Demoralizacija Še nobeno dejanje ni.tako demoraliziralo učiteljstva kakor •., v :.' ' način napredovanj. (Ivan Dimnik.) Ta kratka ugotovitev predsednika učiteljskega udruženja je bila izrečena na letošnjem zasedanju banovinske skupščine. Odkritosrčnost, s katero je bila izjava podana, kaže vso resnost položaja, ki je nastal v učiteljskih vrstah radi nepravilnega postopanja pri napredovanjih, a še ostreje prikazuje oslabljeno moralo onih, ki so uvedli to prakso. Učiteljstvo, ne glede na strankino opredelitev, teži po objektivnosti. Kajti ono se dobro zaveda, da ni nobena protekcija trajna in da mora v drugih prilikah svoj enkratni, po protekciji doseženi uspeh, drago plačati. Kakor je neodvisnost ideal vsakega posameznika v svetu, tako je ona tudi najvišji ideal učiteljstva, zavedajočega se, da je samo neodvisnemu mogoče izreči jasno in odkrito besedo ali izvršiti čisto delo. Da se izvije učiteljstvo iz strankarskih klešč, ki ga nemilo stiskajo z desne in z leve, ki so ga stiskale včeraj in ga tišče tudi danes, je izšla spontano iz vrst vsega težko preizkušenega članstva sarajevska deklaracija, ki zahteva popolno neodvisnost od polit. strank. — Toda učiteljstvo je vsaki stranki neobhodno potreben sestavni del propagandnega aparata. Zato je učiteljstvo storilo v očeh strankarjev največji greh, ko je proklamiralo svojo neodvisnost. S tega vidika je treba motriti večletno borbo med učiteljskim udruženjem in strankami. V to borbo se je poseglo odločno z obeh strani in če mora učiteljstvo pri tem izkazati žrtve, ne gredo te na račun neopravičenosti naših zahtev ali nesposobnosti, temveč radi neenakih sredstev, moči in metod v boju. Učiteljstvo je zastavilo pošteno in možato vse svoje sile za vzgojo mladine po danih mu predpisih, vestno in preko svojih življenjskih in gmotnih moči sodeluje na vseh področjih kulturnega dela, in vendar je pri učiteljskih pravicah (premestitvah in napredovanjih) vse to delo brez priznanja, čeprav mu piše v letni oceni pod rubriko 23 »zasluži«. — Torej, moramo iskati vzrok premestitev na boljše mesto in napredovanj, ne v prošnjah navedenih in upravičenih razlogov ter v dovoljnem in prekomernem številu let ali v oceni dela, temveč se jemljejo za kriterij popolnoma druge, javnosti ter uveljavljenim zakonom in moralnim načelom neznane osnove. Ne trdimo, da je ta praksa od danes, «>¦- -r -C - -:. 7*'-^'i'':-'"-r'.-z. •¦¦'lirl^u •^•V,'-."Kajti, kadar se na pristojnem mestu označujejo učitelji za »naše« in »vaše« ter se po tej pripadnosti deli pravica, ni to več pravica, temveč brezsrčna krivica, ki žali ves učiteljski - uradniški stan v grenki zavesti, da more doseči priznane jim pravice samo v ugodnem časovnem razdobju in v gotovi kombinaciji. Vse te označbe so pa dokaz nepravilnega pojmovanja vloge uradništva, posebej še učiteljstva, v sestavu celotnega državnega občestva. r :-." -%¦ -_ .,- — .,.:.- Istočasno so ta načela pripadnosti in po njej odmerjajočih se pravic huda preizkušnja za v težkih gmotnih prilikah nahajajoče se učiteljstvo, za moralno šibkejše in stanovsko nezavedno učiteljstvo. S tem je načeto vprašanje morale in usode vsega stanu in po njem naroda, kajti je težko verjeti, da bi neznačajneži vzgajali značajne državljane. — Ako je to ideal naših ...