ŠTEV. 5. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LJUBLJANA, 26. MAJA 1930. LETO n. ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI UREDNIŠTVO, 1ZDAJATEUSTVO IN ADMINISTRACIJA: DOCENT DR. A. KOŠIR, LJUBLJANA, TAVČARJEVA 6. TISK J. BLASNIKA NASL. UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA D. D V LJUBLJANI. ODGOVOREN JANEZ VEHAR. SANATORIJI DR. SCARPATETTI Wetzelsdorf pri Grazu na Štajerskem.-Telefon 5067. Za živčno bolne in notranje bolezni. Specielno: malarijske kare po Wagner-Jaureggu; odvadite kure za alkohol In živčne strupe; psihoanaliza nevroz, oskrba dementnih in debilnih, redilne in dietetične kure. Zelo zmerne cene! Prospekti z obratno potto DRŽAVNI SEROTERAPEVTSKI ZAVOD, WIEN izdaja brez posebnega doplačila sera v avtomatskih ampulah: SEROCORD Za sterilno odvzemanje krvi HAEMAUT Aktivno imuniteto proti difteriji se dosega najlažje s pomočjo „ZAŠČITNE MASTI“ proti difteriji po prof. Lovvensteinu. Uporaba osobito enostavna, ker se mast enostavno utira v kožo. Natančnejša navodila daje zastopstvo z;a kraljevino Jugoslavijo: JUGOSLAVENSKI SERUM ZAVOD D. D., ZAGREB GREGORIJANČEVA ULICA 23. TELEFON ŠTEV. 64-65. Vsebina: Dr. Al. Kramarič: Vpliv in način prehranitvene terapije tuberkuloze po Gerson-Sauerbruch-Hermannsdorferjevi metodi..............................139 Dr. R. Bassin: Najnovejše zdravljenje odstopa mrežnice......................145 Dr. Leo Savnik: Odlomki iz zapiskov študijskega potovanja.................150 Dr. Stane Lutman: Sedanje stanje vprašanja aktivne imunizacije proti difteriji 153 Govorilnica..................................................................164 Drobiž.......................................................................167 Gospodje tovariši! Podpirajte svoj znanstveni list s tem, da se pri tvrdkah, ki inserirajo v Zdravniškem Vestniku, vselej pozivate na ta iist, kadar zahtevate vzorce in literaturo. Vsako spremembo naslova javite takoj administraciji lista, da ne bo zamude v dostavljanju. Radenska mineralna voda kot zdravniško preizkušeno zdravilo Priporoča se sledeči način uporabe pri 1. protinu, ledvičnih kamenčkih in pesku trikrat dnevno po eno do tri čaše ugrete Radenske vode zdravilnega vrelca. 2. kroničnem vnetju ledvic, hipertrofiji prostate, želodčnem in črevesnem katarju, Urethritis, Cystitis, Pyelitis in Fluor albus dnevno 3—6 kupic ugrete Radenske vode Kraljevega vrelca, 3. katarju krhlja in bronhijalnem katarju večkrat dnevno po eno čašo Radenske vode zdravilnega vrelca z vročim mlekom. 4. Ikterus, zastajanju v jetrih in pri žolčnih kamenčkih dnevno 3 do 6 čaš Radenske vode s Karlsbadsko soljo. 5. Diabetes meilitus, zavapnenju arterij, golši inBasedovu pije se najbolje redno namesto druge Radenska voda. najmanj pa trikrat dnevno po eno čašo. 6. želodčnih in črevesnih ranah dnevne tri čaše prekuhane in zopet ohlajene Radenske vode zdravilnega vrelca. Gospodje zdravniki dobijo za poskusne namene potrebne množine brezplačno na razpolago. Obrnite se z dopisnico na Upravo Zdravilišča Slatina Radenci. Novi Zeiss-ovi stativi so prav dovršeni v praktičnem in estetskem oziru. Lepa oblika je prilagojena modernemu okusu, je v uporabi priročna in smotreno izdelana. Temu primerno je stativ zelo trden brez ostrili icbov. brez kotov, kjer bi se nabiral prah, tubus in n< silec mizice, ozir. kondenzorja sta stabilno pritrjena, stativ se daje upogniti zanesljivo in izdatno do vodoravnega položaja tubusa. Ker se dajejo Zeiss-ovi stativi vsestransko opremiti in uporabiti in ker so relativno poceni, se rabijo v vseh strokah in panogah. Naslikana oprema ESA 94 „Minervina“ poveča 56— 1350 kratno ima poenostavljeno premakljivo mizico, premično razsvetilo, kondenzor z zaslonko (irido), 4-kraten revolver, 2 ahromatska oujektiva in homogeno imerzijo z zaslonko za temno polje, 2 Huyghen-.. sova okularja in omarico. Je to najbolj razširjena | oprema za praktičnega zdravnika in bolnice. S pozivom na Zdravniški Vestnik in napovedbo točne uporabe Vam pošiljamo gratis in brez vsake obveznosti oferto za ev. najprimernejšo opremo. Tiskovine pošilja brezplačno Carl Zeiss, Jena ali M. Pavlovič, generalno zastopstvo za Jugoslavijo Beograd, Sremska ul. 9, tel. 37—00. povišuje krvni tlak. Zato pri hipertenziji in arteriosklerozi samo kofeina prosto KHUO HHG Vzorci in literatura brezplačno pri Kava Hag d. d., Tomašičeva ul. 4, Zagreb j Moderno lečenje gonoreje po bioloških principih | | se izvaja najuspešnejše na sledeči način: | i LOKALNO: Citragan raztopina za endouretralne injekcije. S I Raztopina Argent,-Natr. Citricum s konstantno končen- | I tracijo jonov. Deluje zanesljivo v globino. Nepričakovano j J povoljen uspeh se opazi že v najkrajšem času! I CITRAGAN STYLI ZA MOŠKE podpirajo lečenje z briz- | I ganjem in se morejo uporabljati pri Urethr. gonorh post., | I kakor tudi pri komplikacijah. I 1 CITRAGAN BACILLI ZA ŽENE. \ I INTERNO: Acoetramin kapsule: Vsebujejo Acitetramin, meti- | I lensko modrilo in Eupaverin v optimalnem doziranju. | I Zanesljiv antiseptični efekt. Razjasni seč in odpravlja | | subjektivne težkoče. Daje se tudi pri negonorojičnih afek- | | cijah urogenitalnega trakta. | PARENTERALNO: Protaven: bilinska beljakovina za nespe- | f cifično dražilno terapijo. Daje se intravenozno. j Chinoterpin: Raztopina kinina v rektificiranem terpen- | | tinskem oliu. Daje sa intramuskularno. Osobito povoljni | | uspehi v ginekologiji. I Kemika, d. d., Zagreb TllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllli;iiHIU1IMIIllllliirill4illllllIiUlilllllllllllllltlll llllll¡lllll^lll(IIIIMHII■ll■lll■ll■lll■ll^lllll■IlllllillllllltlllllllIillillli!i-lllllllllll^llllII(IIIIIIII■llllli■IIIIIIIIIIIIIIIIIlll.lllllllllllllll■llilllil■IIIIIIIIIIIIItllllllllII(IIIIIIIIIIII(IIII■llllll(h: Večerja: glavna jed, sadje. 