LJUBLJANSKI ČASNIK. m. 29. J7 petih 11. Matiga travna 18&1. „Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blaztliku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti. ¥radiii del* Danes bo XIV. del III. tečaj 1851 dežel-niga zakonika in vladniga lista za Krajnsko izdan in razposlan. • Zapopade pod Št. 71. Oznanila c. k. davkinega vodstva za Krajnsko od 30. marca 1851 glede podaljšanje dobe za zamenjanje poškodovanih in preterganih denarnih listkov po 6 kr. in 10 kr. Ljubljana 8. aprila 1851. Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko. 5. aprila 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju VI., XVIII. in CII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850 izdan in razposlan; in sicer: VI. del, ki je 10. januarja 1850 v edino-nemškem izdanju, 15. junija 1850 v slovensko-, 23. decembra 1850 v talijansko-, — 22. januarja 1851 v madjarsko - in 26. februarja t. 1. v česko-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel in št. 9 zapopade, v ru-sinsko-, serbsko-, romansko-, poljsko- in horvaško-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. XVIII. del, ki je 15. februarja 1850 v edino-nemškem izdanju, 22. julija 1850 v talijansko-, slovensko - in horvaško-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel in št. 26 zapopade, v česko-nemškem dvojnem izdanju. CII. del, ki je 5. augusta 1850 v edino-nemškem izdanju, 12. septembra 1850vhor-vaško-nemškem, 31. marca 1851 v češko-, talijansko-, madjarsko - in slovensko-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel in št. 312 zapopade, v romansko-nemškem dvojnem izdanju. Zapopadek se je pri pervem naznanenju razglasil. Dunaj 4. aprila 1851. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista. sko kronovino od 30. Marca 1851. Podaljšanje obroka za zameno poškodvanih in preterganih denarnih listov po 6 kr. in 10 kr. 8. aprila 1851 je bil XIV. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade: Ukaz c. k. višje deželne sodnije za Koroško in Krajnsko od 6. Marca 1851. Naprave zastran sodnih naznanil v „Ljubljanskim Časniku." — Razpis c. k. krajnskiga deželnega poglavarstva od 24. Marca 1851. Razjasnje nje zastran izmere davšin od pravnih opravil v primerljeju, ko razsodba cenljive kakor tudi necenljive reči zadene. — Razpis c. k. krajnskiga deželnega poglavarstva od 24. Marca 1851. Dovoljenje, de se smejo tudi posamezne za obertniške zapisovanja namenjene pole k štem-pljanju po 2 kr. pri kolknih uredili dopušati — Razpis c. k. krajnskiga deželniga poglavarstva od 25. Marca 1851. Odprava omejenj oprostovanja vojaške službe z založenjem takse. — Razglaz c. k. davkniga vodstva za krajn- Nevradiif del. Nemšina in slovenšina. Po §. 5. vladbine deržavne vstave avstri-janskiga cesarstva imajo vsi narodi enake pravice in vsak narod ima nerazžaljivo pravico svojo narodnost in jezik varovati in omikovati. Avstrija obseže štir narode: nemškiga, laški-ga, madjarskiga in slovanskiga, namreč če mi avstrijanske Slovane spet v mnoge narode razcepljene v enim slovanskim narodu zapo pademo. Pred sušcam leta 1848 avstrijan ski Slovani kakor taki spoznani niso bili, tudi njih jezik enake pravice memo nemškiga, la-škiga in madjarskiga ni imel. Po vradnijah znani jezik je bil trojni, na Laškim laški, v vsih nemški zavezi prištetih deželah nemški, kakor tudi sploh v Galicii inLodomerji, v de želah ogerski kroni podložnih latinski, samo zadnih dvajset let so se Madjari silno poganjali lastni jezik vradnijam ogerskim za rabo vriniti. Tedaj so tudi skriti in očitni razde-livci leta 1848 namenili dežele avstrijanske samovladije v tri ali štir kose raztergati, namreč Laham, Neincam, Madjaram in morebiti še Polcam v rop. De pa po Avstriji tudi drugi Slovani mnogih narodov prebivajo, se je sploh pozabilo, in statistlkoznanci jih vunder šte jejo okoli dvajset milijonov. Ni se čuditi, de so se oni razdeljivni stranki v bran postavili, čudili bi se, ako bi tako žlahten in razširjen narod samimu sebi grob kopal. Imenitna in slavna prihodnost bi bila avstrijanskim Slova-nam zagotovljena, ako bi njih narodi in tudi izreki ne bili tako silno razklani, razni in mnogoverstni. Med Severo- in Jugoslovani stanujeta madjarski in nemški rod, po tem je že tako slabo vezilo popolnama pretergano Zvunaj lombardo beneškiga kraljestva, nad-vojvodstva avstrijanskiga nad Anižo in voj-vodstva solnograškiga mi ne najdemo ene kro-novine, katere prebivavci bi bili eniga naroda, eniga jezika, še nadvojvodstvo avstrijansko pod Anižo šteje okoli 13,000 Slovanov. Iz tega se vidi, de kakor dolgo bo Avstrija ze-dinjena velika evropejska deržava, noben narod drugih podjarmiti ne zamore. Zavolj tega so pa Slovani, kakor smo že poprej oznanili, tako krepko in pogumno zastavo zedinjene Avstrije dvignili, v odvernenje politiške pogube in žalostnih sužnih dnev. Vunder bi po krivi poti hodili, ako bi zdaj liotli drugim ravno to vsiliti, komur so se tako serdito v bran postavili. Naše vlade temeljna postava, na kateri so vse druge izzidane je enakopravnost, enaka vsim pravica. Tode tudi ta slovesna beseda, kakor druge, bi prazni votli glas ostala, ako bi ne mogli ali ne hotli nje važniga pomena razumeti. Pravi pomen te postave le najdemo, ako nje rabo in v djanje vpeljavo spoznani potrebi vesolnosli primeri- mo. Vesolnost nam je pa svobodno, samostojno, mogočno in srečno avstrijansko cesarstvo. Naj bi le vsak v globočino serca segel in se vprašal, je lastno djanje tukaj izrečenimu pomenu primerjeno, ali ne? Lahko je soditi, kaj kdo po pravim kaj po krivim tirja. Ni mogoče vladi takih postav oznaniti, katere bi se ne dale po svojoljubnih zvijačah temu v prid uni-mu v škodo razlagati. Tudi tukaj velja beseda s. pisma: čerkamori, duh pa oživlja. Zavolj čerke enakopravnosti se je že dosti kervi prelilo, da bi vunder iz nje po duhu nekaj sladkiga sada svobode in blagostanosti pridobili. Če tukaj rečeno dobro, in kakor Latineč pravi: sine ira et studio prevdarimo, ne bo teško na vprašanje: kateri med jeziki avstrijanske deržave je nar imenit-nejši in vašnejši po pameti odgovoriti. Častite domoljubne bravce med našimi dragimi rojaki pa že poprej za zamero prosimo, če morebiti marsikaterim naša sodba dopadla ne bo. Vsak ima svoje misli, pošten mož se ne boji jih odkritoserčno razodeti, amicus Plato, amicus Aristoteles, sed multo magis amica veritas, kar slovenskim bravcam tako prestavimo: resnica nam je čes vse. Lahko bi nam bilo po navadi od svitle slave slavjanski-ga naroda govoriti, se tudi nekaj pritožiti, kako mu je vedno od sovražne nemškutarije nevarnost in otemnenje žugalo i. t. d. Kdo bi „Lju-bljanskiga Časnika" zvestiga sina slovenske matere grajal, če bi se on prav pogumno, naj bo tudi en malo preveč, za imenitnost in pravice lastne matere vojskoval, sladko bi take besede vnetim domoljubnim možem na ušesa bile. Prosimo tudi naših besed ali celih ver-stic iz zaveze ne tergati, temuč vse kar rečemo po naznanjenim pomenu naših sostavkov soditi — »Ljubljanski Časnik" po letaš-nim povabilu, je sploh iz celiga serca Avstrijanec in kakor takšin posebno Slovenec. On nosi černo-rumeno zastavo avstrijanske deržave, njegova domovina ni krajnska, koroška ali štajerska kronovina, ampak vesolno cesarstvo, pri tem pa ni rodotaj, slovenske matere ne taji, tode ta velja poprej Avstrijanec potler Slovenec. Pisavec teh ver-stic svoje misli nobeniinu vsiliti noče, jih tudi kakor vsake zmote proste ne oznani, se pa tudi ne boji svojega mnenja vpričo vsih ljudi izreči. Vsak v politiških rečeh le en malo skušen mož dobro previdi, de v taki deržavi, kakor je avstrijansko cesarstvo, jeziki vsih narodov enake veljavnosti biti ne morejo. Naj jim der-žavna postava enake pravice da, enake veljave jim ona dati ne more. Ta že mnoge stoletja slovi, je izobražen in omikan, uni je po Evropi sploh malo znan in sirov, ta bi napolnil debele bukve samo z imeni svojih narodnih pisateljev uni bi svoje lehko na perstih preštel, i. t. d. Kaj tedaj pomaga se napihovati rekoč: postava oznani enakopravnost, smo tedaj vsi enaki! To je zmota. Postava nam le da pravico in je zaderžke odmaknila; de zamorete tisto stopnjo doseči, ka- tero so drugi morebiti že davno daleč za sabo pustili. Vlada tudi ne more v vsih jezikih govoriti in svoje opravila obravnovati, to bi bila grozna zmešnjava, jezik prihodniga deržavniga zbora bo gotovo tudi le eden, če ne se bo zgodilo, kar vemo pri babilonskim zidanju i. t. d. tedaj, naj reče kdo kar hoče, vsiljeni smo enimu med jeziki našiga cesarstva pervo stopnjo dovoliti, de naj bo lingua prima inter p are s. V sledečim sostavku bomo resnico tega, kar mi terdimo, zastran slovenskih krajev en malo pretresli. (Dalje sledi.