10. številka. V Trstu, v sredo 4. januvarja 1891. „E D I N O S T" izhaja dvakrst nit teden, **»ko srede in loboto ob 1. uri popoludne „Edinost14 stan«.: (R Tt« leto gl. ; isvan Avst. 9.— gl,. i a polu leta „ 1.—; „ , 4.50 . ta četrt leta „ /l.50; . , 2.25 „ Posamične številk« se dobivajo ▼ pfo-dajalnicah tobak« ▼ Trite po & nov.. » florloi in » Ajdovidlni po * no». Ns n&ročbe brez priložene naročnine apravniltvo ne ozirv EDINOST Oflaei in osnaaila M« račune po 8 »rsuoH » petitu ; za BMlove z debelimi" črkami ne plačuje proator, kolikor bi (ja obneslo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd račune po pogodbi. v"i dopisi ne pošiljajo uredniAtvu v nlloi Carintia it. 25 Viiako pUmn mora biti Crankovano, ker nefranknvsna ■>« no npre-jemajo. Rokopisi h« ne vračajo. Naročnino, reklamacij" in inn«rare preloma upravnlitvo v ulici Carintia ;!8. Odprte reklamacij« so proste pofttntn«. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. >V tdioott j* » Vabilo na naročbo. Ob nastopu novega leta obračamo se po »tari časnikarski navadi do naših častitili naročnikov. Jedini naš namen je koristiti narodu našemu; a da nam je možno vestno vršiti to erojo nalogo, treba je, da nas tudi naročniki naši istotako vestno podpirajo. Prosimo torej, da nam dosedanji naročniki ostanejo zvesti in da nam pridobe novih, kjer le morejo Izdatna podpora od strani slavnega občinstva nam bode v posebno izpod-bujo v sveti borbi naši. Cena listu je: za vse leto . gld. 6,— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60 Uredniitvo in upravnlitvo. Za državnozborske volitve. i. V nedeljo imel je odbor političnega društva „Edinost", pomnožen po zaupnih možeh cele okolice, važno sejo, pri kateri •o se rodoljubi naii posvetovali o vsem, kar je potrebno za predstoji mo državno-zborsko volitev. Živo zanimanje vseh udeležencev priča nam, da se možje naši v polni meri zavedajo silne važnosti te volitve in da jim je — kot pravim rodolju* bom slovenskim — v resnici do toga, da je okolica tržaška v državnem zboru dostojno zastopana, to jo, da je zastopnik naš vre den Član v vrsti onih mož, kojim pripada častna, sveta, a tudi zelo težavna naloga, da branijo gmotne in duševne korist skup nega naroda slovenskega tak<3 pred vlado, kakor tudi pred vsem ostalim političnim svetom. Preskrbelo in dogovorilo bo jo vse, kar je za prve korake potrebno. Poobla* PODLISTEK. On... Povest grofa E. A. S a 1 i a s a. V. (Dalje.) Loreno preživel je nekoliko dnij v mestu, bil povsod v gostih, no zraven pripravljal vse stvari v red, da bi bil postavljen v posestvo. Naposled, na večernej zabavi pri gospodu Praksinu, začeli so vsi pričujoči obračati se k njemu, nazivajo ga pri govoru že grofom. S postavljenjem v posest postal je Lorenc po zakonu grof Zareckij. Med namestnikom, njegovo hčerjo in Lorencem pokazale so se polujasne razmere. Naravnost se ni reklo ničesa, ničesa obetalo, ničesa določilo, no vsi trije zabavali so se, ako so ostali sami, z jasno razumljivimi namigljaji, a pred ptujimi, pogledovali so ho kakor avguri. Naposled, črez teden po prihodu Lo» renca v mesto, dejal je gospod Prakein „grofu", da mora iti v grad, jih časih po-setiti, a ne mnogokrat, a poteui, ko pre-ideia dva mesca ali poldrugi, in ko po* tihnejo vse govorico in vsa klepetanja, jim že ne bode več treba vzdrževati se. stili so se zaupni možje, koji v najkrajšem času skličejo po raznih krajih vse okolice javne shode, da bode predstojeća volitev res to, kar si mi mislimo o vsaki volitvi: pravi izraz narodnega me trenj a. Potem se pa skliče v kakem primernem prostoru v Trstu skupen shod, pri katerem bode volilcein .prilika, da izrečejo svojo zadnjo, možko besedo. Odboru političnega društva „Edinost" je veliko do tega, da ljudje povedo jasno svoje menenje, kajti temu odboru ne pri* haja na misel, da bi koga vsiljeval zastopnikom. Nam ni zn oaobe, nam ni n( za Petra ni za Pavla, to pa zahtevamo po vsoj pravici, da naš poslanec b6di pravi zagovor* nik naših koristi — brez nikakih ozirov, ni na desno, ni na levo —, da b6di mož, kojemu ne zamrzne beseda na jeziku, ko je treba kakemu imenitnemu in mogočnemu gospodu resnico v obraz povedati, bil li to srečnež, sodeč na mini> stenskem stolu, ali pa „tribun", kojega ogrevajo gorki žarki radikalno-italijanske popularnosti. Srce bodočega