1 čajno žlico Mineralogena. 8h: zakuhana juha kot zjutraj. Nato 'A velike žlice ribjega olja. Jedila po možnosti le kratki čas peči ali kuhati; uporabljati surovo hrano radi vitaminov ! Natančnejša navodila glej knjigo: Praktische Anleitung zur kochsalzfreien Ernährung Tuberkulöser. Von M. und A. Hermannsdorf er. Verlag Thieme, Leipzig). Küchentechnische Anleitung zur Herstellung der kochsalzfreien Diät. (Gerson-Hermannsdorfer, Sauerbruch). Literatura. Sauer bruch-Her mannsdorfer-Gerson : Uber die Versuche schwere Formen der Tbc durch die praktische Behandlung zu beeinflußen. (Münch. Med. Wochenschrift 1926 H 2/3. He rmannsdorf er : Über den Einfluß der Nahrung auf Pufferkapazität des Blutes und den Heil verlauf auf Keimgehalt granulierender Wunden. (Deutsche Zeitschrift f. Chirurgie 1927. Bd. 200. Hermannsdorfe r: Weitere Beiträge zur Frage des Einflußes der Ernährung auf Wundaffektion und Wundheilverlauf. (Arch. f. klin. Chirurg. 1923, ßd. 158, Kongreßband). H e r m anndorfer -Jun g-Stein : Die chemische analytische und biol. Auswertung der Säuerebasisverhältnisse in der Ernährung und Salzgemisch. (Münch. Med. W. Sch. 1928). Baer, H e r mannsdorfer-Ka u sch : Ergebnisse der kochsalzfreien Ernährung bei Lungen tbc. (M. j. Lehmann 1929). B ommer : Die Ernährungsbehandlug der Hauttbc. (M. M. W. Sch. 1929). B o m m e r : Grundlage und Ausblick der Diätbehandlung des lupus vulgaris. (Med. Welt 1929. LI. 39). Jesionek: Zur Diätbehandlung der Hauttbc. (Münch. Med. W. 1929). Clairmont: Zur Wundbehandlung durch Ansäuerung. (Med, M. W. 1926. H. 47). Schüller: Von der Erfahrung mit der S.-LI.-Gerson tuberkulösen Diät. (Münch. Med. W. 1928. LI. 3). II. Dunaj ka očesna klinika. Predstojnik: Prof. Lindner. Najnovejše zdravljenje odstopa mrežnice. Dr. R. Bassin, asistent očesnega oddelka v Ljubljani. Ablatio retinae je bila okulistom vedno težak problem, s katerim se je in se še peča nešteto medicinskih korifej z več ali manj dobrimi uspehi. Ločitev mrežnice nastane vsled patoloških exudatov, t. j. vsled pritiska od zunaj na mrežnico, ali pa vsled poteza mrežnice od znotraj radi različnih procesov krčenja v steklovini. K prvemu tipu spadajo od tumorjev in eventuelno parazitov povzročeni odstopi, dalje exudati, ki lahko nastopijo iz žilnice ali mrežnice; k drugemu pa prištevamo odstope, povzročene v teku endophthalmitis, kakor tudi serozen odstop pri kratkovidnosti, ki po dosedaj v splošnem priznani Leber-jevi teoriji nastopi vsled skrčenja novostvorjenih membran na notranji strani mrežnice. V glavnem nas zanima odstop pri kratkovidnosti, ker je slednja oblika najpogostejša. Nastopa predvsem pri kratkovidnosti srednje stopnje, le poredkoma pri emetropih starejših ljudeh spontano kot takozvani senilni odstop. V poslednjih letih se je zadeva premaknila iz mrtve točke, zlasti ko je profesor Gonin v Lozani dognal, da mu uspe ozdraviti odstop, če s kavtrom požge razpoko (Riss) v mrežnici. V glavnem nam gre torej zato, da: 1.) najdemo razpoko in 2.) jo natančno lokaliziramo. Razpoke same navadno ne leže direktno na odstopu, ampak večinoma precej v periferiji in so dostikrat našim očem nedostopne. Pač je treba kot povsod dosti potrpljenja od zdravnika, da mu končno uspe najti perf orači jo. Kar se tiče lokalizacije razpoke si pomagamo na različne načine kot je n. pr. lokalizacijski primeter. Vendar matematično natančno določiti lego je uspelo šele poslednji čas, ko je g. docent Guist na naši kliniki skonstruiral poseben aparat, ki ga je prvič javno demonstriral koncem decembra 1. 1929. na sednici dunajskega oftalmološkega društva ter ga imenuje lokalizacijski oftalmoskop. Ker sem službeno dodeljen g. docentu, mi je bilo mogoče z aparatom dodobra se seznaniti, zlasti ker imamo radi dobrih uspehov dotok bolnikov iz različnih krajev sveta. Potek preiskave je sledeči: Najpoprej poiščemo z navadnim ali pa z ameriškim May električnim oftalmoskopom razpoko v mrežnici ter tako vsaj približno ugotovimo meridijan, kjer slednja leži. Nato sledi preiskava z lokalizacijskim oftalmoskopom. Slednji je konstruiran tako-le: Na stojalu stoji močan jeklen obroč, v katerem se nahaja manjši, katerega vrtimo v večjem s pomočjo dveh ročajev ter je natančno razdeljen na 560 meridijanov. Od tega obroča poteka od 0° do 180° v obliki polkroga navzven drugi jeklen polobroč, ki je razdeljen od sredine na vsako stran na 90°. Ta polkrožni obroč služi v svrho določitve razdalje razpoke v mrežnici od limba ter je na njem montiran v obliki cevi električen oftalmoskop, ki je premakljiv v celi dolžini polobroča. V sredini slednjega je pritrjena mala električna svetiljka, ki jo bolnik med preiskavo fiksira. Pod sredino glavnih dveh obročev je montiran aparat za fiksacijo bolnikove glave. Bolniku odvzamemo negativ njegovega zobovja v pečatni vosek in tega fiksiramo v stojalu. Pacijent vgrizne v vosek in nato centriramo obolelo oko natančno v sredino aparata. Nato vstavimo približno v meridijan, v katerem pričakujemo razpoko, meridijanski obroč in iščemo s premikajočim se oftalmoskopom na polkrožnem obroču razpoko. To poskušamo v različnih meridijanih, dokler ne dospemo po krajšem ali daljšem trudu do cilja. Nato odberemo na meridijanskem obroču meridijan, na polkrožnem obroču pa izračunamo potom posebne, v ta namen sestavljene tabele oddaljenost odprtine od limba roženice. Na ta način smo matematično natančno lokalizirali razpoko. Sedaj pa je potrebno, da dobljeni rezultat lokaliziramo na očesnem zrklu. V to svrho imamo poseben mal kovinski obroček, kojega obod se krije z limbom roženice ter je razdeljen na 56 meridijanorr. Med vsakim meridijanom tega obročka znaša razdalja 10°. V sredini (Ovo-lecitiiB zeleze) izredno tečna in lahko užitna raztopina ovolecitina in železa vsebuje ovolecitin s fosforjem in železo v obliki železovega oksidhidrata, ki je prav lahko prebavljiv. V orig. steklenicah po 450 gr. Leciferrin pur um: vsebuje 0*17 o ovolecitina in 0‘5°/o železovega oksidhidrata. Doziranje: 3 X dnevno 1 žlico. Leciferrin cum arseno: vsebuje poleg Leciferrin purum še acid. arsenic 0 0005 pro dosi (velika žlica). Leciferrin cum jedo: vsebuje poleg čistega Lecifer-rina še kalium jodatum 0'20 gr (velika žlica). Leciferrin tabletfae: dražirane tablete v škatlicah po 52 komadov. Doziranje: 3 X dnevno 2 tablete. Leciferrin tablettae cum arseno: čisti Leciferrin z acid. arsenic. 