} Austrijansko cesarstvo. Avstrijanska. Ter s t. Njegovo veličanstvo, svitli cesar je predenj se je iz Tersta podal 2000 goldinarjev ondašnemu deželnemu poglavarju za vboge podaril in mu dovolil, jih porabiti kakor se mu naj bolj prav zdi. Poglavar je polovico tega zneska v imenu njegovega veličanstva akademii izročil, kar je za dobrotljive namene odločeno. Zlo se govori od nekega spisa ministerske-ga predsednika kneza Sclnvarzenberga za raz-id vladnih poslancov v Draždanah. * „Oest. Corr." piše o zadevah politiških begunov stedeče: Poslednje dni mesca marca se je mnogo stanovališč talianskih begunov v Parizu preiskalo, da bi načert na Laškem namenjene nove vstaje zvedili. Temu so se zlo čudili toliko bolj, ker so tamošni talijanski beguni večidel iz višjih stanov. — Iz Liverpoola se piše, da so si vsi tamošni madjarski beguni namenili se v Ameriko preseliti. Poljcov se je le kakih 30 namenilo to storiti. Poslednjih je več bolnih, ki željno pričakujejo pomoči, ktero jim je lord Dudley Stuart obljubil. V Liverpoolu se je le 9 funtov šterl. zanje nabralo. Življenje marsikakega buguna je zares posebno. V Parizu živi Poljec, ki se je v letu 1831 vstaje v Parizu vdeležil, ki je bil pozneje med ruske vojake na Kavkazu Uversten,od tod je med Čerkese pobeg-nul, kjer so ga nekterikrat v pravem pomenu besede prodali, da je v Egipt prišel, kjer so ga prijatli odkupili. * Njegovo veličanstvo, svitli cesar je 3. aprila popoldne na Dunaj prišel. * 2. t. m. je bilo na Dunaju mnogo denarnih navkazov na ogerske deželne dohodke po 1, 2, 5 in 10 gold., potem tudi mnogo denarnih listkov po 10 in 6 kr. sožganih. * Cesar bi se znal še le konec tega mesca na Hervaško podati, ke se bo potem, ko pride iz Hervaškega koj s Sehonbrun preselil. Štajarska. Iz Celja se piše 30. marca v Novice: Že od mnogo krajev so nam ljube Novice radostnih vesti prinesle, kako se slovenska mladež slavno v materinšini obnaša. Marsikdo si je že morda pomislil, da pri ntis vse spi stari spanek nemarnosti, da že slov. mladež zdaj po stari, žalostni navadi se le ptujšine derži ter za materinšino nemara. Temu, kvala Bogu! ni tako. Ne spomenem radostnega napredka v učivnah, zakaj to je zapoved, torej brez velikih zaslug. Prostovoljno, poleg pa težavno delo kaže čisto ljubezen do materin-šine. Vadbeni pisani list „Slavija," katerega iskrenejši tukajšnih gimn. učencov vsako nedeljo celo polo izdajajo, je temu živa priča. Slovanska knjigovna, kateri so že s svojimi ako tudi malimi pridavki temelj postavili, tudi dokazuje, da jim je terda volja napredovati, kakor so počeli. Pri tej priložnosti ne morem opustiti, slav. rodoljubov poprositi, da bi imenovano knjigovno podpirati blagovolili. Važ- nost takega poduzetja tukej opisovati bi mi ljube Novice morda teško dovolile, torej ostanem pri kratkej prošnji, se oslanjanjoč na bla-godarnost milih rodoljubov. Saj pravi rodoljub ne čaka na prošnjo; kak hitro zve za priložnost, kjer bi mogel kaj za svoj narod storiti, je že tudi s pomočjo tam. O tem nas je že več rodoljubov prepričalo, kterim se tukaj očitno in serčno zahvalimo. Čast. g. Volfu fajmeštru, kteri so nam veliko zbirko jugo-slavenskih knjig v obojem narečju na porabo poslali; g. Paulih-u c. k. dačniku (Steuerein-nelimer) v Šostanu, verlemu Čehu pa že tudi boljšemu Slovencu, kot je marsikteri naših domačinov, kteri je imenovani knjigovni 4 gl. sr. podaril, kak hitro je od nje slišal ter jej tudi za prihodnič dnarno in knjigovno podporo obljubil; g. F. K. duhovniku v Brazlovčah in tukajšnemu g. J. Š. za podarene knjige. Ako bi kdo imenovani knjigovni kako podporo namenil, naj jo blagovoli Slovehskemu učitelju nižjih gimn. šol u Celju poslati. Horvaška. „ Vesna" prinese sledeče iz perve knjigi Ivana Kukuljeviča, ktero je zgodovinsko društvo v Zagrebu izdalo: »Posebniznačaj našega časa je, da se slavenski narodi na Avstrijanskem zlo trudijo o dogodivščini. Bazun zbirk zgodovinskih priprav na Moravskem in marljivosti zgodovinarjev naCeskem,je posebno opomina vredno zlo obširno delo Busina in oger-skega profesorja Andreja Baludzianskega o zgodovini ruskih narodov in njih cerkvi, ki je za tisk pripravljeno, zgodovina panonskega naroda od Slovaka Intibus in zgodovina slovenskega naroda od Slovenca Terdina *). Zbirka svedočb Muczkowskega v Krakavi in Zubrzyckega v Lvovu, kakor die slavische Bibliotliek Miklošiča in arhiv za jugoslaven-sko povestnico zgodovinskega društva v Zagrebu jc tudi velike važnosti. Pri posvetovanju imenovanega društva se je že preteklo leto in posebno 21. aprila govorilo, kako zlo manjka zgodovinskega časopisa, kar je tudi koj pri celem jugoslavenskem narodu sočutje našlo. Banalno svetovavstvo, ban Jellačič, knez Mihael Obrenovič in Ambrož Vraničani mlajši so koj z denarnimi doneski temelj k napravi te hvalevredne misli položili, in kmalo se je čez 200 udov nabralo, ki so se zavezali vsako leto dragovoljno doneske vlagati. Vodja te naprave je deželni arhivar Ivan Ku-kuljevič Sakcinski in njemu na strani odbor iz šest udov sostavljen in s tajnikom. Društvo ima med častnimi udi Čehe Ilanka, Palacky, šafarik, Tomek in Vocel. Namen društva je iskanje, popisovanje, zbiranje in spravljanje zgodovinskih spominkov, ki zadevajo življenje in zgodovino jugoslavenskega naroda. Bazun tega izdaja društvo imenovani zgodovinski časopis. Perva knjiga, ki je ravno na svitlo prišla, zapopade: politiško zgodovino; pravlico in cerkev; slovstvo in umetnost; pravništvo; razne reči, doklade. Politiška zgodovina zapopade liervaško kroniko iz 12. stoletja. Stari ilirski letopisi so v hervaško pervikrat prestavljeni. Jedro te kronike je sledeče: Konec 15. in perve leta 16. stoletja je našel Dmin Pa-palič v Krajni v vasi Markovič staro knjigo z horvaškimi čerki natisnjeno, in on jo je od besede do besedo prepisal, iz kterega prepisa se je še do današnega dne ohranilo: 1. nov prepis Jeronima Kaletiča od leta 1546, ktera prestava je potem Ivanu Lučiču v roke prišla in po njegovi smerti se v knjižnico Vatikana v Rim poslala, kjer je še dandanašni Menda še ni vsa gotova, da imamo pa iz-verstno delo pričakovati, je nam pisavec porok, o kterem vemo, da mu je v zgodovini Ie malokdo kos. shranjena. Drug prepis je v knjižnici praškega muzeuma, V latinski jezik je to delo prestavil o svojem času slavni Marko Marulič Splitjanin na prošnjo Papaliča, ki se je nati-snulo v knjigi: „De Regno Dalmatiae Croatiae in v knjigi" Scriptores rerum hungaricarum. Rokopis tega dela je v Muranski knjižnici v Benetkah. Serbsko. Iz Temišvara pripoveduje privatno pismo od 3. t. m. sledečo žalostno zgodbo, ki se je ondi pripetila. Hitim Vam naznaniti, da je to terdnjavo danes velika nesreča zadela. Ob 7 uri zju-trej čujemo strašno gromenje; večidel vse okna in mnogo streh je ta potres poškodoval. Ko iz stanic pobegnemo, zvemo, da se je smodnik unel in sicer na dvoru tako imenovane sed-mograške kosarne v magazinu št. 3. Koliko ljudi da je pri tem ob življenja prišlo, se še ne ve. Zdaj opoldne je sicer glavna nesreča minula, pa vedno še šlišimo granate, ki so v razvalinah zasuti, se unemati. Nevarnost še ni minula, ker si noben človek blizo tistiga kraja ne upa, kjer je bil popred magazin za smodnik, in ker menimo, da bi se hitel v bližnjih smodnišnicah smodnik uneti. Boječi tedaj begajo iz terdnjave v bolj odstranjena predmestja. * V „Oestr. Corr." se piše 3. aprila iz Temišvara od nesreče, ki se je ondi prigodila, sledeče: Danes zjutraj ob7'/4je bila groza v našem mestu. Shramba za smodnik v terdnjavi poleg sedmograške kosarne je z strašnim gro-menjein v zrak zletela, in v bližnjo okolico mesta so se nekoliko trenutkov pozneje kamni, opeke, trami itd. vsuli, tudi je na hiše več bomb in granatov padlo, ki so se razpočili brez da bi bili vendar, kar je zlo čudno, škodo storili. V pervih trenutkah se je tak smod-niški dim napravil, da je celo nebo debelo pokril. Vpitje prestrašene množice, posebno žen in otrok, tulenje živine, zvonenje tisuč in tisuč ubitih o'kenj,šum razsutih opek, dimnikov tramov itd. je bilo podoba strašne zmot-njave. Kolikor se do zdaj ve, je 15 — 20 ljudi ob življenje prišlo, hudo ranjenih je v primeri le malo. Ubit je bil razun 7 topni-čarjev, ki so bili