našega poslanca bije naj gorko za blagor tržaške okolice in vsega naroda slovenskega; bistri razum pa naj mu kaže ona pota. po katerih je možno kolikor m6či hitro dospeti do cilja, onog« cilja, kojega imamo in moramo vedno prod očmi imeti mi vsi, ki ljubimo rod svoj. Ako smo rekli, da naj srce našega po slanca bije zaves naš narod, rekli orno to s posebnim namenom, kajti resnica jo, da je vsakemu poslancu dolžnost, da se pri vsakem svojem koraku ozira na koristi skupnega naroda. Poslanci nsši ne smejo poznati zemljepisnih mej mod posamičnimi pokrajinami slovenskimi; ako gre za koristi katerega-koli kota naše domovine, treba je, da so v*i naši zastopniki na noj*ah : geslo jim bodi vzajemnost in solidarnost. Pri tem ne smemo misliti, da bi jedna ali druga pokrajina trpela, kajti tudi gmotne koristi posamičnih dežolft, se ne križajo — Tedaj blagovolite priti k nam. re kel je Praksin. — Živite tukaj v mostu, birajte pri nas, da vnm drago, vssk dan, a ko se vam bode zdelo priložno, povejte meni ali hčeri naravnost, o čem ste začeli igro in kar smo mi razumeli. Na tak način sklenila sta mladi človek in zviti uradnik skoro pogodbo, ne-imenovaje reči po imeni. Oba znala sta dobro, da ni druzega izhoda v toj stvari. Praksin se ni bal prevare, a bodoči grof Zareckij ni imel druge poti v spasenje. Lorenc vender ni sel v grad. Pri spo-minu na nočni dogodek, na prikazen, katera ga je dušila. odkladal je nevoljno svojo vrnitev v grad radi praznovernega straha. Zato je najel v mestu stanovanje in začel proti običaju, ne da bi žaloval, životi šumno in veselo. Vsaki dan pohajal je k drugim, zval jih k sebi v goste, naprav Ijal obede in zabavne večere ; no zraven tega prizadeval so je na vse uačine v svoj prid pridobiti vso bližnje plemstvo. Ni prešel meneč, ko ho bili vsi plemenjtaši že prijatelji in hudi branitelji grofa Za-reekega. Razširila se je vest, da bodo v Čatn-boru koj veliki obedi in plesi, sploh, da bo bodo nadaljevnlo pirovanjo nekoliko toliko, da bi ne bilo mogoče spra~?ti jih v lep sklad — v harmonično skupino. Z* to je treba le resno voljo in prave ljubezni. Pa tudi to je neovržna resnica, da le ono more imeti trajnost, kar »i narod pribori v svoji skupnosti ; kajti le to ima trdno podlago in le to je moči ohraniti za bodočnost, kar .jo priraščono srcu vsega naroda. Ako bi pri nas uveljavili nesrečno taktiko, da bi -so vsaka pokrajina Bama borila za svoje koristi — ali celo v nn-protstvu z drugi pokrajinami —, bi trpeli mi vsi le ogromno škodo. Vse to, kar bi si morda ta ali ona pokrajina priborila, bilo bi le začasno — torej brez vsake prave vrednosti —, ker dotiena pokrajina ne bi imela sama za-se toliko sil v sebi. da si to ohrani in zavaruje za prihodnjost ko popihne sovražna, morilna sapa. Program bodočemu našemu poslancu mislimo si torej mi tako-le : Poslanec imej bistro oko za vse duševne in gmotna potrebe svojih volicev, katero oko pa naj no vidi samo od jutra do večera, ampak vidi naj in pogodi, kaj treba za daljšo bodočnost. Volilci naši go tovo vedo, da čestokrat dolga leta ne morejo popraviti, kar se v jednem aamem trenutku zamudi. Poslanec bodi torej gor-koga srca in bistrega uma — razsoden in neustrašljiv. Ko pa je pogodil, da bi trebalo to ali to, obrni se najpoprej do vseh slovenskih poslancev in potem tudi d<> vseh nam prijaznih skupin v parlamentu ter si zagotovi njih podporo. Ako dotično potrebo pravim naglasom povdarja tako lepo število odličnih in uglodnih mož — in lepo število bode, ako Hog da, slo vanskih zastopnikov v državnem zboru našem — menimo, da to že kaj zaleže, Alj izraze vanja naših potreb morajo imeti pravi akcent: ni zadosti, da ima pesem le lep tekst, ampak tudi melodija m o r a biti prava, primorna, da na pravi pravi učinek tam, kamor je name* njena. Uprav to, da melodija pesmi, kojo dnij, ko po postavljenji v posest objavi mladi grof o svojej ženitbi in v gradu bode sledila takoj poroka. Katera bi bila omenjena nevesta, vender ni znal nikdo. Lorenc pohajal je ves čas rad za mnogimi krasivicami v okolici, da je mogla drzno računati vsaka, da jo ona izbrana, vsaka jo mogla misliti, da jo Lorenc močno zaljubljen v njo. Res razjasnil jo stvar Loreno že naravnost Praksinu in oba sta ukrenila ne odlašati svatbe, ampak podvizati. Do njiju d>>tla je govorica, da sta začela