0’0005 gr. pro tabl. Dražirane tablete v škatlici po 52 komadov. Leciferrin deluje uspešno in hitro pri anemiji, kloroz marazmu, pomanjkanju teka in spanja, po kroničnih obolenjih-, dvigne sile organizma in krepi splošno telesno stanje pri infekcijoznih boleznih, kot hripa, tuberkuloza, razne krvavitve i. t. d. n Literaturo in vzorce pošlje gg. zdravnikom brezplačno : „GALENUS“ Chem. Industrie« Frankfurt a. M» Glavno skladišče za Jugoslavijo: Miškovič I Komp. veledrogeriia, Beograd. Kemično - farmacevtska tvornica Ph. Mr. J. Kolar Ljubljana VII. LECITARSEN v tabl. a 1 OO kom. (Lecithin ex ovo, Ferr. albu- i minat., natr. kakodylic.) BR0MLECITAR8EN z dodatkom 1 O gr brom. soli JODLECITARSEN — PILLULAE CALCINANTES afekcija pljuč, NEURASTE-NIJA, TELESNA SLABOST, ANEMIJA CHOREIA povsod kjer je arzen in jod medikacija potrebna SKROFULOZA, BRONHITIS sec. Dr. Peyer fortiores et mitiores à 50 in 1CO tabl. (Acid, arsenicos., Cale, glycerinophos-phoric,, calc, lactic., Kalium sulfogua-jacol., natr. sozojodolic. et cinamylic. Vzorci in llteratura gratis in fco. Speclficum za TUBERKULOZO PLJUČ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ■ ■ * ♦ * ♦ ♦ ♦ * Odlično diurezo ima organska spojina živega srebra NOVURIT-Kaštel od vseh diuretikov dela najmanj težkoč. Indikacije: kardijalni edemi, Cirrhosis hepatis, Ascites z ali brez edema, Lues v vseh stadijih. Pakovanje: škatle po 5 in 10 ampul a 1.1 in 2.2 cm. VALOVOSAN za umirjenje nervoznih stanj pri ženskah (0.4 gr. ovarijalne substance v obliki ovosana + 0.15 gr. albomana.) Indikacije: nevrastenične motnje, razni pojavi histerije, nervozne težkoče v klimakteriju, glavobol, dizmeno-reja, hiperemeza. Doziranje: 3 X dnevno po 2 tableti. Oprema: orig. steklenke s 40 tabletami. Vzorce in literaturo pošilja: Tvornica kemijsko farmaceutskih proizvoda d. d. „KAŠTEL“, Zagreb - kolodvor Sava. * ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ■ ■ ♦ ♦ * ♦ ♦ * obroča je pritrjen mal vijak, ocl katerega poteka tenka kovinska žica. To žico vstavimo že pred operacijo v smer onega meridijana, ki smo ga določili na lokalizacijskem oftalmoskopu ter jo dobro pričvrstimo. Nato primerno odmerimo daljino žice, da odgovarja njena dolžina razdalji razpoke mrežnice od limba. S tem lahko preidem k opisu operacije: Po anesteziji zrkla in subkonjunktivalni novokaininjekciji na mestu, kjer bomo izvršili operacijo, posadimo bolnika najpoprej na mizo in naznačimo z iglo na limbu roženice meridijan 0° in 180°, t. j. razdelimo roženico natančno na gornjo in spodnjo polovico Da postane ta mali urez na limbu viden, barvamo zrklo z malo kapljico fluoresceina. Sledi odprepariranje veznice zrkla v oni smeri, kjer leži razpoka v mrežnici v obliki polmesečne krpe. Dostikrat je potrebno odprepariranje očesnih mišic, da se prerinemo do zaželjenega mesta beločnice. Seveda v takem slučaju po dokončani operaciji zopet prišijemo mišico. Nato prišijemo v episkleri tik ob limbu lokalizacijsko shemo tako, da se obod krije z limbom in da se 0° in 180° obroča ujemajo natančno z začrtano horicontalo roženic. Na obroču pritrjen kazalec pa nam natančno pokaže mesto, kjer je razpoka mrežnice in to točko naznačimo z razbeljeno platinsko iglo. Obroč nato odstranimo, ker bi nas pri nadaljevanju operacije oviral. Najprvo per-foriramo z razbeljeno iglo na naznačenem mestu sklero, tako da odteče exudat. Po odtoku exudata prodremo z razbeljeno iglo v oko in požgemo najprvo eno, nato drugo stran razpoke v mrežnici vsakokrat po 10 sekund. Po dovršeni ignipunkturi zašijemo veznično rano ter napravimo binokularno obvezo. Navadno kontroliramo z električnim zrcalom takoj po operaciji, če je uspelo zadeti razpoko in moram tu izjaviti, da se to izvrši v vseh slučajih. Na mestu ignipunkture je opaziti obširno rumenkastosivo liso z uleglo mrežnico. Bolnik mora nato mirno ležati na hrbtu kake 3 tedne ter se mn šele pričetkom tretjega tedna odstrani obveza iz zdravega očesa. Oftalmoskopiral sem večkrat kasneje operirane bolnike in moral konštatirati le, da se je v večini primerov mrežnica lepo prilegla. Med temi je bil tudi neki rabin Sch. iz Jeruzalema, ki je imel dober mesec star odstop in je tvegal dalnjo vožnjo do Dunaja. Odstop mrežnice je bil skoro totalen pri kratkovidnosti 5 dioptrij. Po operaciji se je mrežnica ulegla nazaj skoro popolnoma, razen neznatnega dela temporalno zgoraj, kjer je bila izvršena ignipunktura in kjer se je tkivo po dveh mesecih nekoliko brazgotinasto retrahiralo. Bolnik je zadobil isti vid kot na drugem zdravem očesu. Pa tudi vidno polje je odgovarjalo uspehu razen malega izpada, ki je odgovarjal operiranem mestu. Navedel bi tu lahko celo kopico slučajev, pa radi monotonosti raje opustim. Pač pa omenjam dvoje interesantnih slučajev, ki sta imela poleg razpoke v periferiji še veliko razpoko direktno v makuli oziroma nje okolici. Potom posebno sestavljenega aparata, ki ga je g. profesor direktno oprl po odprepariranju veznice in potrebnih mišic na vidni živec, se mu je posrečilo natančno izvršiti ignipunkturo v makuli in je bilo mogoče bolniku, ki je bil popolnoma slep, ohraniti