v smodniškem hramu, tudi stotnik polka Hartmanovih pešeov, baron Rei-tzenstein, našli so ga v svoji stanici v postlji mertvega. Ko to pišem (ob treh popoldne) še posamezni granati pokajo, ki so med razvalinami zasuti, vendar je nevarnost že minula. Hiše niso bile ravno zlo poškodovane, razun da so se večidel dimniki posuli. Vzrok nesreče se do zdaj še ne ve. „Neuigkeits-Bureau" piše od nesreče v Temišvaru sledeče: V Temišvuru se je v če-tertek strašna prigodba pripetila. Nekdo, ki je vse vidil, nam sledeče naznani: Proti sedmi uri zjutraj se je čulo gromenje, okna so zvonele in opeke in druge reči so v mesto letele, kterega je gost dim obdal. Smodnik v shrambi sedmograške kosarne se je unel. Ko potem v kosamo hite, najdejo smodniško shrambo, krog ktere je bil močen zid v razvalinah komaj dva čevlja debelih, pod kterimi so še vedno bombe pokale. Streha kosarne se je zrušila, zidovje je raztergano in popolnoma prestreljeno, krogle, karteče in bombe so po celem mestu raztresene. En top leži v prekopu stert, deržaji na mostu so polomljeni, mestna vrata so razpočene, in v krajih, ki so 1500 stopinj oddaljeni, so našli sošgane ude. Več ur se je vidilo, ko so mertve in ranjene v bolnišnico nosili. Število ubitih in ranjenih se bo zamoglo še le pozneje natanj-ko popisati; zdaj se govori od 2 stotnikov in Kdor želi v vradnim ali pa v oi-nanilnim listu karkoli si bode naznaniti, plača za vsako verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po «T i • 1* i ¥ radni list št. 16. novi postavi za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta. k £9. listu ljubljanskima časnika, v petik« 1. Maliga travna 1851. št. 160. Oznanilo d r a ž b c. (55.) 3 Po ukazu slavniga c. k. stavbiniga vodstva od 17. t. m. št. 2863, bo za umetniške stavbe, ki se imajo v letu 1851 na deržavnih cestali c. k. ljubljanskiga stavbiniga vodstva speljati, ki so v poslednjih verstah zaznamovane, dražba pri slavnim c. k. okrajnim poglavarstvu v Ljubljani 12. aprila 1851, dopoldne od devete do dvanajste ure in popoldne od treh do šestih, namreč: a! Stavb a Ponudno plačilo gold. kr. Na dunajski cesti. 1 Ohranenje Černuškiga mosta čez Savo . . . ,....... 1416 14 2 Naprava novih deržajnih podlag med milokazavnikama 0/15—1/0 7 14 3 Poprava mosta med milokazavnikama II/1 2......... 95 — ^ 4 Ohranenje in poprava 6 poškodovanih podcestnih vodotočev med milo-kazavniki 11/14—15, HI/8—9, V/i—2, V/2-3, V/10-11 in Mla-karskiga mosta med milokazavnikama IV/O—1........ 798 4 5 Poprava pricestnih zidov med milokazavnikama III/9—10 in cestne škarpe med milokazavnikama IV/6 7........... 191 31 6 Naprava cestne škarpe med milokazavnikama IV/14—14 .... 392 33 7 Poprava obstoječe stare stene in cestne škarpe, potem dlažba (Pflaster) cestniga grabna na Učka-hribu med milokazavniki IV/15—V/l . . 618 11 8 Poprava cestne škarpe med milokazavnikama IV/14—15..... 122 37 9 Naprava novih deržajev na hribu Učka med milokazavniki IVI5—V/5 73 48 10 Poprava in povišba babic pod Majdo pri Starim koritu med milokazavnikama V/12......k............. 96 1 11 Zavarovanje vožnje na več mestih dunajske ceste z postavo 90 okraj- Na ter saški cesti: 180 — 12 Obramba in poprava 10 poškodovanih z lesam ali z plošami pokritih vodotočev med milokazavniki 0/14—11/5—6......... 1719 7 13 Poprava obstoječe, potem naprava nove cestne škarpe in pricestniga zidu med milokazavnikama 1/1—2............ 236 28 14 Naprava čisto noviga stenniga zidu med milokazavnikama 1/5—5 . . 323 43 15 Poprava več delov nad Verhniko ležeče cestne škarpe med milokazavnikama H/12 13.................. 100 83 16 Poprava poškodovane cestne škarpe, potem naprava treh prismatiških babic in prestava 12 okrajnih kamnjev.......... 287 24 17 Poprava 30 poškodovanih babic med raznimi milokazavniki .... 256 45 18 Priprava in vsajenje 68 okrajnih kamnjev med milokazavniki 0/8—III/8 Na ljubeljski cesti: 136 19 371 40 20 Poprava šest z plošami pokritih vodotočev med raznimi milokazavniki Na zagrebški cesti: 415 48 21 Obramba dveh podcestnih vodotočev in obokaniga mosta za Laverco med 103 17 22 Naprava novih cestnih deržajev med raznimi milokazavniki .... 71 1 5 23 Priprava in vsajenje 68 okrajnih kamnjev po celi dolgosti ceste . . Na zaloški cesti: 136 24 Naprava noviga z plošami pokritiga podcestniga vodotoča med milokazavnikama 0/7—8.....•............ 124 41 25 Priprava in vsajenje 77 okrajnih kamnjev namesti polomljenih deržajev 154 — 26 Naprava novih cestnih deržajev med raznimi milokazavniki . . . • Na cesti skozi Gradiše: 208 8 27 Obramba mosta na bregu v Ljubljani . . . •........ 258 20 28 Priskerbljenje za leto 1851 potrebnima cestostavbiniga orodja . . . 182 20 St. do (61.) C 1 od besede | HO76 | 42 2639. Varšavski časopisi naznanijo besede sledeči ukaz: Zavolj večkratnih dvomb vojakov kakor tudi zunajnih deržavljanov, ki se včasih tukaj mude, glede podeljenja dovolitve pušk, in de se v tej zadevi enakost vpelje, je njegova svitlost, gospod knez deželni poglavar sledeče ukazati blagovolil: 1. Tujci, ki iz zunajnih deržav pridejo, ne smejo več orožja imeti, kakor ga za lastno rabe potrebujejo in sicer eno puško, eno sabljo, ali dva samokresa in eno sabljo ena rodovina. Ker bi se pa pri vrav-navi mejne čolne straže znale težave prikazati, število orožja, kteriga iz zunajnih deržav prišli tujci saboj prinesejo, potem v liste vpisati, se policijski gosposki dolžnost naloži, de tujce, ko potne liste pokažejo, poprašajo za število in sorto orožja, kateriga imajo saboj in de za to orožje zastonj dovoljenja narede in pri tem to tudi v potnih listih zavolj preiskovanja pri drugim prestopu čez mejo zaznamovajo. Ta naredba pa ne zadene zunajnih deržavljanov višjiga stanu, vojakov in berzotekov. 2. Na tako vižo začasno tukaj stanuvajočim osebam dane dovoljenja na prošnjo zunajnih konsulov se ne štejejo med število dovoljenjev tukajnih stanovitnih deželnih prebivavcov. 3. Spušeni častniki in vradniki iz Ruskiga, potem tisti, ki so v vojaški ali civilni službi te ali une stopnje, naj so rojeni Rusi ali Poljci, zamorejo brez posebniga dovoljenja orožja imeti, ki se tudi ne štejejo med število tistih notrajnih deržavljanov, ki so posebno dovoljenje dobili. Na ta ukaz z razpisani gospoda ministra notrajnih oprav od 22. marca št. 5453 naznanjen, se s tem vsi tisti opomnijo, ki mislijo v poljsko kraljestvo potovati. Ljubljana 31. marca 1851. Gustav yvaf Chorinski s. r. deželni poglavar. Št. 2311/130. 131. (6 2.) c i Konkurz za postavljenje stopnje polkniga zidar-skiga polirja pri c. k. varazdinskim Šentjurskim graničarskim polku št. 6, s ktero je 300 gold. v srebru letne plače, in zraven prosto stanovanje in vert, potem pri popotovanju 48 kr. dnevnine združene. Tisti, ki hočejo za to službo prositi, imajo svojo dobro osvedočeno lastnoročno prošnjo na poti predpostavljenih gosposk zgorej imenovanimi! polku naj dalj do 15. maja t. 1. stroškoprosto poslati, in sledeče skazati: 1. Rojstni kraj in starost. 2. Ako so v šolo hodili, svoje spričbe, potem popolnoma teoretiško in djansko znanost v zidarstvu. 3. De znajo čertati in risati stavbene na-čerte, mere popred jemati in stroške pre-rajtati. 4. Raba v zidarstvu, potem zmožnost veči civilne stavbe postavljati. 5. Lepo lastnoročno pisanje in potrebno so-stavljanje v pisanju. 6. Znanost horvaškiga ali kakiga druziga slavenskiga jezika. 7. Poslednjič nravno zaderžanje. Tisti, ki so že pri kaki stavbini vradnii se pripravljali, imajo prednost, ako jim drugih potrebnih lastnost ne majnka. Belovar 30. marca 1851. O 3) tudi de Skupej . K tej dražbi se tisti, ki mislijo kaj prevzeti povabijo s pristavkam, de se bo: po §. 10 in 11, tiskanih dražbenih pogojev visi ponudba dražbe povsod, tedaj takrat prideržala, ako je ponudba pod fiskalno ceno ali nji enaka; — 2) De bodo pisane naročila popolnama napravljene, na koliku za 15. kr. pisane, in se jim petpercentni vadium priloži, ki se prejemajo, le predenj se bo ustna dražba pričela, to je do 9. dopoldne imenovaniga dražbiniga dneva; — De se zamorejo dražbeni pogoji, stavbeni popisi in ostanki nad stroški pri podpisanim stavbenim vradu vsak dan med navadnimi vradnimi urami, in tisti dan, ko bo dražba, tudi pri c. k. okrajnim poglavarstvu v Ljubljani pregledati. C. k. okrajna stavbina vradnija v Ljubljani 31. marca 1851. St. 2721. Obhodili list. Ov>c* V delni prenaredbi z visokim obhodnim listam od 9. novembra pr. 1. št. 6613 raz-glašeniga visokiga razpisa deželniga poglavarstva od 20. oktobra pr. I. št. 14026 je visoko deželno poglavarstvo po dekretu od 19. t. m. št. 1493 leta 1850 za redno opra-vilsko občenje med okrajnimi poglavarstvi in občinami in za vpeljavo v ta namen napravljene redne potovske službe sledeče naredbe vpeljalo. 