strniča pokojnega grofa pri prvem sluhu o njegovoj smrti že govoriti ob uničenji stričeve oporoke. Lorencu bilo je potrebni zagotoviti si namostnikovo pripomoć. Mislil si je, da more jednako postopati kateri iz ntrničevih bratov, ko on, t. j., da so oglasi na sodnijo, zavrže oporoko in ponudi takoj roko in srce hčeri gospoda namestnika. Lorenc bil je pripravljen poročiti se takoj, no Praksin želel je zakonitega postavljenja v posestvo. Zraven tega mornl je Lorenc pred svatbo po običaju iznova obdelati ves grad, celo ponoviti zunanjost starega plemenitaškega prebivališča. Prav bi bilo, da se odloži svečanost svatbe na celi mesec. so dosedaj peli naii poslanoi, ali vsaj nekateri mej njimi, v državnem zboru — tu pa ne menimo govorov pri proračunski debati — ni bila prava in da izraževanje naših potreb ni imelo take oblike, da bi bilo imponovalo onim, ki nam politični kruh režejo — uprav to je ponajveč krivo mučnemu našemu položenju, uprav te je krivo, da moramo jadikovati o neizpolnjenih željah, o katerih amo mislili, da se nam gotovo izpolnijo tekom ravnokar zaključenega državnozborskega zasedanja. Torej, da zaključimo ta Članek: zastopnik okolioe bodi vnet t r ž a i k okoličan, dosledno in neupogljivo braneč tako gmotne koristi,, kakor tudi ljubljene in častne tradicije okolioe naše — on pa bodi tudi svest sin celokupnega naroda slovenskega. —t—. Tožbe io želje naših okoličanov. VIII. Tako je torej položenje naše, kakor nam odseva iz posvetovanj, vršivših se v preteklem poletju in kakor je je načrtala spomenica, katero so okoličani naši predložili visokemu tržaškemu namestništvu. Rekli pa smo že, da to ni popolna slika, ampak le nekak splošni očrt, kajti v vsakem pogledu dalo bi se navesti na stotine konkretnih, drastičnih slučajev. V take podrobnosti se ne moremo spuščati, ker nam tega ne dopušča skromni prostor, in pa tudi zato ne — da amo odkritosrčni — ker bi bilo opasno z ozirom na tiskovne naše razmere in politiško naše položenje. Ali iz te površne slike je že razvidno, da je okolica naša hudo zanemarjena v duševnem, narodno-gospodarskem in političnem pogledu. Pogled na naše položenje nam pa sopet dokazuje ataro resnico, da oblika sama na sebi je prazna, mrtva stvar, ako ni pravega duha. VI. Naposle ukrenil je Lorenc odpraviti se v grad, no pred odhodom nesel je svojej obljubljenoj dragoceni podarek, vreden nekoliko tisoč. To bila je družinska brl-lantna rivjera, katera se je krasila včasih na ženi in na materi pokojnega grofa. Baron vzel jo je še pred pogrebom k sebi in nesel jo iz grada s seboj, da bi jo imel ra vsak slučaj. V revščini ostala bi vender v njegovih rokah. Prebivši večor pri Praksinovih, odpravil so je Lorenc po noči s spremlje-vanjem šostih jezdecev nn daljno pot domov. Okolo šestih zjutraj koračil je že v reber po cesti, katera se jo vila v ključih na visoki holm, kjer se je vzdigoval v višino proti jasnemu jutranjemu nebu s prečudnimi vzorci Čambor, podoben srod-njeveškej trdnjavi. PribliŽavši se k širokej razpoklini, črez katero se je šlo v grad po visečem mostu, obstali so kar začudeno Lorenc, jednako tudi njegovi spremljevalci. — Kako so se predrzni li Y Kdo jim je dovolil ? Kdo je gospodaril P vzkliknil je razburjeno Lorenc. Most bil jo vzdignjen in krepko privezan k gradovi steni, a pred njimi zijal je propad, Širok kake tri sežnje, globok pa kakih deset sežtijev. — Konstitucijonalna država smo — okoličani naši pa niso deležni dobrot, koje deli državljanom prava konstitucijonelna država; državni osnovni zakoni jamčijo nam jednakopravnost — v resnici pa te jednakopravnosti ne vidimo nikjer; v Trstu se obilo govori o svobodi in liberalnih načelih, — v resnici pa vlada pri nas zgolj samovolja in nestrpnost; mnogo se govori in piše o v7goji ljudstva in vzgoji značajev — v resnici pa šola ne služi vzgoji, ampak narodno-politični špekulaciji, opirajoči se na neznačajnost in slabe instinkte ljudstva. In potem se pa čudimo, da ljudstvo v političnem pogledu ne dozoreva in da se ne popenja do onega samozavestnega vzleta, koji je potreben za pravi napredek ! Nedostatnosti, obstoječe po naši okolici in v mestu samem so res gorostasne in veljaki naši se jih v polni meri zavedajo. In kor vedo, d a je od pomoč še mogoča, poklonili so se zopetno vrhovni naši politični oblasti, da jo opozore na