vsaj periferni vid. Kar se tiče prognoze je slednja zelo ugodna predvsem pri svežih slučajih odstopa mrežnice (cirka 60—80%); medtem ko so dosedaj bili slučaji skoro brezupni. Pri starejših odstopih je pa treba biti bolj skeptičen, ker je mrežnica že preveč utrpela na svoji življenjski sposobnosti. Dosedaj stoji najdalje časa v opazovanju neki kolega-medicinec na Dunaju, in sicer približno 15 mesecev s popolnim uspehom. Kako dolgo ostane mrežnica prilepljena in če je operacija stabilna, bo pa pokazala bližnja bodočnost. Gotovo pa je, da je ta način zdravljenja od vseh dosedanjih najeksaktnejši. Odlomki iz zapiskov študijskega potovanja. Dr. Leo Savnik, Ljubljana. Pred nekoliko meseci sem v „Zdravniškem Vestniku“ v par črtah orisal najmodernejši Rontgenološki Inštitut Nemčije in najbrže tudi kontinenta, danes naj mi bo pa dovoljeno, podati par beležk in vtisov iz tega inštituta ter ženskih univerzitetnih klinik, katere sem imel priliko obiskati. Terapija na Röntgen inštitutu prof. Holfelderja v Frankfurtu o/M eni je skoro samo globinska in to v glavnem terapija kirurških obolenj. Metoda je popolnoma jrrilagodena njegovim že poprej opisanim „kanonom“; načrt obsevanja po tej metodi je zelo praktičen in enostaven. Podrobno opisovanje metode bi bilo preobsežno in je tudi nepotrebno, ker najdejo interesenti izčrpen po- E is metode v njegovi knjigi „Röntgentherapie der chirurgischen Er-rankungen, Verlag G. Thieme, Leipzig.“ V glavnem se tu obsevajo in znanstveno proučavajo maligne novotvorbe ter kostna tuberkuloza ter tuberkuloza žlez in tireotoksi-koze, obsevajo se pa seveda tudi vsi drugi slučaji, pri katerih je rönt-gen-terapija na mestu .Frekvenca je zelo velika ter se vsak dan obseva po 50—40 bolnikov. Uspehi terapije so pri benignih slučajih novotvorb in pri vnetljivih specifičnih in nespecifičnih procesih zelo dobri. Glede malignih tumorjev pa stoji Schmieden-ova klinika na stališču, da operira principielno vse slučaje, ki so operabilni in pri katerih je dolgoletna izkušnja pokazala, da so trajni uspehi po radikalni operaciji zadovoljivi. Izključnemu rontgenološkemu obsevanju pa ostanejo vsi neoperabilni slučaji, recidivi ter one maligne novotvorbe — tudi če so še operabilne —, pri katerih je pokazala izkušnja, da potekajo navadno vkljub najradikalnejši operaciji neugodno na primer nekateri sarkomi itd. V vseh teh slučajih se začne takoj z intenzivnim obsevanjem. Popolna ozdravljenja takih malignih novotvorb so redka, vendar sem pa imel priliko opazovati v razmeroma kratkem času več ozdravljenih mama-carcinomov, ozdravljen rectum-carcinom ter vrsto najrazličnejših sarkomov, ki so prišli v tem času na nadpregled. Pri vseh navedenih datira početek obolenja in mikroskopsko ugotovljena diagnoza že ca 3—5 let nazaj. Prof. Flolfelder demonstrira v svojih rednih kliničnih predavanjih preparate ter rontgenološke slike bolnikov s tumorji, ki so bili vsled razsežnosti obolenja od različnih zdravnikov — tudi radio- terapevtov — kot dezolatni odklonjeni, kjer se mu je pa posrečilo z njegovo metodo intenzivnega obsevanja ohraniti bolnika brez kakršnihkoli simptomov še 1—5 leta in tudi celo več pri življenju. Na popolno ozdravljenje pri takih slučajih ni več misliti in je vkljub vsaki terapiji malo verjetno, ker je navadno pri vsakem neoperabilnem slučaju najti številne metastaze. Vendar se pa more pogosto doseči s Holfeldecrjevo intenzivno metodo tudi pri zelo razširjenih metastazah še izvrstne uspehe, metastaze izginejo popolnoma, seveda se pa čez mesece ali leta zopet pojavijo. V njegovi stalni razstavi rontgenoloških slik vidimo n. pr. periostalen sarkom stegnenice s precejšnjim defektom v kosti, ki je po energičnem obsevanju popolnoma izginil; na njegovem mestu je videti črez par mesecev samo zadebeljena cortiealis. Isti uspeh kaže slika medenice z mnogimi metastazami v kosteh po carcinoma colli uteri. Tudi primaren ezofagus-carcinom, klinično ugotovljen, z naj^-različnejšimi slikami pred in po obsevanju, carcinoma mammae, carcinoma recti kažejo isti izvrsten uspeh. Celo pri carcinoma ventriculi, posebno pri medularni formi ter pri maligno degeneriranem ulcus ventriculi, so bili doseženi uspehi. Razmeroma mnogo je tudi ezofagus-carcinomov, kjer so se težave posebno pri požiranju izboljšale po obsevanju. Takih slučajev, ki datirajo vsi že več let nazaj in ki so pod stalno periodično klinično kontrolo, bi mogel našteti mnogo, vendar pa moramo priznati, da so vkljub vsem tem uspehom popolna ozdravljenja raka samo z röntgenovimi žarki redka. Točno tozadevno statistiko bo priobčila klinika letos v strokovnem časopisju. Prof. Holfeder zavrača mnenje, da bi bil vpliv röntgenovih žarkov na tkivo malignega tumorja manjši od vpliva radija, priznava pa, da so posamezni tumorji, posebno oni v ustih, požiralniku in debelem črevu ter danki, ki boljše reagirajo na radij oziroma na kombinirano Röntgen-radiumterapijo. Ne omenja pa pri tem raka na maternici, to pa najbrže zaradi tega ne, ker nima v tem oziru zadostnega materiala in izkušenj, dočim izjavljajo vsi ginekologi, da je uspeh pri teh karcinomih iskati samo v kombinirani terapiji, torej röntgen in radiološki. To naziranje se tudi jasno kaže v praksi, kajti na vseh ženskih klinikah, kjer imajo velik tozadeven material, obsevajo vedno samo kombinirano. Druga panoga, s katero se največ peča inštitut v Frankfurtu, je röntgenterapija extrapulmonalne tuberkuloze, to je Tbc žlez, kosti in sklepov. Že od najstarejših časov se uporablja pri extrapulmonalui Tbc svetlobna in helioterapija ter operativna terapija, ki sta pa dobili v obliki röntgenovih žarkov močnega konkurenta. Rö- žarki sicer ne pomore Tbc-bacila, pač pa pomnožijo žarki odporne sile organizma ter vplivajo tako indirektno ugodno na