1. Kantonski poti, ki so imeli opravilsko občenje med poprejšnimi kantonskimi go-sposkama priskerbovati, imajo zdaj pri *§ prenaredbi politiških gosposk, ker niso več potrebni nehati. 2. Temu nasproti imajo pa po ukazu vravnave c. k. ilirskiga generalniga poglavarstva od 23. junija 1814 št 8174 (doklada k ilirski začasni nabiri poslav stran 115 in 135) obstoječi glavni služabniki občin po njih dozdajnim številu in znjih dozdajno iz kantouskih denarnic prejeto plačo, ki se jim ima tudi še zanaprej odrajtovati, vendar pri tej okoljšini, kjer poprejnih glavnih občin več ni, kakor kantonski služabniki obstati. 3. V tej lastnosti so ti kantonski služabniki neposredno okrajnim poglavarstvain pod-veržene,in imajo vedno opravilsko občenje ali potovsko opravilo med okrajnimi po-glavarstvi preskerbovati kakor okrajnim poglavarstvam, kterim je po naravni odločbi <§ 2. naj viših poterjenih pravil za vravnavo policijskih gosposk od 10. decembra 1850 policisko opravništvo po celim okraju naloženo, kakor potrebni policijski pregledovavci služiti. 4. Kar opravilsko občenje med okrajnimi poglavarstvi in občinami zadene, se mora tako napraviti, de ima okrajno poglavarstvo z vsako županijo naj manj dvakrat v tednu opravilsko občenje. V ta naman vendar ni treba, de bi tudi oddaljene okrajni služabniki vsak teden dvakrat k okrajnimu poglavarstvu prišli, ampak zadosti je, de vradne dopisave pri naj bližnji poštni ali dačni vradnii oddajo in ponje pridejo, ako kaj druziga ne tirja, de osebno k okrajnimu poglavarstvu pridejo. 5. Okrajne služabnike prejema okrajno poglavarstvo, ki tudi odloči, kje de imajo stanovati. Te visoke naredbe, ki se bodo tudi v deželni zakonik natisnile, se občinskim pred-stojnikam z pristavkam naznanijo, de bi ta visoka naredba od dobe, ko bodo ti okrajni služabniki izvoljeni in ko bodo prisegli, v djanje stopile, do tistiga časa se mora pa občenje goditi kakor se je do zdaj godilo. To se občini z pristavkam naznani, de naj se tisti, ki žele take službe dobiti, kterih plača se bo po manjših ali večih opravilih na 60, 72, 80, 84, 86 in 96 gold. postavila, v osmih dneh ali s pismam ali z besedo pri tukajšni vradnii za to oglase, treba je pa, de naravnost naznanijo, če znajo brati in pisati. Od c. k. okrajniga poglavarstva v Kamniku 31. marca 1851. Pavic. Št. 871. (53.) 2 Proglas. Od c. k. okrajniga sodništva ljubljanske okolice se s tem na znanje da, de se je na prošnjo gospoda Janeza Ogrinca iz Dola v eksekutivno prodajo celiga zemliša Franceta Strojana, ki leži v Dolu pod pop. št. 1 v gruntnih bukvah poprejšnje gosposke Auer-spergove pod urb. št. 541 in rekt. št. 234 dovolilo. To zemljiše je sodnija na 4020 gold. 50 kr. cenila. Za prodajo po dražbi so se trije dnevi odločili, in sicer 24. april, 24. maj in 18. juni 1851 z pristavkam, de se bo pri pervi in drugi dražbi zemljiše za cenitno ali viši ceno, pri tretji dražbi pa pod čcnitno ceno prodalo. Dražbeni pogoji, cenitni zapisnik in nar novejši popis v gruntnih bukvah se zamorejo vsak dan tukaj pregledati. Ljubljana 21. januarja 1851. c. k. okrajni sodnik Heinricher. s. r. Št. 6235. Proglas. (52.) 8 Od c. k. okrajniga sodništva ljubljanske okolice se naznani: De je v eksekucii Mice Babnik in Janeza Gregorca, oskerbnika nedorasliv otrok Martina Babnika iz Sela pri Pancu z tukajšnim sodniškim ukazani od 19. augusta t. 1. št. 6235 v eksekutivno prodajo celiga zemljiša Jožefa Skubica v Pancu pod pop. št. 8 ležečiga, v gruntnih bukvah grofije Auerspergove in Sta-riga apna pod urb. st. 28 in rekt. št. 816 dovolilo in ga sodniško na 1611 gold. 10 kr. cenilo zavolj 162 gold. dolga; za prodajo je odločilo tri dni, namreč 25. aprila, 26. maja in 26. junija 1851; vsak dan od 9 —12 ure dopoldne na mestu, kjer zemljiše stoji, z pristavkam , de bi se imenovano celo zemljiše le poslednji dan pod cenitno vrednostjo prodalo. Popis v gruntnih bukvah, cenitni zapisnik in dražbeni pogoji se zamorejo vsak dan pri tukajšni vradnii pregledati. Ljubljana 19. augusta 1851. Št. 54. Oznanilo. C57.) 2 Po ukazu slavniga c. k. vodstva očitnih stavb za kranjsko kronovino v Ljubljani od 17./22. tega mesca in leta, 5t. 433 bodo na c. k. cesti v račinskim in bostanjskim oddelku naslednje cestne dela 14. maliga travna tega leta pri c. k. komisii v Račeh na dražb dane: ■vi Red posamesnih delov zidanja Delanje eniga noviga mosta čez Mihov graben med miljokazavnikama 0/4—5, kteri je v svitlobi dolg 3", 2', O" in širok 1" 3' O" in scer za 0°, 2', 8" kub. mere je proč vzeti stariga zida za 9", 3', 4" kub. mere je proč vzeti zemlje terde ceste in laporja, potem je treba vnovič nasuti in potlačiti za 8", 5', 6" kub. mere je zida s mavto narejeniga ne-olikaniga, kamnje se morajo na lica, kjer skup pridejo dobro vezati, za 5", O' O" štirj. mere je tlaka, prikterim morajo kamni 10—12 palcov globoko v zemljo djani in dobro obdelani biti, de se skup vežejo, za 14", 4', O" podolgim mere je treba 9/10 palcov na vse 4 plati debelih čisto obdelanih tramov iz borov iga lesa za blazine, za O" podolgim mere je 7/8 palcov močnih iz 6% 4', ravno tistiga lesa čisto izdelanih tramov za zid 3", 4', O" podolgim mere 6/7 palcov močnih na vse 4 plati čisto izdelanih lespanov. 5", 3', 4" štirjaške mere 6/6 palca iz boroviga lesa čisto izdelanih mostnic vse skup je prerajtano na . Delanje eniga noviga mosta čez Hotemeš graben med miljokazavnikama O/ 5—6 kteri je svetlobi dolg 3", 3', 8" širok 1«, 3', O" 1", 5', 7" kub. mere je preč vzeti stariga zida 9", 2', 2" kub. mere je preč vzeti zemlje terde ceste 10°, V, 7" kub. mere perst nasuti in skup tlačiti 9", 5', O" kub. mere je zida z mavto narjeniga kakor zgorej 2°, 1' kub. mere obokaniga zida in kamnje mora biti lepo na lice obdeljano 5", 2', 6" štirj. mere tlaka kakor zgorej 3% 2', O" kub. mere ali 17 kupov vsak po 42 2/a kub. čevljev terde savše šote v velikosti 1 kub. palca skup prerajtano na . Delanje eniga noviga zidaniga s lesam pokritiga mosta med miljokazavnikama 0/13—14 zgorej spodnje Soteske 10°, 5', 4" kub. mere je treba temelna delati, v terdi zemlji perst spravljati 11°, 3', O" kub. mere zida iz mavte narejeniga kakor zgorej 5°, 1', U" štirj. mere tlaka kakor zgorej 6", O', O" kub. mere ali pa 31 kupov cestne šute kakor zgorej 7°, O', O" podolgim mere 7/8 palca na vse 4 plati popolnama obdelanih tramov za zid boroviga lesa 12", 5', O" podolgim mere 9/10 palcov trame za bla- sinj kakor zgorej 3°, 4', O" podolgim mere 6/7 palcov debelih tramov za lišpanje kakor zgorej 6", 2', 6" štirj. mere6/6 palcovčisto na vse 4platizde-lanili mostnic iz boroviga lesa vse skup prerajtano na Delanje eniga čez Meka graben spodej logo zidaniga iuo z lesam pokritiga mosta med miljokazavnikama H/2—3, kteri je v svetlobi dolg 3», 3;,0", širok 1", O', O". 4°, 2', 7" kub. mere persti proč vzeti iz terde zemlje 3°, O', 3„ kub. mere zid z mavto narejen kakor zgorej 3", 2', O" štirj. mere tlak kakor zgorej 10", 4', 0/y podolgim mere 9/10 polcov močnih iz boroviga lesa trame za blazinj narejenih kakor popred 6", 4', O" podolgim mere 7/8 palcov močnih in iz či- stiga boroviga lesa zdeljanih tramov za zid 2", 4', O" podolgim mere 7/8 palca lišpani kakor zgorej 3", 5', 4" štirj. mere 6/6 palca močnih iz boroviga lesa čisto izdeljanih mostnic vse skup prerajtano na . Delo eniga noviga obokaniga in zidaniga mosta v svetlobi dolgiga 3°, 3', O" ,širokiga 1", 2', O" nad miljokazavnikama II/5U6 v teh delih 11°, 3', 8" kub. mere temelj podstaviti v terdi zemlji in perst proč spraviti 13°, 1', 4" kub. mere iz lepiga kamnja in iz mavte narejen zid glej redno štev. 1 2", O', 5" kup. mere obokani zid kakor redno štev. 2 4", 4', O" štirj. mere tlak kakor zgorej 3", O', O" kub. mere ali pa 16 kupov a42% kub. čevljev merjene savske šute tiste velikosti kakor zgorej vse skup prerajtano na . 