te nedostatke. Skrajni čas je, da vlada začne resno motriti naše položenje, ki je ▼ tesni zvezi z interesi države same. Ako pa hoče temeljito pre-motriti to naše položenje, potrebno je najprvo, da vrže od sebe one neosnovane predsodke koji so jej doBihdob vedno kalili jasni vid; treba je, da si pridobi jasen pojem o naših zahtevah in da dobro razume naše teženje. Ako ima do tega resno voljo, prepriča se kmalu, da mi nismo oni razdirajoči in razjedajoči element, kakoršnega nas slikajo nam neprijazne novine ; prepriča se, do izpolnjenje naših želja se da kaj lepo spraviti v okvir koristi države. — Mnogo se dan-danes govori in piše o panslavizmu in njega Jievarnosti. Vse to je gola izmišljotina in ne baš pošteno sredstvo naših nasprotnikov, kojim je do tega, da imajo pri rokah pretvezo, ki naj. zakriva prave namene naših nasprotnikov, ki naj prikriva krivice, ki nam jih dan na dan učinjajo. Panslavizma, ki bi bil nevaren t državnoprav-nem obziru, ni mej našim ljudstvom. Ako ljubimo jezik svoj; ako zahtevamo, da vlada brani narodnost nato ; ako se potezamo za gospodarske koristi naših rojakov, storimo to vedno v onih mejah, katere nam je predčrtala cesarju in domovini dolžna udanost. Teh mej nismo nikdar in tudi jih ne bodemo nikdar prekoračili. Ohranitev narodnosti naše je v eminentnom interesu državne ideje in ljudstvo naše je bilo vedno najvernejši predstavitelj te ideje. Ako ohranimo živeij naš čvrst in krepak, služimo najbolje staro-avstrijskim tradicijam. Ako hi pa ljudstvo Ohotskij ukazal je svojim jezdecem poklicati vratarja. Po ukazu Ohotskega približali so se jahači h kraju rova in zakričali glasno : — Spusti most! Kake tri pote ponovili so . ta krik. Črez nekoliko časa prikazala se je na nasprotnej strani pri steni oseba in odgovorila : — Kdo je P . . Kaj bi radi P . , — Spusti most P Baron je tu . . . — Jaz sem tu . . . tepec T kriknil je srdito Lorenc. — Kdo se jo predrznil spustiti most, ko nesem jaz ukazal ? . . Spusti ga hitro ! — Kmalu mu hočem povedati, oglasil se je vratar. — Komu povedati, prismoda ? . . . SpUMti ! . . No oseba je izginila, in na jezni krik Ohotskega se zopet ni oglasil nikdo. Prešlo je mnogo časa, okolo pol ure. Čakanje zdelo se jo baronu cela večnost radi nestrpnosti, jeze, no deloma tudi osupnjenosti . . . Začel je sumili, da dočim je Bedel on v mestu radi praznovernega straha in zapravljal čas — mogli so priti njegovi Pe-trogradski strniči v grad in zasesti ga v pričakovanji, da reši sodnija prašanje ob oporoki in nasledstvu. videlo, da se je povsodi pretira, pogrez-nilo bi se v brezbrižnost in s tem bi se zrušila močna opzgledovati nad omenjenimi druzimi okoličanskimi pevskimi društvi. „X". Različne vesti. Imenovanje Poštni oficijal Albert H e r m a n n imenovan je poštnim kontrolorjem. — Potrjene izvolitve. Njegovo veličanstvo potrdilo je izvolitev dr. Ferdinanda P i 11 e r i j a tržaškim županom. Dane* o poludne bila je slovesna instalaoija. — Trgovinski minister potrdil je izvolitev Karla barona Reinelta predsednikom in Frana D i m m e r j a podpredsednikom trgovske in obrtne zbornice tržaške. Za podružnico sv. Cirila In Metoda V Trstu. Neimenovan daroval je namesto šopkov pri velikem plesu v Čitalnici, dne 31. januvarja 5 gld. Za podružnico av. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu, nabral je n e k d o do 1. t. m. 4 gl. 15 kr. — Pri veselici pevskega in bralnega druš-št v a na Opčinah dne 1. t. m. se je nabralo 12 gl. 30 kr. — Rojanski krokarji, zbrani v gostilni pri M i č e 1 u so nabrali 1 gld. 35 kr! Sokolova maskarada bode zadnji dan pusta t. j. 10. februvarja t. 1. v redutni dvorani gledališča Politeama Rossetti. \Ii opozarjamo slavno občinstvo na to zabavo, ki jo zadnja v letošnji sezoni ter bi morala dostojno zakjučiti venec letošnjih narodnih zabav. Iz narodnih ženskih krogov dohajajo nam vesele vesti, da se zastopnice našega krasnega spola pridno pripravljajo na ta večer. Nadjati se je, da bi se tudi moški krogi zavzeli za stvar ter došli mnogobrojno v kostumih ter tako pokazali da tudi v tem obziru ne zaostajajo za rodoljubnim našim ženstvom. Ako želimo, da bi ta veselica sijajno so obnesla; imamo še poseben vzrok. Vsa znamenja kažejo namreč, da so drugorodci postali pozorni — bolj nego kedaj poprej — tako na naše politično, kakor tudi