proces. Seveda ni ta terapija uporabljiva v vsakem slučaju. Velika je tu razlika med formami tuberkuloze. Dočim reagira produktivna forma izredno ugodno na obsevanje, je obsevanje pri exsudativni formi kontraindieirano, ker poveča sekrecijo in tako mnogokrat proces še poslabša. Posamezni uspehi, ki so jih dosegli že v začetku razvoja Rö-terapije z lahkimi filtri, so se pomnožili z upeljavo Cu in Zn filtra v terapijo. Empirično se je doznalo, da deluje prav tako kot pri svetlobni terapiji močna doza slabo in da se odporna sila organizma zmanjša, namesto da bi se zvišala. Zato je treba pri doziranju velike pažnje in posrečilo se je potom sistematičnega raziskovanja in posebno potom izkušenj pri navadnih vnetljivih procesih, najti splošne direktive, ki veljajo v veliki meri tudi za specifično tbc-vnetje. Čim akutnejši je proces, tem močneje vpliva obsevanje, tem manjša doza je torej potrebna. Pri navadnih vnetljivih procesih (abscesih, flegmonah) zadostuje doza od 10—15% PIED, dočim mora biti doza pri Tbc vnetjih navadno višja. Strogo pa moramo razlikovati med slučaji produktivne forme ter eksudativno formo. Dočim se doseže pri produktivni največ uspehov potom majhnih, frakcioniranih doz (5—10% PIED), ki pospešujejo reakcijo vezivnega tkiva ter spravijo proces hitro do inkapsulacije, je treba pri eksudativnih formah močnih doz do 100% HED in celo preko. Posebno je pokazala izkušnja, da je treba pri slučajih z mešano infekcijo visoke doze, paziti je pa, da ima exsudât, ki postane po obsevanju dosti večji, dovolj možnosti odtoka. Reakcija po obsevanju je pri teh slučajih in teh visokih dozah v prvih dneh zelo močna ter vzbuja onim, ki ne poznajo te terapije, sum na previsoko doziranje; vendar pa vsi ti znaki po par dnevih izginejo ter ozdravljenje rapidno napreduje. Varovati pa se je ponovnega obsevanja pred pretekom treh do štirih mesecev, ker bi moglo to obsevanje privesti do težkih oškodovanj kože. Pri Tbc žleiz aplicira Holfelder navadno dozo 15—20% HED, le pri že dolgo obstoječih gre do 60% HED, istotako pri že zgoraj omeli jenih odprtih formah kostne in sklepne Tbc. Ognjišče reakcije so podobne onim, kot jih opažamo po parenteralni aplikaciji nespecifičnih beljakovin. Važno je tudi to, da izginejo po preteku te reakcije tudi vse bolečine, ki jih je bolnik poprej občutil n. pr. v obolelem sklepu. Bolnik lahko začne svoj oboleli sklep premikati, v kolikor mu to dopušča poltrda obveza, katero uporabljajo sedaj v takih slučajih namesto mavčeve obveze. Vsa ta terapija pa seveda ne izključuje na-daljno uporabljanje cele helio- in klimato-terapije. Od tuberkuloze žlez, kosti in sklepov pa je strogo ločiti pulmo-nalno tuberkulozo, ki se v splošnem malo obseva. Uspehe se doseže tudi tu z dozami od 2—5%, toda samo pri produktivni formi, dočim je vsako obsevanje exsudativne forme, kakor sem že zgoraj omenil, kontraindicirano. Razun rontgenološke terapije se vrši na inštitutu še cela svetlobna terapija s sollux-lucjo, rudečo in modro lučjo ter višinskim solncem in d iatermi j a. Vsi Tbc in Ca- slučaji se po aplikaciji rontge-novih žarkov obsevajo z višinskim solncem, in sicer v razdalji 120 do 100 centimetrov na ta način, da stoji žarnica pararelno nad sredino telesa. Obseva se torej celo telo in se ravna po reakciji kože. V splošnem se obseva vsak dan ali pa vsak drugi dan in sicer postopoma od 2—50 minut celo sprednjo in potem zadnjo plat telesa. Za lokalna obsevanja je v rabi mala Bach-svetilka, ki se jo uporablja navadno v razdalji 60 cm. Ta lokalna obsevanja se uporablja pri žlezah na vratu, pri fistulah in pri ulcus cruris. Pri zadnjem se menja ultravijoličasta luč z rdečo. Tudi modra luč je v rabi, vendar pa od nje ni bilo videti dosti uspehov. Sollux se pa rabi kot dodatna topla luč k ultravioletni ter posebno pri bolnikih, ki so občutljivi proti mrazu. Diatermija se uporablja pri vseh obolenjih sklepov, artritidah in isehias ter pri drugih vnetljivih procesih živcev in mišičevja. Pri Tbc-obolenjih se uporablja minimalen tok, pri ostalih se ravna splošno po občutku bolnika. Poleg diatermije kot najidealnejšega sredstva za apliciranje toplote v organizem, se poslužuje klinika v veliki meri najmodernejšega sredstva, koaguliranja ter operiranja z električnim rezilom. To diatennično operiranje se je v zadnjih mesecih povsod na klinikah tako udomačilo in šefi velikih operativnih oddelkov in klinik se izražajo tako ugodno o tem operiranju, da bom skušal pozneje natančneje opisati metodo in njene dosedanje indikacije oso-bito v ginekologiji. (Dalje prih.) Iz Higijenskega zavoda v Ljubljani. V. d. direktorja: Dr. Ivo Pirc. Sedanje stanje vprašanja aktivne imunizacije proti difteriji. (S posebnim ozirom na Slovenijo.) Dr. Stane Lutman. Leta 1920 je nzašala 48-3%, 1. 1925 je padla na ničlo. Zadnji smrtni slučaj difterije je bil 1. 1924 v mesecu marcu in še ta otrok ni bil cepljen. V nadaljnjih treh letih ni bilo več smrtnih slučajev. Tudi morbiditeta se je po 1. 