260 sežnjev dolge cestne rante in scer 58 enojnih kolov v zemljo 6/7 palca debelih, 3 čevlje na štiri plati čisto obdelanih v dolgih in konec, kateri v zemljo pride, mora ožgan biti 75 dvojnih ali zvezanih kolov, debelosti 6/7 palca čisto zdeljanih iz boroviga lesa kol 3 7a čevljev visok, poister 6 čevljev, vezilo 4 čevlje, polster mora v zemljo priti, kol mora z vezilam dobro zvezan biti Cena fflit. kr. 381 35 465 32 Vadium za vsako delo posebej s:l SJ Bed posamesnih delov zidanja Cena za vsako delo posebej Oo kdaj mora dogotovljeno biti' irld. j kr. ffld. | kr. 130 2 ye sežnjev rantnih štang iz boroviga lesa, čisto zdelanih in okroglih, vsaka rantna štanga mora z hrastovim žeblam na kol perbita biti vse skupej prerajtano na . Novo cestno orodje. 7 spičastih motik po 3 funte, 7 širokih motik po 2 y2 funtov, 14 blatnih stergul po 3 funte, 15 krampov po 5 % funtov, 7 železnih grabelj po 3 funte, 60 železnih lopat in 20 šajterg, vsaka mora biti iz sekaniga rudečiga bukoviga lesa in iz dil skupej zbita, 60 pesta iz beliga bukoviga lesa, plališe iz mladiga hrastoviga lesa, od preme za ročič je 4 y„ čevlja, kolo mora visoko biti 1 1/,1', truga mora 5/4 kub. čevljev deržati, šajterga mora biti težka 33 funtov 2 preme težne 18 lotov 2 ople „ 24 „ 4 pišele „ 1 funt 6 „ 1 obroč 1 velika šina 2 y3' ) 2 „ 14 2 druge šini 4' \ 2 „ 4 4 pantje 2 „ 22 45 žebljev za perbijanje železa — „ 8 skupej . 9 funtov vse skupej prerajtano na 484 45 146 50 24 14% 20% 30. rožniga cveta 1851 31. maliga serpanal851 Manila K ti dražbi se vsi tisti povabijo, kateri imajo voljo kaj prevzeti s tem pristavkam, de se zamorejo dražbine pogoje in popisovane dela in tudi tisti načerti, kateri zraven gredo, pri c. k. komisii v llačeh in tudi pri c. k. gospodu inženirju asistentu v Boštanju pregledati in predenj se začne ustna dražba, se tudi spisane ponudbe prejemajo, te ponudbe znajo za en most ali za njih več in tudi za vse reči storjene biti, en znesek pa se ne sme za vse skupej ponuditi, ampak za vsako delo se mora posebej naznaniti, za koliko ga hoče ponudnik prevzeti. Vsaka spisana ponudba mora da se zamore prejeti, na štempel 15 krajcarjev pisana in delo, kateriga hoče ponudnik prevzeti, mora z številko in besedo imenovano biti, in 5 goldinarjev od 100 mora za vadium vloženiga biti in njegovo ime spodej podpisano in tudi njegovo stanovanje imenovano biti, zraven mora tudi naznaniti, da so mu delo in dražbini pogoji in popis delov dobro znane. Od zunej more na tako ponudno pismo delo natanjko pisano biti, kakor je v oznanilo naznanjeno bilo, kateriga hoče prevzeti, zraven mora tudi zapečateno biti, in kdor ne do-polne teh pogojev, na tega ponudbo se ne bo gledalo. Ko ustna dražba jen ja, bodo te pisane ponudbe priča vsih, kateri so bili pri dražbi od dražbinske komisije po številkah, kakor so vložene bile odpečatene in v zapisnik zapisane in tisti, kateri bo te dela prevzel mora k peterim goldinarjem otl 100,- katere je za vadium vložil, še toliko doložiti, de bo 10 goldinarjev od 100 za kavcijo prišlo. Če eden al drugi, to je, če dva, eden z besedo drugi pa pisanjem enako obljubita, dobi tisti, kateri je z besedo obljubil. Če pa dva z pisanjem enako obljubita, dobi tisti, kateri je svojo pisano ponudbo popred vložil, ali pa kteri ima manjši številko. Če eden al drugi te dela prevzame, je koj zavezan in ne more odstopiti in visoki erar je pa še le takrat /Hivezan ko to c. k. visoko vodstvo zidarstva poterdi. Tistimu, kateri te dela prevzame, se bo z pisanjem poterdilo na znanje dalo, in čas, ko bi se kje zamudilo mu bo k dobrimu vrajtan. Po dokončani dražbi se za te dela od nobeniga nobena obljuba več ne prejme, ker je zapisnik sklenjen. Boštanje 24. sušca 1851. št 168. Oznanilo cestne dražbe. C««0 ci Po ukazu c. k. deželniga stavbiniga vodstva t. 1. št. 3654 od 17. marca za vladno leto 1851 bo sledeče dni dražba za ohranivne dela na zagrebški in karlovški cesti: _ Št. 2662. Razglas. (50.) 3 Na meni predloženo prošnjo mestniga odbora glavniga mesta Ljubljane od 29. Marca št. 91 spoznam za dobro, z razglašam od 4. Februarja t. 1. št. 956 odločeni obrok za zameno poškodovanih in preterganih denarnih listov po 6 kr. in 10 kr. še do konca mesca Aprila t. 1. podaljšati. To se da s pristavkam na znanje, de se, ko ta obrok preteče, pretergani listki pri nobeni javni denarnici ne bodo ne za plačilo jemati ne za dobre zamenjati smeli. Od c. k. davkniga vodstva za krajnsko kronovino. V Ljubljani 30. Marca 1851. Gustav grof Chorinskg, c. k. poglavar. r. Št. 2635. Oznanilo (510 3 c.k. deželniga poglavarstva kranjske kronovine od 29. marca 1851. Po visokem razpisu ministerstva denarstva od 19. marca 1851. 2763/F. M. se mora cena Havana sniodk pri prodajanju od 1. aprila po sledeči tarifi ravnati. Sorta smodk Na debelo, cena za 100 skupej gold. kr. Na drobno, cena ene smodke kraje. Lanzas ..... Caballeros .... Cazadores .... Bagelias I ... h ... . i" • • • „ t' ... Panetelas .... Damas ..... Kegulares primer as Millares communes I » I .... „ II ... . Negueras I ... II . . . 25 1 !> 15 10 11 12 15 7 6 6 7 7 6 6 8 12 » » r> 30 » » 5) 30 30 » 30 » 30 16 12 . 7 7% 10 5 4 Sorti Millares Communes II in Manila II, ki se do zdaj niste smele na drobno prodajati, se tudi zanaprej ne smete. Kar se sploh na znanje da še s tem pri-stavkam, da se sorta Millares Communes II, kterih 100 7 gold. 30 kr. velja, in sorta Ma-nilla II, kterih sto 6 gold. 30 kr. velja, tudi zanaprej kakor do zdaj na drobno ne boste prodajale. Gustav grof Chorinskg, s. r. deželni poglavar. Ime ——i- a a =5 4) 1 Jt Pred m e t a a >x JS o : U rt S S e > o Naprava vodotoča med miljoka- zavnikama VIII/14-15 . . Obramba verslinskiga, kerškiga in cerjavinskiga mosta . Obramba cestopodperavne škar- pe med miljokazav. IX/i-5 . Naprava vodotoča in tlačeniga korita med miljokazav. I^/l-a Poprava vsih zidanih mostov . Poprava kantonov (cestnih kraj-uih kamnjev) med miljokazav. IX/4-9...... • Fiskalna cena gl. kr. 51:32 358 2« 17 3« 500 56 30 Znesek vadiu-ina gTTlkZ Dopolnjena doba 1 7 44 56 53 25 i 2 48 1 30 1851 31. julija 31. augusta 31. julija 31. augusta 31. julija £ S J-. C3 qc Oh > O « S « £ s 00 ® s a S it O ® a 9 > ca >rr. u ■J o TJ a C3 ^ — a a S it > S Ime a — jj _ : a X - o v U< — S O >M 11 12 IS II 15 16 17 119 20 Predmet Fiskalna cena gl. kr. Naprava okrajniga zida in tlačenima korita med miljokazav. 0/3-1....... Ohrambajpoganiškiga mosta med miljokazav. 0/4-5 .... Priprava in vsajenje deržajev med miljokazav. 1/3-4 . . Priprava in vsajenje 17 okrajno-eestnih kamnjev (kantonov) med miljokazav. I/l 5 . . Poprava cestopodperavne skar-pe in vodotoča med miljokazav. H/1-2...... Poprava vodotoča med miljokazav. 11/5-6...... Ohramba metliškiga mosta čez Kerko....... Naprava magazina za stavben les ua Kerškim mostu . . Ohramba hiše delavca na Kerškim mostu .... Priprava potrebniga cestniga orodja za celi stavbeni okraj 162 39 11 57 122 45 34 — 14 9 16 79 ; 21 364 1319 58 Znesek vailiu-m a gl. kr. 36 42 Dopolnjena doba 1851 31. julija 66 28 58 15 1851 31. julija 31. augusta 3 j 3ti 3 J. julija 1851 3 2« s — a o. > o a s Tc _ • o S nI a > u s-S ■X g u "S -S > — s . s a . a ca > a K tej dražbi se tisti, ki mislijo kaj prevzeti s tem pristavkam povabijo, de se zamorejo zadevajoči ostanki nad stroški, stavbeni popisi in dražbeni pogoji, ki predpišejo 10 percentno kavcijo in za eno leto za storjeno reč dobro stati, pri podpisanim stavben m vrauu pregledati. Na zapečatene ponudbe., po predpisu sostavljene in s 5 percentnim vadiuniamv preskerbljene, se zamore le takrat gituau , ge pred ustno dražbo komisii izroče. Od c. k. stavbiniga vostva v Novim mestu in Černomlju 4. Aprila lool. so Št. 218. Oznanilo cestne dražbe. (48.) 3 Za konservativne umetniške stavbe ne teržaški, reški in goriški cesti z ukazani c. k. stavbiniga vodstva za deželo od 17. marca t. 1. št. 3817 za leto 1851 dovoljene, bo v spodaj naznanjenih dnevih po sledečim redu dražba. Ime £ > ® 2 Z, g u 10 I 1 12 13 14 45 o —» U 16 v S ti a 17 18 « X M >w 19 >i O 53 l-e a i 20 « « H? »so I S rt J? o ® i £ E- £ O i tU al te ► > 21 •22 23 24 Predmet dražbe Po- nudna cena eld. kr Zidanje noviga podcestniga mesta med milokazavnikama Vl/5—7........ Postavljeuje krajniga zidu med milokazavnikama V/5—6........... Naprava prostora med okrajnimi kamni (kantoni) do roba ceste (Panquett) s tem, de se škarpa (Stiitzmauer) vun pomakne med milokazavnikama V/8—9........ Poprava babic (Parapettmauern) med milokazavniki VI/4 - 5 in VI/7—8..... Naprava prostora med okrajnimi kamni do roba ceste med milokazavnikama V/7— 8 . . . Poprava konkavne ceste med milokazavnikama IV/7-8........... Obramba mosta na Pivki med milokazavnikama VII/6-7.......... Postavljenje noviga podcestniga vodotoča in poprava ceste med .milokazavnikama VII/4—5............. Naprava treh novih podcestnih vodotočev med milokazavniki Vl/13—14 VI/14—15 in VIH/3- 4............ Poprava obokaniga podcestniga vodotoča z povišanjem ceste med milokazavnikama VII/16 —VIII/O........... Poprava dveh podcestnih vodotočev med milokazavniki VI/17 —VII/O in VIH/5—6 z po pravljenjem ceste in napravo okrajniga zidu.............. Poprava sedmero podcestnih vodotočev med milokazavniki V1I/1—VIII/6..... Poprava z lesam pokritiga podcestniga vodotoča med milokazavnikama VIII/9—10 Naprava novih in poprava starih babic med milokazavniki VI/9-10 in VI/11—11 . . Poprava konkavne ceste med milokazavnikama VIII/12—13 z popravo obestranskiga krajniga zidu........... Naprava obokaniga podcestniga vodotoča namesti zdajniga zlo slabiga mostičain povišanje ceste med milokazavnikama VIII/13 —14 Naprava kamnitih okrajev med milokazavni-kami VIII/I4—15 in IX/6—7..... Poprava treh podcestnih vodotočev med milokazavniki 0/0—1, 0/4 5 in 0/10-11 Poprava eniga podcestniga vodotoča med milokazavnikama 0/8—9....... Naprava kamnitiga okraja med milokazavnikama II/6—7 . . . '........ Naprava kamnitih okrajev med milokazavnikama 0/0-1........... Priprava in vsajenje cestnih krajnih kamnov (kantonov) med milokazavnikama 0/0—1 Poprava babic med milokazavniki II/14—15, III/O-l in VI/3—4........ Priprava noviga cestniga orodja..... 186 19 Hi 1» 1094 1 3 208 45 368 31 208 12 9 483 515 720 iS 20 918 2S 734 2fi 173 i 25 262 1 9 75 22 354 27 16 6 16 268 153 172 436 54 252 461 39 46 19 Znesek vadiu-m a 2.1 il. kr Končna doba Kraj in dan dražbe 9 I 9 82 l 5 4 43 10 26 19 20 10 24 3 37 21 10 25 36 45 15 55 36 14 8 10 13 6 48 1« i 17.43 23 19 13 26 7 11 8136 21 49 242 1238 23, 3 31. julija 1851 31.avgusta 31. julija 30. junija 31.julija 31. avgusta 31. julija 30. junija 31. julija julija tU C s "o a. o -o v u s N T* O ~s 05 -s o >o OD a. rt tn o S > rt > « tU O a, S 5 ^ O O 'C S»» t; «.2-5 <- s ■= j: ® —' .2! 9. • o rt r* S "S w rt t* £ »" o rt X — e_ O-TH i •= -s i o o o a. o O >(S 4J = Ca OD - ® rt __ s «N"5 ® o- a 2 o« . [S rt o « > ~ 'C . K tej dražbi se tisti povabijo, k mislijo kaj prevzeti s tem pristavkam, de se zamorcjo dražbeni pogoji, ostanek nadstroški in stavbeni popisi vsak dan pri podpisanim okrajnim stavbenim vradu pregledati. Dražbeni pogoji tirjajo 5 percentni vadium in pri prevzetju 10 percentno kavcijo in poroštvo za eno leto. Na zapečatene oglase, ako so prav zgotovljeni in če je v njih 5 perčentni vadium, se zamore le takrat gledati, ako se pred začet kam dražbe izroce. Od c.k. okrajniga stavbiniga vrada v Postojni 25. marca 1851. Muil, c. k, okrajni inženir. Št. 1157. Oznanilo. (56.) 3 Od c.k. deželne višje sodnije za Koroško in Krajnsko kronovino bo oznaneno, da se bo druga redna seja porotne sodnije v okolici Ljubljanske deželne sodnije 19. Maja 1851 v Ljubljani; v okolici Celovške deželne sodnije 10. Junija 1851 v Celovcu; in v okolici Xo-vomestne deželne sodnije 30. Junija 1851 v Novimmestu, in sicer vselej ob 9. uro pred-poldne pričela, in da so od predstojnika te deželne višje sodnije za presednika porotne sodnije v Ljubljani svetovavec dež. viš. sodn. gosp. Miha Kozjek in za njegoviga namestnika svetovave dež. sodn. gosp. Anton Schmalz; za predsednika porotne sodnije v Celovcu svetovat* dež. viš. sod. gosp. Janez de Pretiš od Lagnodo, in za njegoviga namestnika svetovave dež. sod. gosp. Jože S c h w a I); za predsednika porotne sodnije v Novimmestu svetovave dež. viš. sodn. gosp. Dr. Luka Lužan, in za njegove namestnike svetovave dež. viš. sodn. in predstojnik deželne sodnije v Novimmestu gosp. Jože žlahtni Sc h eu c h e ns t u c 1 in svetovave dež. sodn. gosp. Bernhard Ha t h odločeni. V Celovcu 27. Sušca 1851. st. 87. Oznanilo očitne dražbe. (59.) 2 V sredo 16. t. m. od 9 do 12 predpoldan ino če bo treba tudi po 3 uri čes poldan bo v pisarnici podpisane c. k. uradije zasavskih stavb očitna ino ustna dražba sledečih del in priprav. 1. 590 kupov posipa za žvinske steze poleg Zalogo do Jeza dovozit ino posipat.....108 gl. 10 kr. 2. 500 hrastovih ali mecesnovih 15 do 17 čevlov dolgih 7/s paleov debelih vervoplaznih dreves, pripravit, dovozit in v breg dodelat........416 „ 40 „ 3. Kamnenij nasip ino dlažba za varstvo kašt ali konja na Jezi.............. 566 „ 35 „ 4. 40 železnih svedrov za kamen vertati in 16 macol.....6 4 gl. — kr. K dražbi se tisti, ki mislijo to prevzeti z tem pristavkam povabijo, de znajo ponudbo tudi z pisanim ofertain, katerim se pa more 5% ponudbe za zastavo perložiti, ino kateri se more nar dali do 9 ure 16 t. m. predpoldan komisii dražbe oddati, naredit. Popis stavb in priprave, vzeta mera, preračun stroškov, dražbine pogodbe in plan se zamore v tukajšni uradnii pregledat. C. k. uradija zasavskih stavb v Litiji 2. aprila 1851. Št. 943. (58.) 2 Oznanilo. V Čatežu na Doienskem je stopnja poštmoj-stra spraznjena, ktero spet nadomestiti, se s tem konkurs razpiše. Zato stopnjo, ki se ima s službeno pogodbo podeliti, se plačuje na leto dve sto goldinarjev z vradnim dodatkam tridesetih goidinarjev v srebru, potem za privatne in erarialne poštne ješe posebej. Tisti, ki jo prevzame, je pa nasproti zavezan kavcijo z 200 gold. ali v gotovini ali zastavi odraj-tatiin naj manj šest za rabo popolnoma dobrih konj z potrebnimi hlevi, potem pokrito in na pol pokrito kalešo, potem dva majhina voza za prevaževanje pisemskih pošt zraven dveh esta-fetnili mavn imeti. Med Čatežem in Ivostanjevco je 1 l/s 'n med Čatežem in Samoboram i pošta. Čas prošnjo vložiti je do 20. aprila 1851, zraven se pa opomne, da se bo c. k. poštna postaja v Kerško vas prenesla, ako bi se za kraj Čatež noben prosivec ne oglasil, za kteri kraj se tedaj tudi konkurs razpiše pod enaci-mi pogoji in do ravno tega časa, ako bi se poslednje primerilo. C. k. poštno vodstvo v Ljubljana 30. marca 1851. Hoffmann s. r. Popravi k. V poslednim vradnim listu se je pri oznanili! št. 2738/60. od c. k. okrajniga postojn-skiga poglavarstva pogrešik vrinil, namreč: pri obroku prevzete priprege se bere namest „od 1. novembra t. 1. do poslednjiga oktobra 1851 — od 1. majnika do poslednjiga oktobra t. 1. — kar se s tim popravi. Dnarna cena 8. Mal. travna 1861. V dnarju Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 38 gld. Srebra » » » » 32 » 40 topničarjev, da so mertvi. Zraven smod-niške shrambe so našli enega stotnika mert-vega, enega četnika in več častnikov po hudo ranjenih. Pa nevarnost še ni minula, opoldne smo še vedno čuli bombe pokati, ni brez nevarnosti po mestnih ulicah se sprehajati. Zraven te shrambe, ki se je razsula, je še 10 centov smodnika, vendar upajo, da se ne bo unel. Večidel prebivavcov je mesto zapustilo in se v Mehalo in bolj oddaljene predmestja podalo. Lombardo-beneško kraljestvo. 1. aprila se je železnica med Verona in Mantuo odperla. * Svobodna barkostaja se bo v Benetkah po volji njegovega veličanstva že proti koncu mesca maja odperla. Tudi je cesar zapove-dal dve novi fregati vsaka za 60 topov v ta-mošnjem arsenalu stesariti. , * Grof Guylai se spet vojaško poveljstvo v Milanu prevzel. Tuje dežele. Bosna. Iz Bosne se piše konec mesca marca v Reichsztg. sledeče : Ker je Ibrahim paša pri Gjol-Hisaru vstajnike dobro potolkel, jim je to ves pogum vzelo in tisti, ki so v Jaici bili, so ponoči od 19. na 20. terdnjavo na tihem zapustili in v Krajno pobegnuli. To je bil izid bitve pri Jaici, v kterej so vstajniki na slabo ozidje toliko upali. Vsak boj je porok, da so Bošnjaki v boju plašuni, ki so le ondi pogumni, kjer se jih kdo boji. Seraskier Omer paša je z lastno roko na vstajnike streljal, puška se mu je pa raznesla in ga na levo rama ranila, pa le malo. Njegovi služabniki so vedili,da je puška poškodovana, so se mu pa bali to povedati. Jaico je Omer paša SI. posedel, in ker Bošnjaki Omer pašata tudi gjavra imenujejo, se je stara prerokba spolnila, ki pravi: da je terdnjavo nekdaj v petek gjaver posedel, in da jo bo spet v petek gjaver v drugo posedel. Ibrahim paša, ki se nad tukajšnimi vstajniki zlo jezi, je Gjol-Hisar zlo pokoril, zdaj seje napotil v Vasar Vakuf. Ali paša Stolčevič z svojim sinom je v Jaici zapert. Drugi oddelk Arnavtov, ki so bili v Bosno namenjeni, je že tje prišel. Jih je 1000. V Sarajevem je nekoliko njih v štacuno urarja vlomilo in čuvaja umorilo. 