Pojndene novine. Krščeai neobrezaai narodi v našem cesarstvu pa tudi razae politične straake v svojih nesrečnih prepirih med seboj zelo prezirajo gibaaje in napredovaaje judovskih priseljeacev. V kratkih 25 letih je skoraj vso liberalao nemško, madjarsko ia italijaasko časaiatvo prišlo v judo^ske roke. Judi izdajajo omenjeBe liate in se bogatijo z njimi. Judi jih uredujejo in zvečinoma tudi piaejo; torej ves pouk, vse poročevaaje o političaih, gospodarskih, socijalnih, zaaaatveaib m verskih rečeh dohaja kristijanom iz judovskib peres. Kaj čuda, ako iz takih časaikov veje naaprotje do vsega, kar je krščansko ? Na Štajerskem je aajvecji aemško-liberalni list! Tagespošta v Gradci. Ia ta je v judovskej oblasti. Jud Rappaport je pokupil skoraj vse delaice zadrugiae, ki izdaje list. Katoliški Sloveaci se torej ne moremo čuditi, ako v tem listu aa vsaki straai zadeaemo ob judovsko obnašaaje. Za ščitom aoviaarakega ropota pa delajo Judje aa vse kriplje utvrditi se zopet v deželi, katera je 40.000 fl. plačala vladarjem, da so Judom vstop na Stajer.sk o prepovedali V liberalai dobi morala je ta prepoved veljavo popolnem izgubiti. V Gradci imamo uže toliko judovskib rodovia, da je 1. 1883/4 na deželskej višjej realki v Gradci bilo 21 judovskih dijakov. Deželai odbor je pa v ljubezajivej skrbljivosti tem 21 izraelskim goapodom mahoma naatavil plačanega veroučitelja za Mojsejevo veroizpovedanje v osebi graškega rabiaerja dr. Samuela Miihsama. Judov Bajdemo uže mej sodaiki ia profesorji, na želez. skladališči v Melji baje uradujejo Judje, v graako eskomptno banko prodirajo Judje, judovskih trgovcev, graščakov, fabrikaatov, meaetarjev, protižarjev, kramarjev, žganjeprodajalcev se nmoži posebno aa spod- BJem Štajerakem. V Halozah in Vržeji prišlo je uže do rabuke in tepežev. Jud Hirschler potegnil je na-se skoraj vso tržeBJe z lesom s Pohorja, v Libojah gospodari Jud Sonaenberg. Vendar to je le majhen začetek proti uapebom judovskim, zlasti v Trstu in Duaaji. Ti dve mesti ste uže močno pojudeni. S pomočjo novinaratva in denarjev prav za prav uže gospodarijo. V Trstu izdajejo ia pišejo liste: ,,lndepedeate", rCittadino", ,,Alabarda", ,,Piccolo", ^Triester Zeitaag", ,,Triester Tagblatt" sami Judje. Vse deaarstveae zavode, korporacije, društva, podjetja vodijo Judje: Marburgo, Luzatto, Salem, Castiglione, Brettauer, Segre, Besso, Goldschmidt. Lardi, Torti,' Terai, Levi, Jacchia itd. Pomorako društvo ,,Lloid", ki šteje 83 ladjij ia dobiva aa leto 2 milijoBa podpore iz državae blagajnice, je popolaera v oblasti Judov, jedaako tudi velika zavarovalnica: nAssecurazioni generali". Na Duaaji pa so si Judje ustvarili nekak novi Jeruzalem okolo borze, kder oblastao zapovedujo Jud Rothschild ia njegovi milijoni. Najlepši del mesta, najkrasaejše palače ob ,,Ringu" so Judovake. Ni ga večjega podjetja, zlasti deaarstvenega ae, kder ne bi Jud uplival. Vsak si išče aakloaiti prijaznost ia podporo judovskih časaikov. Ia zato mora plačati. Podjetnik ga-liške povprečae železaice je listu: ,,Neue freio Presae" moral izplačati 40.000 fl. (lrugim menje, nDeutsche ZeituBg" je dobila samo 8000 fl. Pri vseh volitvah morajo tam z Judi račuaiti in z njihovimi listi. Ti imajo posebao druatvo: ,,Concordia'* imeaovaao. Nedavao je obhajalo 251etaico svojega obataaka. Cestitalo je vse, kar je aa Duaaji v liberalnem svetu imenitnega ia odlicnega. Judovsko vodstvo drzailo se je celo aaše ministre k veselici povabiti. Ker pa ti aiso hoteli priti, zamerila jim je to nNeue freie Presse" kaj mocno in se drznila javao mrdec pokazati. Tako mogočnega se oati Jiid v Avstriji, ker je v 25 lctih dobil v svojo oblast čaanike ia denar! Čo je acmsko-liberalna svoboda komu koristila, tako gotovo otrokom Izraelovim. Predraga ,,Tageapošta" v Gradci to lehko potrdi.