1922 močno znižala. Za časa akcije je bilo v Auturnu 85% dovzetnih otrok šolske in predšolske dobe. Imunizacija se je v sledečih letih, četudi v manjšem obsegu nadaljevala. V Evropi so bili zdravniki v tem oziru precej rezervirani, le nekateri so priporočali to metodo v boju zoper davico, med njimi predvsem K a s s o w i t z , D e g h w i t z , Eberhardt in dr. Še danes pa si niso edini glede preparata, ki bi prišel za cepljenje v poštev. Večina nemških vseučiliščnih profesorjev-pedijatrov je na pobudo dr. J. S c h w a 1 b e - j a izjavila, da ni prave potrebe imunizacije, ker je difterija, razen v velikih mestih, kjer se je sicer pobol zmanjšal, zato pa virus pojačal, ista kot preje. Lojalno pa priznavajo skoro vsi, da nimajo izkušenj s tem cepivom in zato ne morejo poročati o uspehih. Vendar se v zadnjih letih precej množi nemška literatura, ki je bila prej še več kot skromna, posebno če pomislimo, da je ta aktivna imunizacija pravzaprav nemški izum. Tudi v novejši literaturi ni pravega sporazuma. Propagatorji ideje so še vedno Deghwitz, Eberhardt, oprezno tudi še člani dunajskih klinik Kraus i dr. Načelno in v bistvu sicer tudi ti ne nasprotujejo, vendar aktivne imunizacije za splošno prakso radi nestalnosti preparatov ne priporočajo. V Angliji so uspehi povoljni. Izvajala se je tamkaj največ imunizacija v zavodih in otroških internatih. Kljub temu, da so obiskovali zunanje šole, kjer je razsajala difterija, niso oboleli imunizirani otroci. Tudi med strežniškem osobjem beležijo lepe uspehe. Po Robertsonu pride na 100 bolnikov po en slučaj difterije pri strežniškem osobju. V Birminghannu je od 1916 leta — 1922 povprečno 18 slučajev obolenj na difteriji letno med osobjem, To število se je precej znižalo po vpeljavi Scbickovega poizkusa in zaščitnega ceplje-n ja. Slično so opazovali tudi v Edinburg h u in Aberdeenu. Pri tem postopku ni bilo strežniško osobje nikdar za službo nesposobno in bolniški obrat ni trpel radi tega. Tab. 11. Čas Schickove reakcije po začetku imunizacije Število kontroli- ranih otrok Schick v odstotkih + — + — ; 2. teden 32 21 11 65'6 34-4 3. » .... 69 27 42 392 60-8 4. » 93 32 61 34-4 65-6 5. » ..... 111 23 88 207 793 6. » 97 6 91 62 93-8 7. M 62 2 60 32 96-8 8. n 53 0 52 0 100-0 9. n 31 0 31 0 100 0 10. n 20 0 20 0 100-0 11. » 13 0 11 0 100-0 12. M 6 1 5 16 6 83-4 Nemška literatura ne razpolaga z večjimi statistikami. Vzrok tega nam je že znan, niso si namreč na jasnem, kateremu preparatu pripada prvenstvo. Vendar se iz vseh beležk vidi, da je to predvsem Behringov T. A. F. po Schmidtu izdelek tvrdke Behringwerke Marburg a. d. Lahn in Anatoxin po Ramo n u iz instituta Pasteur v Parizu. Ostali igrajo začasno bolj postransko vlogo, zlasti T. A. Behring, ki tudi ni dovolj praktičen. H. A. Eberhardt je cepil v Magdeburški bolnici Sudenburg nekaj nad 250 otrok z T. A. F., imel je z njim lepe uspehe in ni opazoval nobenih lokalnih reakcij, še manj pa škodljivih posledic. Zato priporoča T. A. F. za sedaj kot najboljši preparat. Ugodno pri tem preparatu je zlasti to, da zadostuje enkratna podkožna injekcija. Od intramuskularne injekcije ni videl večje koristi, pač pa je mišičevje še več ur po injekciji občutljivo in nekoliko ovirano v svoj funkciji. Ram on o v Anatoxin so uporabljali na Pirquetovi kliniki na Dunaju kakor poročajo Nobel, Franki in Herzig. Imunizirali so 165 otrok, ki so imeli vsi pozitivno Schickovo in Pirquetovo reakcijo. Injicirali so le dvakrat, drugič 21 dni po prvi. Uspeh cepljenja so kontrolirali ponovno s Schickovim poskusom. O p i t z dvomi sicer o vrednosti Schickovega poskusa na aktivno imuniteto vobče. Rezultat te kontrole pa nam pokaže Tab. 11. Iz te je razvidno, da je bilo po šestih tednih 93.8% otrok Schick-negativnih, po 8 tednih že 100%. Ti rezultati odgovarjajo približno Ramonovim. Od teh 163 otrok so 57 kontrolirali še dalje (glej tab. 12.). Pri tej kontroli se je pokazalo, da po dveh injekcijah ne drži imuniteta dalj nego v 14%. Ako. bi bil rezultat po teh injekcijah boljši, se ni moglo ugotoviti, verjetno pa je. Tab. 12. Čas Schickove reakcije po začetku imunizacije Število kontroli- ranih otrok Schick + — 5. mesec 4 0 4 6. „ 14 0 14 ~ 16 4 12 8- , 18 4 14 9 3 0 8 10. „ 2 0 2 Najzanimivejše je še sledeče: od teh 165 otrok, ki so bili cepljeni, je obolelo na difteriji 15 otrok in sicer v 5 slučajih od 5—21 dneva po prvi injekciji, ostali pa od 5—51 dneva po drugi injekciji, ki je bila dana 5 tedne po prvi. Pri prvih petih slučajih končno to ni nič čudnega, ker v tem času še ni mogla nastopiti imuniteta. Med zadnjimi osmimi slučaji pa so bili tudi taki, ki so pred obolenjem že reagirali negativno na Schckov poiskus in to po drugi injekciji. Res je, da ne morejo ti slučaji vplivati na presojo vrednosti imunizacije same, vendar so zanimivi, posebno z ozirom na vrednost Schickove reakcije za presojo pošto ječe imunitete, na kar je opozoril O p it z. Zanimivo je nadalje tudi to, da je reagiralo 15% otrok po prvi, 17% po drugi injekciji nenavadno močno z splošnimi pojavi, z temperaturo do 59.7° C in obsežnimi lokalnimi spremembami. Pri tem moramo seveda upoštevati, da so vsi ti otroci reagirali pozitivno tudi na znani Pirquetov poizkus. Danes vemo namreč, da reagirajo ti-le močno na vsako tujo beljakovino, ki jo jim podamo intrakutano. Zaključek omenjenih avtorjev je ta, da metodo za sedaj splošni praksi ne priporočajo. Tudi E. Nassau je uporabljal v dečjern domu Borgsdorf, kjer je difterija endemično razsajala, Ramonov anatoksin, uspeh ga je močno razočaral. Od 40 cepljenih otrok je dvoje obolelo. On si tolmači to na ta način, da so to bili otroci, ki so šele pred kratkim bili sprejeti v zavod, dočim ni od otrok, ki so se že delj časa nahajali v zavodu obolel nihče. V zavodu je bilo vedno dovolj prilike za že omenjeno „nezaznavno“ infekcijo in so se otroci z pogostimi malimi superinfekcijami sčasoma imunizirali sami. Novodošli pa so bili z injekcijo anatoksina, ki autohtono imunizacijo zavlačuje, izpostavljeni akutni infekciji in oboleli. Da so novodošli otroci v večji meri podvrženi infekciji in obolenju, dokazuje tudi njegova statistika (glej tab. 15.). Zato priporoča avtor opreznost pred uporabo anatoksina v zaprtih zavodih ali pa se naj dotični otrok imunizira že pred prihodom v zavod in se naj privede tjakaj šele 6—8 tednov pozneje, kadar je podano večje jamstvo imunitete. O uporabi Ramonovega anatoksina (Le Yournal Medical 1926) imamo poročila iz Francije, kjer je bilo cepljeno ca. 100.000 otrok in iz Kanade z 200.000. slično tudi iz Italije. Belgije in Severne Amerike. Iz tega sklepajo, da je Anatoksin popolnoma enakovreden T. A. mešanici, predvsem pa se naglašuje njegova neškodljivost. Imuniteta, presojena po Schicku, nastopi v 90—100% v 6—8 tednih. R a m o n je sestavil o kliničnih rezultatih in vspehih izčrpno poročilo in ga obelodanil v Revue d’Hygiene 1927. Od J. 1924 dalje se uporablja ta anatoksin v vseh starostnih dobah v velikem obsegu. Lokalne reakcije so precej velike, vendar zanika močnejše reakcije tuberkulozne dece, ki so jih opazovali na Dunajski kliniki. 