlne olajbve.
C. A. NOHOVICH. Trst
VIA MAZZINI 17
Ivan Kerže - Trst
Piazza San Giovanni 6tev. 1
ima v zalogi najraznovrstnejše
kflhimsl» In dnise hßne potreUe
IX alMmlnlia, stolda, l»aa In emaJUrMo prsti.
V zalo$i domoHeSD ulno
na vlale XX Settembre štv. 94
dobite po zmernih cenah sledeča vina: vlpavSkOi IstnkO in kraSkI teran. Stara vina: rafoik, moikat in pinol v
butlijkah. — Od 5 litrov dalje se dostavi na dom, Najuljudneje se priporoča udani	STRANCAR FRAN.
VŠ