-¦•:'. •:. -.:¦-.. dvomim. Je pa tudi v popolnem neskladju z njihovimi dišečimi besedami o ljudski prosveti. Nešteti zgodovinski primeri nas uče, da vsaka krivica rodi odpor, tem močnejši, čim večja je bila. Nas pa tudi vera uči, da se dobro plačuje z dobrim, hudo s hudim. Zdi se mi, da bi moralo biti poznanje te resnice temeljno dognanje vsakega javnega delavca. Pogažene pravice so bile od nekdaj kal nezadovoljstva, ki so ob svojem vrhuncu rodile zle posledice za one, ki so jih pogazili. Rangna lista, ki jo sestavlja učiteljska organizacija, bo točno pokazala, kdo je zapostavljen in kdo se je pomaknil preko vrstnega reda v višjo skupino. Tako bo možen povsem objektiven prikaz postopanja z napredovanji. Mogoče bodo imena in dejstva koga bolela, je pa potrebno, da se ..:_- .<-,^i-i-š— to vprašanje razčisti •-; rs^-r* >_Ł»-• '.vV*-,, ,.,,,. . jr . -•¦.* Sr ¦•'¦-.'. ~-.:^O To je dolžna organizacija svojemu članstvu, ker nekateri že po dve, tri leta čakajo na napredovanje, medtem ko so nekateri napredovali po nekaj mesecih čakanja. Razčiščenje tega vprašanja bo tudi vrnila zaupanje v pravičnost, ki se je že močno omajalo. Tako bo ta ukrep učit. organizacije rodil le dobre posledice, tako za oškodovano učiteljstvo, kakor tudi za pristojni forum, ker ne bo več povodov za uničujočo kritiko te izbirne metode napredovanj. Ostane pa zahteva po avtomatičnem napredovanju še vedno pogonska sila stanovskega delovanja. Brez avtomatičnega napredovanja ne vidimo garancije za objektivno poslovanje z napredovanji, kajti presenečenja in nerazboriti ljudje so vedno mogoči. Izgled za vrnitev avtomatičnega napredovanja je po drž. finančnem presežku toliko lažji, posebno, ker so v vidiku novi in boljši trgovski odnosi z raznimi velesilami. Tako upravičeno zahtevamo, da se nam vrne ono, kar smo imeli in smo radi državnih interesov žrtvovali. Državniška modrost zahteva objektivrost. Objektivnost povsod in na vsakem mestu, kajti ona je dokaz strpnosti. Kjer pa strpnosti ni, gospodarijo le nagoni in tu se ustvarja žarišče sporov in bojev. Kdor ima pravico na svoji strani, se boja iii žrtev ne plaši. Pri gmotnih vprašanjih gre za eksistenco družin, za življenje nedolžnih otrok in tu bodo planili možaki v boj, ne meneč se, če koga pohodijo, ali bodo pohojeni! Socialna krivica je Ahilova peta vsakega posameznika. Dvomim, da bi hotel kdo namenoma streljati vanjo?! Zaupamo v pravičnost državnih oblasti, zlasti v dravski banovini in upamo, da se bodo znala najti sredstva, da napredujejo vsi tisti, preko katerih je bil izvršen skok. S tem se bo uredilo na splošno zadovoljstvb to vprašanje in odstranjen vzrok nezadovoljstva. Poglobilo se bi pa tudi sodelovanje med oblastjo in učiteljsko organizacijo, kar bo samo uspeh v stvari, to je, našemu šolstvu, kateremu vsi posvečamo vse svoje sile Ko razčlenjamo poglavje o demoralizaciji učiteljstva, imamo v vidu raznovrstne sile, ki so imele oblast v svojih rokah in jim je bilo le radi oblasti mogoče vplivati tako pogubno na usodo učiteljstva. Tako so vsi slabi nagibi in vplivi prišli izven učiteljskh vrst, v katerih pa so našli za svoje delo nekaj nezavednih ljudi, da so opravljali zaukazani jim posel. Pa tu moramo načeti že vprašanje o selekciji... Vsekakor pa ne bi mogli poedinci preko reda napredovati, če ne bi bila to volja odločujočih. Tako se tudi v tem primeru potrjuje pravilo, da riba pri glavi smrdi. Duje Budak.