13. marca 1928 se je v pariški medicinski akademiji o tem predmetu obširno diskutiralo in končni efekt je ta, da je akademija priporočila Anatoksin za splošno uporabo. Tab. 13. Od novosprejetih otrok v Dečji dom je bilo 1. 1926: iz družin iz drugih zavodov 111 145 od teh je obolelo ... 13 5 od teh „prva“ infekcija 7 3 otroci zavoda iz družin o roči zavoda iz družin od teh prvič obolelih je bilo v zavodu okuženih . 2 5 i 1 Po poskusih Lowensteina s sličnim preparatom na živalih v seroterapevtskem zavodu na Dunaju, ki so dognali, da je preparat res neškodljiv in delotvoren, je avstrijski urad za javno zdravstvo dovolil njega uporabo. Kundratitz je na oddelku prof. L e i -n e r a v bolnici Mauthner-Markhof preparat preizkusil na deci. Dajal je tri injekcije prvo 0.5 ccm, po 14 dne 1 ccm, 8 dni nato zopet 1 ccm. Pri tem je z fiziološko raztopino soli dopolnjeval množino na 2 ccm in pri tem opazoval le lahke lokalne reakcije. Po osmih tednih je imelo 88% otrok negativno Schickovo reakcijo, pozneje celo 92%. Na kliniki v. Groer v Lwowu (Poljska rep.) so Prog u lski in Red lic h imeli slične rezultate, samo so zastopali mnenje, da je boljše hitro imunizirati. Vbrizgali so vsak tretji dan 0.1 ccm v 2 ccm fiziološke raztopine podkožno. Čim večja je količina primešane fiziološke raztopine, tem manjše so lokalne reakcije. Uporabljali so celo do 4 ccm naenkrat. O Nobelovih izkušnjah smo že na drugem mestu poročali. Vsi ti autori menijo, da bo anatoksin prej ali slej izpodrinil mešanico T. A. ker je imunizatorno enakovreden, pri tem pa popolnoma neškodljiv, kar o mešanicah ne morejo reči. Po teh statističnih podatkih in izkušnjah raznih avtorjev, mislim, da bi bilo na mestu, da spregovorim nekoliko besed tudi o preparatih, s katerimi so dosedaj imenovani autorji sprovedli aktivno imunizacijo. Sličnih preparatov je danes mnogo na trgu, kar lahko smatramo za -dokaz, da se doslej še ni našel res dober, edino zadovoljujoč preparat v smislu „prophylaxae magnae“. Radi tega seveda ne smemo odklanjati principa in metode sedanje imunizacije, ker je dokazala svojo raison d ’etre v stotisočih primerih z dobrim rezultatom. Lastna, oz. izkušnja tujih avtorjev naj nam pomaga izbrati pravi preparat in ga aplicirati o pravem časti. SANABO-CHINOIN Fabrik chemisch-pharm. Produkte, Ges. m. b. H. Wien, I., Johannesgasse 2 • Telefonska štev. R 22-4-37 zelo zmožen, v vodi topljiv seksualni hormon, vezan na spremljevalne snovi ovarija in zrelega folikla, biološko preizkušen in izmerjen v jednotah za miši. Injekcije 25 ali 100 mišjih jednot po Allen-Doisy-ju v vodeni raztopini T ablete 12, 100 ali 300 mišjih jednot Pod stalnim biološkim nadzorstvom prof. dr. Roberta Meyer-ja, Berlin Indikacije: Pri funkcionalnih motnjah in izpadu funkcije ženskega genitalnega aparata s spremljajočimi pojavi (amenoreja, oligo-opsomenoreja, poli-protomenoreja, metro-ragije, klimaks, menopavza po histerekto-miji, težkoče po spontano nastopivši menopavzi). Vzorci in literatura na zahtevo. puHLmnnn čhj znamke „Ripon“ več kot 20 let priznan pri akutni in kronični bronhiti ker izvanredno omiljuje draženje h kašlju, zlasti pri Asthma bronchiaie ker lahko razsluzi. Doziranje: Pri odraslih 10 —15 g = 2 navadni žlici na 1 1 vode, vkuhati na pribl. 2/3. Prvo polovico je izpiti zjutraj gorko, ostalo 2 — 3 ure predno ležemo spat, pravtako ogreto. Originalni omot ca 125 g za 6 dni . . Din 30'— Originalni omot ca 500 g za 3 tedne . Din 100'— Literaturo in poskusne količine pošilja: PUHLMANN & CO., Berlin 0.171 Muggel-Strasse 25—25 a. i SHH GLEICHINBERG ŠTAJERSKA AVSTRIJA DAVNO PRIZNANO PRI KATARJIH ASTMI EMFIZEMU 3oo Sloviti zdravilni vrelci, naravne ogljenčevokisle kopeli, pnevmatične sobe, inhalatorji, zdravilišče z mrzlo vodo, elektroterapija metrov višine nad morjem, milo podnebje, solnčna zavarovana lega Ker so si preparati, dasi razne provenijence, v bistvu slični, se bom omejil samo na one, ki so v Evropi najbolj upoštevani in ki nam stoje vselej na razpolago. Razlikujemo predvsem dve skupini in to: mešanice toksin-anatoksina (T. A.) in Anatoksine ali toksoide. Posebnost poslednjega je ta, da so to po vzorcu tetanustoksina vsled formola dif-terični toksini brez svojega strupenega dela. Najbolj udomačeni so preparati tvornice Behring Werke, Marburg (Lahn), Institute Pasteur v Parizu in slični izdelek Dunajskega seroterapevtskega zavoda. Behring-Werke izdelujejo tri vrste preparatov za aktivno imunizacijo proti difteriji in sicer: 1. T. A. (tekoči toksin-antitoksin) v govejem serumu. 2. T. A. F. po Schmidtu (Toksin-antitoksin Flocken). 