27. so jim vojaki iz Travnika naproti šli in jih v mesto spremili, od kodar se bodo kmalo spet v Krajno podali. Banjaluko so vstajniki tudi popolnoma zapustili, kjer so poslopje gerškega škofa z drugimi keršanskimi hišami obropali, in raz-djali. * Iz bosniške meje se piše 3. aprila v „Agr. Ztg." sledeče: Danes se pričakuje v Novem 2000 vstajnikov, ki so na poti v Pridor pod vodstvom Bustanbegoviča. Njih namen je, vse, karza-more orožje nositi, saboj prisiliti. Vendar je do danes še le pri žuganju ostalo, da bodo tistim, ki se nočejo vstaje vdeležiti, vse požgali. Sicer je pa v Novem in njega okolici vse napeto. Divje goste poznajo in se zlo boje njih divjega fanatizma. Seraskier Omer paša je 30. z vojaki Banjaluko posedel in on bo teško vstajnikom čas pustil, se uterditi. Kakor čujem, misli Seraskier kmalo zoper vstajnike nekoliko pešnih čet in topov poslati. Zdi, se, da se hočejo vstajniki med Pri-dorom in Novim še enkrat ustaviti, in ti kraj, kterega važnost dobro poznajo,na vsako vižo braniti. Seraskier pa med tem mrežo,ki ima vstajnike streti, vedno bolj skupej vleče in tako bi se znale poslednje dogodbe kmalo v zahodnih krajih Krajne razviti. * 21. pr. m. je bil Kadia Kapic, glava vstajnikov v Krajni po razbojniško ustreljen, toraj so vstajniki skoz Ključ in Petrovac od ene strani, od druge pa proti Banjaluki pobegnuli. * Orožje in hrano so v Jaici pustili, kjer je Omer pašatu v roke prišlo. Da ni več misliti, da bi se vojska z novega pričela, ker so vojaki »a poti v Krajno, to vidijo vstajniki, vendar pa so v Bihaču sklenili, vse poskusiti in, ali vojakom nasproti udariti ali pa terdnjavo Bihač braniti. Teško pa, da bi se eno ali drugo zgodilo, ker množica ne želi vojske, h kteri je bila tako rekoč le prisiljena. Omer paša bo tedaj mirno Bihač posedel. Tako je Omer paša zopet vstajnike, kterih je bilo sila veliko, zmagal,ki so se sicer hrabro bojevali, pa niso imeli zastopnih in umnih vodjev in še tega, kar so popred pridobili, niso znali porabiti. Zdi se, da meni Omer paša z enim oddelkom v Banjaluko in od tod vBekio,z drugim pa v Bihač udariti. Ako Banjaluko in Bihač vojaki posedejo, bo mogoče namenjene poprave vpeljati, sicer se bodo Bošnjaki vedno uperali. Nemška. Spet se govori, da se bodo poslanci nemške zveze v Fiankobrodu snidili, Prusija se temu še vedno ustavlja, da bi namene, o kterih so se v Draždanah pogovarjali, speljali, ali če ne bo mogoče, tega doseči, se bodo na drugo pot podali. Pruski časopisi zdaj v prid Bavarskega govore, kar je toliko bolj čudno, ker so popred ravno Bavarcom naj bolj zabavljali. Svajcavska. V okrogu Tessin je 23. t. m. kakor pravijo skoraj celo vas Cozzero plaz podsul. 23 prebivavcov te vasi je pri tem ob življenje prišlo, in živine so le malo rešili. llnsovska. „Czas" za gotovo naznani, da je ruski car dovolil, da se železnica iz Varšave v Petro-grad napravi, tudi se za gotovo govori, da bo skoraj Moskva z Odeso z železnico zvezana. Turška. Za poljske, ogerske in talijanske izselnike je turška vlada že 130 miljonov turških pia-strov izdala. — Dembinski je v Pariz prišel. Francoska, Iz Francoskega se zve, da je na jugu kraljestva vse napeto. Cavaignac ima vedno večje sočutje, kterega mislijo v letu 1852 za predsednika republike voliti: njegova stranka, „plava" imenovana, se bliža ,rudeči." * Na francoski borsi je naenkrat velik strah vstal; papirnati denar je naenkrat zlo padel. Temu se ni čuditi, ker so zadeve francoske silno zmešane. Ministerstvo je prav za prav le po imenu; Napoleona vsi časopisi grajajo kar seje Barrot umaknul, predsednik seter-do derži omejene volitne postave, Barrot njemu ravno nasproti misli. Ljudstvo žuga z vstajo. Rudeči se marljivo gibajo. LivioZam-beccari, ki je znan od obsede Rima in je v Patras pobegnul, pripravlja orožje in nabera vojake. Sliši se, da misli na talijansko zemljo udariti. Znabiti se pri tem tudi kakor na Si-cilijanskem, angleško orožje najde? * Časopis „Debats" prinese pismo francoske vlade zoper vstop Avstrije z vsimi kronovinami v nemško zvezo, ker je to, kakor se pravi, evropejskemu miru nevarno. Angleška. Kapitan Long, poveljnik parobroda Misisipi je dobil naročbo, Košuta v Amerika peljati. * V poslednjih 10 letih je bilo v mestu Londonu 52,107 potepuhov zapertih; 28,873 je bilo previžanih doprinešenega hudodelstva, 23,234 je bilo pa spušenih. Zdi se, da je bilo naj večje število v letu 1849, namreč 6515, in naj manjše 1846, namreč le 3758. V letu 1850 je bilo potepuhov 3810 zapertih. V treh mescih 1851 jih je bilo 1022 zapertih. Azija. Med vsimi Evropejci se je na Kitajskem pervi spominek postavil lansko leto v Pekingu Slavenu in ruskemu zdravniku Wojciechow-skemu. Na spominku so sledeče latinske besede vrezane: „Magni principis Choscho-Ly-lin-Wang junior frater Ci-Van-Cang medico Josepho Wojciechowski 1829 anno Novembr. 14." (Spominek se je postavil še živemu zdravniku). Ljubljanski novicar. Gospod Baumgartner je od poveljništva narodne straže odstopil in od narodnih stražnikov takole slovo vzel: Njih veličanstvo, presvitli cesar Ferdinand I. so me po prečastnim sklepu 19. avgusta 1848 vodja Ljubljanske narodske straže poterditi blagovolili. O tistim času, stresovanim od mnogih viharjev, je bilo lahko previditi, da tako častni poklic bo sklenjen z mnogimi žertvami, nevarnostmi in težavami. Ne prederzna cenitev moje lastne moči, ampak živo spoštovanje visociga cesarjeviga zaupanja, ki mi je o ravno tistim silovitim času na to mesto poklicalo, in gotovo spoznanje Vašiga slavniga obnašanja in žlahniga nadu-šenja, kakor tudi Vašiga nagnjenja, ki ste ga vselej do mene skazali, me je spodbodlo, to vodstvo prevzeti. Kar sim po svoji slabi moči o tem imenitnim poklicu storiti zamogel, sim zvesto storil, in naše združeno prizadevanje je pripomoglo, da Ljubljanska narodska straža je čista ostala vsakiga madeža, in da je svoj poklic slavno spolnila. Od mnogih strani je bilo obnašanje naše straže pohvaljeno, in v spolnitvi svojiga poklica smo se vseskozi tako vedli, da se nihče ni prederznil Ljubljanske narodske straže ke-daj le z nar manjšim obrekam očitno napasti. So bile naše opravila tudi z mnogoterimi žertvami sklenjene, smo jih vunder serčno radi posvetili prerojeni vstavni vladi in njeni- mu roditelju, našinyi ljubljenimu Cesarju in jih s sveto hvaležnostjo položili na oltar pomlajene domovine. Okoljšine so me napravile, da se spet podam v pokojni stan svojih lastnih opravil, in zato sim se odpovedal meni izročenimu vodstvu narodske straže. Pri tem odstopu za svojo veliko dolžnost spoznam, se vsim gospodam stražnikam, ki ste še sedaj v tem časti vrednim kardeJu, kakor tudi tistim, ki ga so med mojim vodstvam že zapustili, serčno zahvaliti za Vašo meni vedno skazovano prijaznost, in Vam svojo popolno spoštovanje očitno razodeti za Vaše verlo obnašanje, ki bo domovini v vedno čast. Ostanite neprenehama, kakor ste do sedaj bili, zvesto udani našimu ljubljenimu cesarju, naši dragi domovini in vstavnim napravam naše deržave! Pogovori vrcdništva. Gosp. C—r iz Štajarskega: Bomo prav radi natiskovali. llf«! — 116 m i m Spisal Jan. T.. d. .a. 13. Zadna noč. Vila. Na zemljo pade truden mrak, Skrivnostna noč raztegne svoje krila: Svododen rod spi zadnikrat pri svojih. Ni zvezde mile na obnebju černim, Na zemlji šuma ne — vse spava tiho. Veršeča reka le pomembno stoka. Se dvigne Vila mesta tam , Visoka, krasna, kot nebeška deva. Zagernjena do tal v tančice černe, Občine proti taboru se vragov. Odpre cvetličice rudeče -— usta, In govor tak glasi se prerokvaje: „Oj vrag Metula, bogoljub! Mogočno širi se oblast ti vsakod. Boš gospodaril zemljo mojo, preden Zatisne ti očesi spanje drugo. Pa nikdar vklonil ne bo vrata Ilir, V Metulu nikdar čul povelj ne tvojih. Posest bo tvoja pusti tlak, Ki zbiral boš k orožju silne vojske In gonil na narode jih svobodne, Pred tabo stopala naprej bo sreča, Na sirani spremvala te vsikdar zmaga , Svetili pota ti pogori mestov. Vek padel bo za vekam v glob, Ko v kopi bode ti odštet četerti, Takrat prenehaj upali spremljavkim, Slopila zmaga bo k sovragam tvojim. Njim pletla sreča bo lovore v glavo. In jez — plesala bom o padu tvojim. Pokoja ni ti v grobu tud, Nad tabo bijejo za last se tvojo, Ki deval pred si jih v železne spone, V posutje zvernejo se zmagni loki. Sviiloba šolnina zgine v polnoč temno. Oblasti več je ni — in ne imena. Poscde zemljo rod mi nov — Sloven prijazen — jutro stran veleva!" To reče Vila in pogrezne zopet. Juri Štorkljež. (Poleg nemškiga.) Je neka nesreča na svetu, dragi moj! pa je nimamo za nesrečo, ki pa vender