socijalno gibanje. Zato pa je naše inteligeucije sveta dolžnost, za to skrbeti, da se pri vsaki priliki svetu predstavimo samozavestno in častno — da dokažemo, da smo tudi mi kulturni element! Ko smo si priborili rešpekt, priborili smo si že pol na pol svoje pravice. Ustopnina k maskaradi je nastopna: Člani in maskirani gospodje plačajo 50 kr., za vabljene 1 gld. Nemaski-rane dame in gospodje plačajo 30 kr# globe. Začetek plesa je ob 9 uri zvečer. Veselifini odsek „Tržaškega podpornega in bralnega društva" vabi n« „plesni venoek", kateri bode v soboto dne 7. februvarja t. I. v prostorih dvorane „Tersi-core" (via Chiozza št. 5). Ples začne ob 10. uri zvečer in traja do 5. zjutraj. Mej odmorom bode žrebanje za tri primerna darila. Vsak udeležnik plesa dobi pri kupovanju ustopnice tudi eno številko, s katero igra na ta darila, ako bi kedo hotel imeti več številk, lehko jih dobi proti odškodnini od 10 nč. po številki. Ustopnica velja 50 nvč. za osebo. Ustopnice se prodajajo v uradniji društva (ulica Caserma 13, I. n.) in po večini v to pooblaščenih oseb, kakor tudi na večer plesa pri ustopu k plesu. — Odsek je poskrbel tudi, da bodo udeležniki tega venčeka od strani gostilničarja in po-strežnikov v vsakem oziru pošteno postre-ženi. Ker je ta plesni venček, razun Sokolove maskerade, v tem pustu zadnja plesna zabava slovenskih društev v Trstu in ker isti dan ni nobene druge slovenske veselice v Trstu, upati je, da se bode si. občinstvo mnogobrojno udeležilo tega plesnega venčka. Veselica „Pevskega in bralnega druft- tva na Opčini". Kar smo rekli o prvi veselici društva „Danica" na Kontovelju, to moramo reči tudi o prvem nastopu novega društva na Opčini : bil je to krasen začetek. Veselična dvorana ni mogla vspro-jeti vseh došleoov, mnogo jih jo moralo zunaj ostati. Kar se tiče nove openske godbe zabilježiti nam je skoro neverjeten napredek. Tudi petje mladega tega društva priča nam, da je njega zborovodja, g. V., spreten, za stvar vnet mož. Mej pevskimi točkami nam je v prvi vrsti pohvaliti Brajše „Istarsko himno", katero so proizvajali točno in pravim ukusom. In tudi druga dva zbora zadovoljila sta občinstvo. „Preširnovo oporoko" doklamovala je inlada gospodična V. kaj lepo in pravim naglasom in jej jo občinstvo navdu-šeno pritrjevalo. Igro „Blaznica v prvem nadstropju" proizvajali so pa tako gladko, kakor da so openski igralci veterani na odru. Vsi smo bili s prvim nastopom novega društva izredno zadovoljni. Po „besedi" je bil ples, neplesalci so se pa zbrali v Malalanovi gostilni, kjer je bila prav živahna zabava. — Tu sledi še nagovori društvenega predsednika g. Fr. Kariža: Častiti rojaki, slavna gospoda! Čast mi je, da Vas vseh prav prisrčno pozdravim in kličem Vam : dobro došli ! Veselje mi polni srce, ko vidim tukaj med toliko častito gospodo tud? lepo število domačih povabljencev in društvenikov. To je lep dokaz, da se živo zanimate r.a društvo; saj ste je sami želeli in obudili, kar mi daje trdno nado, da boste tudi skrbeli za njega daljni razvoj in zato, da bo društvo krepko rastlo, cvelo in dopri-našalo koristen sad. — Dalje pričuje to lepo število udov, da je nase Opence prešinil nek nov, zdravi duh složnosti in skupnega delovanja v blagor našim mlajšim, ker v društvu se bode prebiralo koristne in poštene knjige in časopise, v katerih bode vsakdo izmed nas našel marši-kako dobro zrno, marsikateri koristen nauk, ki nam bo pozneje prinašal žlahtnega sadu. — V društvu bodo se prepevalo naše milodoneče slovenske pesmi, ki nam bodo lajšale in krajšale kako urico, ki bodo pričale, da tu stanuje nepokvarjeno, dobro in pošteno ljudstvo. Saj nam jo znano, da „Tam, kjer se lepa pesem glasi Tam ni hudobnih ui slabih ljudi !