5. A n a t o k s i n (z formolom difterični toksin). Za kateri preparat se bodemo odločili, zavisi od posameznega slučaja z ozirom na možnost lokalne reakcije, število injekcij ali z ozirom na sensibilizacijo, to pa posebno tedaj, če moramo imunizirati osebo, ki je bila pred kratkim zdravljena z konjskim serumom. V tem slučaju bi uspešno in brez škode lahko uporabili goveji serum. A d J : T. A. je mešanica toksina in antitoksina, ki odgovarja originalnemu preparatu Behringa in se izdeluje z govejim serumom, tako da lahko uporabljamo pozneje konjski serum brez strahu glede anafilaktičnih pojavov. Tudi se je opažalo, da je tvorba antitoksinov nezadostna, če je bil pacijent pred cepljenjem zdravljen s konjskim serumom. A d 2: T. A. F. po Schmidtu. Ta se razlikuje od prvega v tem, da ni nikaka mešanica, marveč da se nahaja učinkujoča substanca v kosmičih. Ta vezava toksin-antitoksina je brez primesi bujona ali konjskega seruma, je stabilna in v solni raztopini suspendirana. T. A. F. je izdelan za enkratno injekcijo. Radi malenkostnih beljakovinskih primesi praktično skoro ne senzibilizira. Tab. 14. (po Schmidtu.) Vporaba in delovanje teh treh preparatov. T. A. F. T. A. od goveda Anatoksin Število injekcij Enkrat Doza 1 ccm podkožno Najmanj dvakrat 1. doza: 0,5-1,0 ccm 2. doza: 1,0 ccm podkožno vsakih 8 — 10 dni Trikrat doza: 1,0 ccm podkožno v presledkih 8—10 dni Nastop imunitete: po ca 12 tednih po ca 8 tednih po ca 4 tednih Lokalne reakcije: skoro nikakih pogosto najpogosteje posebno pri odraslih otrocih Občutljivost na-pram serumu po akt. imunizaciji: je ni pričakovati samo napram govejemu serumu ne nastopa A d 3: A n a t o k s i n se bistveno razlikuje od obeli prejšnjih preparatov. Dočim vsebujeta prva dva preparata toksin in antitoksin, je z anatoksinom s formolom (0.4%) prepariran toksin, ki je 5—4 tedne izpostavljen temperaturi 39° C. Ker nima nikakega seruma, tudi ne senzibilizira, pač pa povzroča cesto precej močne lokalne reakcije. Ti podatki so samo povprečna števila, ker je začetek imunitete individualno različen. Če pa želimo po pasivni imunizaciji ali po terapevtični uporabi kakega seruma doseči še aktivno imunizacijo, potem moramo postopati po tab. 15. Predvsem pa si moramo zapomniti, da profilaktično ali terapevtično pasivno imunizirano osebo ne moremo istočasno aktivno imunizirati, ker s pridodavanjem antiteles v serumih slabimo sposobnost organizma, da sam taka antitelesa producira. Šele po kakih 8 tednih smemo pričakovati uspeh od aktivne imunizacije. Tab. 15. Uporabljati se sme: če je bil že prej zdravljen z: T. A. od govoda T. A. F. od konja Anatoxin konjski serum . . takoj ne pred 1 mesecem takoj goveji serum . . . ne pred 1 mesecem takoj takoj serum jarca . . . takoj takoj takoj 'I Poleg omenjenih preparatov izdeluje tvornica tudi toksinsko raztopino (T. L.) za točno odrejanje množine antitoksinov v serumu z intrakutano metodo na morskem prešičku (po Romer-ju). Podrobnosti za preiskavo toksina je objavil H. Schmidt: „Die Methode der Wertbestimmung von Diphterietoxin- und Antitoxin“ — (Zeit-schrift fiir Kinderheilkunde 39. — 1925 pag. 214.) Tudi Ramon-ov Anatoxin ali toksoid (Institut Pasteur — Paris) je toksin, ki je z 0.3—0.4% formola izgubil svojo toksičnost in bil izpostavljen temperaturi 40° C. Ramon zahteva od tokso-idov, da imajo pri popolni nestrupenosti, dokazane s poskusom na živali, še vedno lastnost izpahuljenja. V bistvu je sličen gori imenovanemu Behringovemu anatoksinu. Približno temu enak je tudi difte-rični toksoid Kraus-a na Dunaju, s katerim je imel K u n d r a -titz precej lepe uspehe. Način uporabe po Ramonu je sledeči: Prva injekcija 0,5 ccm, po treh tednih 1,0 ccm, dva tedna nato zopet 1,0 ccm. Kljub priznavanju prednosti v pogledu imunizacije, pa mnogo avtorjev označuje več ali manj vse te preparate za nestabilne. Za dokaz navajajo že omenjene nezgode v Ameriki in Badenu pri Dunaju, kjer se je cepivo baje vsled mraza pokvarilo. Več avtorjev se je pečalo z raziskavanji v tem pogledu. Sicer pa tvornice Behring same odločno zahtevajo, da se cepivo hrani na hladnem prostoru in zavarovano pred svetlobo, zato se mora očuvati prenizkih ali pa previsokih temperatur. Poznamo lepo število drugih medikamentov, ki zahtevajo pravtako previdno in pozorno nego. Zakaj bi to ne bilo umestno pri cepivu, ki je še važnejše sredstvo? Cepivo naj hranijo poeclini zavodi in ga izdajajo le za čas cepljenja, zlasti pa priložijo natančna navodila z ozirom na način uporabe in hranjenja. Cepivo naj bi se pred izdajo preizkusilo na živalih in z ostalimi pripomočki, tako, da bi bilo podano jamstvo res neškodljivega in nepokvarjenega cepiva. Tudi poskus na antigensko sposobnost bi bil priporočljiv, ker so neki avtorji (Ranion in dr.) dokazali, da ne pojema vsled kemičnih in termičnih učinkov učinkovitost preparata. Tako n. pr. z razredčeno solno kislino precipitiran Anatoksin ni vseboval niti polovice onih antigenskih enot kakor normalni. Istotako zmanjša segrevanje cepiva število antigenov. Nikakor se pa anatoksinu ne vračajo strupene komponente. Največ očitajo Ti A. mešanici, da j-e nepripravna radi tega, ker utegne v njej nastopiti disociacija na kemične in termične učinke. K r a u s poroča o smrtnih slučajih v Badenu in omenja poiskuse Behringovih učencev Morgenrotha in Saclis-a o tem predmetu. Po malih količinah kislin in alkalij se uniči komponenta anti-ioksina in difterični toksin ostane nevezan ter s tem povzroča prava zastrupi jen ja. Tudi B. B u s s o n zastopa to mnenje v polemiki z Gorochownikovo (Zbl. f. Bakt. Abt. 1. Orig. Bd. 105 [1—5] in 1. c. Bd. 105 [185—184]) in dodaja, da delujejo slično na disociacijo tudi fizikalični vplivi, kar pa ne' moremo vedno kontrolirati. Vsak tak proces je lahko reverzibilen kakor tudi ireverzibilen. Vsi ti ugovori bi govorili za nestrupeno modifikacijo, za anatoksin, vendar tudi nov T. A. F. precej odgovarja vsem zahtevam. Iz vsega doslej navedenega je jasno, da naj se nanaša imunizacija zlasti na otroke od 6 mesecev pa do šestega leta (po možnosti tudi do 10. leta). Izjem ne bi bilo treba delati razen pri zelo slabotni in vidno tuberkulozni deci (radi reakcij) in pri že obstoječih povišanih temperaturah. Vendar na cepljenje v velikem obsegu zaenkrat ni misliti in tudi ne bi bilo povsod potrebno, saj v mnogih krajih dolga leta ni nobenega slučaja difterije; n. pr. v Črnomeljskem srezu