je. Poslušaj me, živ zgled sini ti in pomilovanja vredin. Moj oče, Bog jim daj dobro! so me pridno v šolo pošiljali; nekoliko sim se sicer naučil čeravno niso bile takrat naše mestne šole dobro vstanovljene. Povsot so od mene govorili: „Juri Štorkljež, je modre prebrisane glave; — tode žalibog! ni za nikamor, ker se ne zna lepo vesti, ni priljudin in v družbi celo ne vc kam roke in noge vtakniti. Sicer mu jii ničesar reči, je poštena in dobra duša." Tako so od mene govorili. Kaj ne? že veš, ljubi moj! kaj de mi je manjkalo? Med ljudmi sim bil premalo. V šoli in pri delu doma sim bil pridin, v oblačilu pa nesnažin;bil sim tudi bogaboječ, postrežin, pošten, tode kar zelo boječ in neotesan mladeneč: pobral sim jo, kadar bi bil imel ljudi srečati; če me je kak tujic nagovoril, nisim vedel kam z očmi in z rokami, in kaj sim vsiga počel, ko sim kako zalo gospodično ali bodisi drugo žensko srečal, namesti prijazniga odgovora sim onemel in odrevenel. Dosti od tega, kar priljudnost in lepo vedenje imenujejo, je ravno tako koristno in veljavno za življenje kot kos kruha, par krompirjev in nekoliko zdrave rudeče kapljice. Veliko, veliko mladenčev hodi za mano, duha kar je prav in hvalevredno, izobražujejo, in ter si po svoji moči perzadevajo tistiga blaga pridobiti, ki ima edino ceno, in ki ga ne vihar morja, ne časa sila pokončati in vničiti ne more; de bi se pa lepiga zaderžanja vadili, kako se mora pri ljudeh obnašati, to jim pa kar nič ni mar, še ne spomnijo se tega. Marsikteri pride v pošteno družbo, in bere se mu že na obrazu njegov osup , ne ve kam z rokama, vidi se mu, de bi ju bil raji doma pustil. Marsikteri ju vtakne zdaj za hlače, zdaj v žep, zdaj se praska za ušesi, in z vsim svojim obnašanjem pokaže, de je neotesan in zarobljen; ni se treba čuditi, de taki-mu ljudje kmalo slovo dajo in zanj toliko marajo, kot za lanski sneg. — Prosim te, dragi moj! ne boj se ljudi, ne zbeži pred njimi, in uči se iz te žalostne dogodbe, kako nesrečin in milovanja vredin de je stan nepriljudniga, neomikaniga, siroviga človeka. Kakor hitro mi moja teta Skopulja uinerje in jaz njen edini dedič gospodarstvo prevzamem, mi kmalo sosedovo hčer lepo Zaliko, v zakon ponudijo. Bila je krasna diva, dobra gospodinja, pobožna, prijazna in bogata ženska. — Tudi meni dopade Zalika, zvolil sim jo bil za svojo prihodnjo tovaršico, in jo kmalo bolj natanko spoznam. Njen dobri oče me namreč na kosilo povabijo. Že od ml a diga boječ in plašili grem kej nerad t je posebno ker se mi je dozdevalo, de jih bo več skupej in tudi moja izvoljena. Mislil sim že odpovedati, pa kaj ne počne človek, de bi svoji ljubici dopadel ? Praznično se oblečeni, v belili nogovicah, s čedno gleštanimi lasmi, v zeleni suknji z bisernimi gumbi zapeli, z eno besedo, napravljen sim bil kakor pravi ženin. S težkim sercam odrinem od doma. Ko bi bil kteri po ulicah zaceptal, me bil splašil, de bi bil ko lesica rep med noge vtaknil in jo nazaj vderl proti svojim berlogu. Zdaj dospem h sosedovi hiši. Strašno mi serce bunka, kakor de bi bili na naklo tolkli. „0 ko bi jih vsaj veliko skupej ne bilo, pravim sam pri sebi, ko bi že le skorej vse pri kraji bilo, de bi vender toliko ne terpel in ne stal kakor na ž e r j a v i c i !" K sreči očeta samiga narajmam. Pisal je v svoji sobi v račune zamišljen. „Nekoliko prepozno pridete, dragi moj Štorkljež! mi prijazno pravi, pa vender nič ne de." Semtertje se obračam in priklanjam na vse kraje, po sili se smejam, in to le zato, de bi bil navidez vesel in prijazen, zakaj neznano tesno mi je prihajalo, kaj de bom v družbi počel, kako se bom obnašal, de bi gostovam dopadel. Zdaj konča nevestni oče račune, in ise peska. To vidivši skočim urno bliže popademv naglosti, nevkretin in žalostin sim bil že tako ves, namest peskniga černilni sodičin polijem, o prah in pepel! lepo spisane račune. Kaj mi je bilo storiti? serce mi je skoro v hlače padlo. Hočeš nočeš vzamem berž svojo belo ruto iz žepa in pobrišem nekoliko černilo. Jojmene! kaj delate, štorkljež! spravite se stran, mi zavpije videzno jezni oče in mesme-jaje se potolaži, ter zopet svojo reč lepo in čedno v red dene. Mislite si mojo zmešnjavo! Ze zdaj nisim prav vedil, ali imam na pravim koncu glavo, kako je bilo še le z mano, ko me oče v veliko sobo k veselim gostovam pelje. Med potjo sim še čemi madež na beli nogovici zagledati mogel, de mi je še bolj vroče prihajalo, in ko iz globočine serca zdihnem : „Pomozi Ilog! kaj mi bodo rekli?" se sobne duri odprti in z očetam stopiva noter. (Konec sledi.) Rodoljubi. Igra v treh djanjih iz češkega. (Dalje.) Osmi nastop. Mozes. Poprejšni. Moz. (Pomoli glavo skozi vrata) Za božjo voljo, tukejgatudi ni. (siopi noter.) Marj. Kaj pa ti spet hoče? Lene. Koga iščete Mozes? Moz. Nu, koga iščem — koga pa bi iskal kakor gospoda Berluzga? Ne vesle, kje je? jez mu bom nekaj povedal, nekaj, kar ga bo gotovo veselilo. ~ Lenč. Ali mi ne smemo tegavediti? Moz. Ne, ne, to je skrivnost, velika skrivnost, in žene rade klepetajo; vi bi znali vse raztrositi, in jez bi moral za to odgovor dati. Marj. Tedaj pojdite mojega moža iskat? Mož. Iskati"? iskati? in kje ga moram iskati? Marj. Na cesti med ranjenimi. Moz. Ne, ne, tje večne pojdem. Za božjo voljo, sini bil tam en malo, le prav majhno, sim hotel vsacemu kaj dati, da bi ne rekli, da sim pasja duša; pa za božjo voljo, slabo mi je prišlo, tako da sim moral domu iti in kozarec vinav popiti. Ne, ne, tje več ne grem. Lenč. Če bi bili vsi ljudje tako nevsmiljeni, kakor ste vi, kaj bi iz tih ubogih bilo? Moz. Nu, kaj bi bilo? Kdo pa za to more, da so se pustili streljati in raniti? Jez ne morem kervi viditi. Lenč. To bi si imeli dopovedati pustiti, kako je tam bilo, kjer so se bojevali! Moz. Nu, kaj mi je to mar? Jez to vse dobro vem in zakaj bi ne vedil? Jez dobivam pisma iz mesta in od armade, jest vem vse, vse! Marj. In kaj pa veste? Moz. (potegne pismo iz mavhe) Tukaj poglejte, tukaj je vse. Halia, ali ni res, da bi rade vedle, kaj je noter? To verjamem, pa tega ne povem; to so skrivnosti, velike skrivnosti. Marj. Znabiti, da bo kmalo mir. Moz. Mir? mir? Ne mir, ne, vojska bo, in vojska mora biti. Kam pa bi vsi ti ljudje prišli, ki se rode in zrastejo? na zadnje bi morali eden druzega pojesti; tako je bolje, če jih tam en malo pobijejo. Lenč. O ti brezbožen jud! Kdo je kdaj o takej brezbožnosti slišal! Marj. Mi vsi tako serčno molimo, da bi Bog nam skoraj ljubi mir dal, in ta trinog se prederzne tako govoriti. Moz. Nu, znabiti de nimam prav? Marj. Ti hudobnež! Lenč. Ti trinog. Marj. Ti porednež ! Lenč. Ti grozovitnež ! Marj. Ti Judež. (Dalje sledi.) Slovstvo in umetnost. Cesarsko rusko zemljoznanstveno društvo ho začelo namesti dosadajnega spisa: „Geo-grafičeskiga izvestija" mnogo obširniši časopis izdajati pod naslovom: „Vestnik impera-torskago Buskago g e ogr afi e č esk ag o Občestva" in sicer v dvomesečnih zvezkih po 15 pol. Za vredniški zbor pod predsed-ništvo Arseneva so zbrani in sledeči udi: Bo-lotov, Hanikov, Kazembek, Ivorkunov, oba Milntivova, Nadezdin, Ozersky, Porošin, Bei-neke, Savič, Srznevsky, Šichovsky, Tjurin, Veselovsky, Zablockv." Vrednik bo Krajev-sky. * Archivar horvaški, gospod Ivan Kuku-Ijevič Sakcinski je prigotovil k tisku delo pod naslovom : „Životopisi ilirskih uinetnikah." * Gospod Šafarik pripravlja primeravajočo slovnico vsih znanih jezikov za tisk, ki bo naj natanjčnišim trijatvam nemških jezikoslovcov zadostila. * Stepan Frušič je izdal v Zagrebu serbski spisbeletristiški „Slavoljub", ki obseguje pesmi in novele. * Profesor Suttina je v Zadru slovnico z malim slovarjem ilirskega jezika izdal in zraven tudi malo berilo pod naslovom: „Zabavno štivenje u hervatskem jeziku". Zapopade dvogovore in povestice, kratek zemljopisno-zgo-dovinski pregled Dalmacie in zbirko narodnih in novejših pesem in nekoliko serbskih pregovorov slavnoznanega Vtika Stefanoviča Ka-radžiča. * Na hribu Athos so najdli važne gerške rokopise. * V Waršavi je politiško -lepopisni list: „Dziennik Warsza\vski" 31. marca pervikrat na svitlo prišel. Zmes. V Munakovem je stal nekdo pred mestno sodbo, ki je bil popred 99krat zapert, akoravno je še le 33 let star. Ko je bil zopet v zapor obsojen, zavpije: „ Kje je kdo božjit, ki bi imel enako osodo, in vendar sim še vbog capin! Zdaj bodo vendar začeli tudi ■zame denarje nabirati, ker danes drugo zlato ženitvanje v zaporu obhajam.___ Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.