* Vse nase delovanje pa, predragi rojaki, naj se ravna po lepem navodilu, po besedah, ki družijo v sebi vse lepe nauke, po katerih se ima ravnati vsak poštenjak. — Te vzviiene bosede so: „Vse za Vero, doni in cesarja!" To geslo naj nas vedno vodi, te tri besede naj bodo naše pravo tri svetinj«: Vera naj nis tolaži in kbže nam pravo pot, ki nas vodi k našemu vsemogočnemu Stvarniku in očetu, od katerega vse dobro imamo. Dom naj nam bo svet, spoštovanja in ljubezni vreden kraj. Saj smo v njem preživeli srečna mladostna leta. Tu nas je mati učila izgovarjati prve besede v milem našem sloven skem jeziku. Tu je naš dom, naša zemlja, v kateri počivajo vsi, ki so nam bili dragi na svetu. Resnično je, da kedor ne ljubi svojega materinega jezika, svojega rodu, svoje domovine, ta ni vreden, da ga zemlja nosi. — Tretja svetina, ki jo moramo hraniti v naših srcih, je zvestoba do presv. našega cesarja. On sam nam pravi v geslu, katerega si je izvolil, da moramo delati s6 združenimi močmi. Ako se ravnamo po tem vodilu, skažemo s tem presv. oesnrju spoštovanje, ljubezen in udanost, saj Od nekdaj bil Slovan S telesom, dušo udan Predobremu vladarju Presvitlemu cesarju ; kajti „Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencev ne gane". Zato povabljam Vas vse pričujoče, da tudi danes iz prepolne duše in ii dna svojega srca vsklikneiuo našemu presv. cesarju Fran Josipu I. trikratni gromoviti živijo. Veselica društva „Velesila" v Škednju se je tudi izborno obnesla, kajti tudi pri tej veselici zbrala se je velika množica domačih ljudij. Žal, da ni bilo rodoljubov iz Trsta, čemur je pa vzrok ta, da imamo na vseh straneh veselico na veselici.Večina Tržačanov se je takrat odločila za Opčino, da dostojno pozdravi tamošnje novoosnovano društvo. — Potje pri gori omenjeni veselici bilo je krasno, kar se že pri takem pevskem društvu, kakoršno je „Velesila", samo ob sebi razume. Aškerčevo „Slovansko legendo" deklamovala je 12letna, prvikrat na oder stopivša deklica Vekoslava Godina tako sigurnostjo, da se je vse čudilo. Igro „Mutec" igrali so gospodičini Marija Sanoin-Oraš in Josifina Skuta ter gg. Val. Vouk, Lovro Sancin-Oraš, Drag. Godina-Skuta in A. Pižon. Igra vzbujala je obilo smeha. OoBp. pevovodju, V a I. P i ž o n u podarilo je društvo ta večer lep zlat prstan z inicijali: D. V. S. (Društvo „Velesila" Skedenj) v znak hvaležnosti na njega požrtvovalnosti. — Domača godba priučila si jo v kratkem času „Istrsko koračnico" in jo pri tej veselici svirala toli lepo, da je bilo občinstvo vzradoščeno. Vabilo na veselico s p I e s o m, katero napravi pevsko društvo „Hajdrih* na Prošeku dne 8. svečana 1891. v dvorani gostilne „LukŠa" s sledečim vspore-dom ; A. Nedved : „Ljubezen in pomlad*, moški zbor. 2. T. Turkus : „Najlepši zaklad", deklamacija. 3. F. Vilhar : „Slovo", možki zbor in samospev baritona so sprem-ljevanjem glasovira. 4. F. S. Vilhar : „Na goro" . pesem za dva ženska glasova se spremljevanjem glasovira. 5. A. Hajdrih : „Petelinčkova ženitev", šaljiv možki zbor. 6. M. Vilhar: „Poštena dekliea" izvirna šaloigra v enem dejanji. 7. Ples. — Med točkami „besede" in pri plesu svira orkester e. in kr. pešpolka št. 87. — Začetek ob 5. uri zvečer. Ustopnina k besedi 20 kr. za osobo, sedeži 10 nč.; k plesu 1 gl. za gospode. ^ Iz Dutoveljske občine se nam piše: Dne 24. t. m. vršila se je pri nas volitov novega županstva. Županom je bil izvoljen g. Ivan U k m a r, svetovalcem: gg. Josip Tavčer, Anton Tavčar iz Krepljen in A. Gomizulj iz Dutovelj ; občinskim odbornikom : gg. Andrej Lah, Andrej Petrič, Jak. Žvab, Andr. Suc, Andrej Štok, J. Ščuk, Ivan Vrabic in Anton Tavčer iz Krepljen. Kakor je bilo dosihdob, tako zdaj nima vas Godnjo nobenega občinskega zastopnika, čemur je pa kriva nesloga v tej občini. Novoizvoljeni župau je obče spe-štovaua oseba. Nadejamo se, da bode se svojim modrim postopanjem skrbel za koristi in blsgor občine in nadejamo so tudi, da bodo poslušal modre nasvete svojih umnih svetovalcev. Novemu županu voščimo obilo sreče ter voščimo mu, da modro in pravično deluje še 4 leta, kajti minulo je že eno oelo leto, kar jp bila prva volitev občinskega starašinstva in se je stvar zavlekla vsled večkratnih rekurzov. Koliko da je bilo mej letom agi-tovanja in koliko kozarcev vina se je popilo, ne bodem opisoval, kajti napisati bi moral celo knjigo. Iz Kanala se nam piše: Dne 28. januvarja priredila sta oddelek veteranov Kanalske podružnice in požarna bramba skupno veliki ples z banketom v kaj lepo odičenih prostorih znane Sega love gostilne, pri katerem je svirala izvrstna godba naših sosedov Bricev. Banketa se je vdele-žilo nad 60 oseb. Ples je bil zelo živahen. Ko je odbilo polnoči, poprijel je poveljnik požarno brambo, gosp. A. Križnic za besedo ter v imenu veteranov, gasilcev in vseh navzočih jedrnatimi besedami ćastital predsedniku veteranov, gosp. F r. V i 11 o-r i - j u in njegovi gospej soprogi prigodom njunega imendanu. Ko se je g. predsednik v lepem govoru zahvalil ter izrazil željo, da bi vez bratske ljubezni in prijateljstva trajno in trdna mej obema društvoma obstala, zaorili so vsi navzoči trikratni „živio*. Godba odigrala je cesarsko pesem. Potem se je plesalo nadalje do jutra. Ples so počastili z svojo navžočnostjo tudi g. M. D e v e t a k, predsednik Tolmi-kega veteranskega društva in nekatera druga go-spdda iz Tolmina. Sam se }e policiji izročil! Mestni užitninski uradnik v sv. Križu, Anton Gorbec, izginil je dne 1. t. m. iz imenovanega kraja, vzemši saboj 400 gold. uradnega denarja. Včeraj predstavil se je sam policiji; toda trde, da je rečeni denar izgubil. Obdržali so ga v zaporu. — Ger-bec je 55 let star* oženjen iu oče šesterih otrok. Požar je nastal včeraj proti 5 uri zjutraj v sladčičarni Feliksa Segalo (ulica via della Caserma). Patrulja zapazila je, da se iz prodajulnice kadi in to hitro prijavila gasilcem. Dasi so gasilci hitro prihiteli, je vender do 2000 gld. škode. Mrtvo Žensko potegnila sta iz morja Alojzij Gallo in Anton Trovanti ob nasipu pri sv. Andreju. V mrliču so spoznali 30 letno ženo nekega sprevodnika konjske železnice. Nesrečnico so že od nedeljo pogrešali. „Ljubljanski Zvon" prinaša v 2. zvezku nastopno vsebino: 1. Stebor : Pevčev za- govor. 2. A. Funtek : V spominski knjigi. 3. y. : Šopku. 4. Dr. Nevesekdo : 4000. Povest. — 5. Jožef Rakež : Nos. 6. Dr. M. Murko: Fr. Prešern. — T. [Br. : Ne očitaj ! 8. Marica : Na obali. Novela. 0. Bi-stran : Spomin mrličev. 10. Igo Kas: Črtice i« južne Dalmacije : Ercegnovi in dolenje Kri vosije. 11. Podgoričan : Naši vašćanje. 12. Gr. Novak: Utrinki. 13. S. Rutar: Vodne razmere na Not-anjskem. (Dalje.) 14. V. Bežek : SJovniški razgovori. (Dalje.) 15. S. R.: Odkod ima Šiška svoje ime P 16. Fr. Leveč: „Kje so moje rožice?' 17. Listek. „Slovanskega Sveta" 2. številka ima nastopno vsebino: Po ljudskem štetju; Notranji jezik; O kritiki dra. Mahniča; Nemci v Rusiji; Ruske drobtinice; Moravski ornamenti; Zarja (Lermontova) ; O slovenskih novinah in časopisih ; Dopisi; Ogled po slovanskem svetu; Književnost. „Kmetovalec" prinaša v 2. številki sledeči obseg: Kmetevalci odprite oči! — Opravila pri čebelnjaku meseca januvarija. — Opravila pri čebelnjaku meseca febru-varija. — Nasvet, kako zakladati stroške, ki jih bode prizadeval novi zakon za po-vzdigo živinoreje. — Ali obsekovanje gozdu škoduje. — Razne reči. — Vprašanja. in odgovori. — Gospodarske novicc. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. „Dom in Svet" ima v 2. št. naslednjo vsebino: 1. „František Ondriček", slavni Češki virtuoz na gosli. Sestavil dr. Fr. L. 2. „P. Ladislav Hrovat", ces. kr. prof. v pokoju. Sp. F. H. 3. Sobica. Zl. J. —ek. 4. Erazem Tattenbach. Žaloigra. Piše Prokop. 5. Trioleti. Zl. M, O. 6. Gostačeva hči. Piše T. 7. „Na grobu Prešernovem". Zl. A. M. 8. Florijan Skomljan. Piše M. Molek. 9. Oče naš. Zl. M. O. 10. Podobe is naroda. I. Nočni čuvaj. Sp. Podgoričan. 11. Paperki staroslovenski. Piše P. Ladislav. 12. Andrej Kačič-Miošič", narodni hrvatski pesnik. Piše Fr. Kovačič. Crtice iz zgodovine slikarstva, zlasti slovenskega". Piše —i—. 14. Porabne misli o slovenščini v govoru in pismu". F. S. Lekše. 15. „Nekoliko iz indijskega1 bajeslovja". Piše hr. K. Glaser. 16. Časnikarstvo poljsko (varšavsko). Piso Titus Sopodzko. 17. Doma in po svetu. 18. Slovstvo. 19. Raznoterosti. 20. Slike. Slovanski Svet izhaja 10. in 25. dne vsakega meseca na 16 velikih straneh, prinaša v vsaki številki nekaj snovij iz drugih slovanskih jezikov v cirilici, razpravlja sedaj zgodovino rimskega obreda: post, celibat, koledar in bo razpravljal takoj 'potem zgodovino cirilo m etodijske cerkve med Jugoslovani, Bosebno med Slovenci. Stoji četrt leta 1 gtd., za učitelje in dijake pa 90 kr. — Naročnina se pošilja izdajatelju v Trst. 4-3 Fran Podgornik. Razglas. Pri c. kr. okr. sodišču v Kanalu bode se 18. februvarja 1891' od 10. ure predpoldne do poldne na prostovoljni dražbi v zajem prodala Še-galova goatilnica h. št. 12. v Kaualu z vso pripravo in dvemi vrti. Oklic zajemščine določen je na 500 gld. Na-tanjčnejše pogoje lahko vsak pri sodišču ali pri g. Ant. Križnič-u, varhu ml. dedičev, pregleda. 1-3 FIL1JALKA c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonlh sa 4-dnevni odkas 3% 8- , 3'i4o/0 »O- , 3V/0 30-dnevni odkaz 2% 3-mesečni , 2'/,°/ 6- < - 2V/ Dunajska borsa 3. februvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih „ v srebru — — Zlata renta— — — — — — — 5*/0 avstrijska rent« — — — — Delnice narodne banke — — — Kreditne delnice — — — — — London 10 lir sterlin--— — Francoski napoleondori — — — C. kr. cokini — — — — — — Nemško marke — — — - ~ — — gld 91.50 — . 91.50 — ,, 108.90 — , 102.20 - „ 998.- - „ 306 - — , 114.10 - n 9.04 — „ 5.41 — , 56 10 Vrednostnim papirjem, glaseiim na napoleone, kateri se nahajajo r okrogu. pripozna ne nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 8 oktobra, 12. oktobra in 3. novembra. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2'/,% na vtako svoto. V napoleonlh brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pefito, Urno, Ltov, Tropavo, Keko kakor za Zagreb,Arad, Bozen. Gradec,Hermanstadt, Inomost, Celovec, in Ljubljano— brez trofikova Kupnja in prodaja rrednostij, dlviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-2 pri odbitku 1%„ provizije.' Predujmi. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. ( Na vrednosti objesti po pogodbi. Illožki v pohrano. Sprejemajo se v polirano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovoi itd. — po pogodbi. Trst, 4. oktobra 1890. 3 24 TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vlog* v bankovcih od 50 noč. do vsae^ga zneska vsak dan v tidnu raznn praznikov, in to od 9—12. ur« opohidne. Ob nedeljah pa od 10-1 i ure dop. Obresti na knjižice...... .... S*/0 Plačujk vsiik dan od 9—12. ureopoludne Ziipuke do 100 pld. precej, zneske preko 100 do 1000 tld m«>ra hh odpovedati 3 dni, zneske preko lUOO eld. os f) dnij prej Eskomptujt nienjii-e domicilirane na tržaškem trgu po , ... 4V4°/0 Posojajo na državne papirje avstro-ogrske d« 1(KH) gld. po.......f5° , višje zneske od 1000 do 5000 gld. v tekočem računu po......4J/4°/o Večje svote po doeovoru. Dajo denar proti vkrijiŽenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 8. januvarja 1891, 3-24 La Filiale della Banca Union TR1ESTE s' occupa di tutte le operazioni di Bancs e Cambio • Valute, a) Accetta versamenti m Conto corrente, abbnnando PER BANCONOTE: PEK NAPOLEONI 3® 0 c. preav di 5 g ni »t ti „ „ a 4 mesi lisso n, » a 6 w 3*1« „ a 8 „ „ 27*7oc-Preav.di20 g.n 3 „„ „ ,,40 „ 37« n ji » n 3 mesi 3'/» n ti » n 6 „ II nuovo tssso d' interesse principiera a decorrere sulle lettere di versamento in circolaziene dni 1 e 8 Maržo 1890 a se-conda del relativo preavviso. Id Banco gfro abbuonando il 2V4<>j0 interesse annuo sino a qualunque somma: prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso chčque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto. Conteggia per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno. Assume pei propri correntisti Tincasso di conti di piazza, di cambiali per Triesto, Vienna, Budapest ed altre principali cittk, rilascia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro la facolta di domiciliare effetti presso la sua cassa franco d'ogni spesa per essi, b) S'tncarica delVacqni$to e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonclie delrincasso di assegni, cambiali o coupons, verso Jl8°[o d' prov-vigione. c) Accorda ai propri committenti la facolta di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis l'incasso dei coupons alla scadenza. d) Vendo le Lettere di pegno 4X0[0 e 5°[0 della Banca Commerciale Unghe-rese di Pest e le lettere di pegno 4°|0 deli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna. 2—12 Trieste, 24 Febbrajo 1890. Bratje „Sokoli!" Vabljeni ste, da se polno-stevilno udeležite naše maska-rade, ki bode 10. februvarja t. 1. v redutni dvorani gledališča „Politeama Rossetti". Alco žili kedo koga povabiti, prijavi naj njega ime odboru, kateri mu potem pre- i skrb: vabilo. Pismene prijave pošiljajo naj se starosti v Dolenčevo tiskarno. Kedor ne pride maskiran, udeloži naj se plesa v društveni opravi ali v črni obleki. Na zdravje ! Odbor. Javna zahvala. Prigodom moje dvajsetipetletnice pri- I mil sem od vseh stranij toliko pismeno i ! brzojavne srčne čestitke, da mi z najboljo i voljo ni j mogoče, na vsaki se posebe zahvaliti. Bodi mi tedaj dozvoljeno, ovim potem najprisrčnije i najiskrenije blago-dariti vsem slavnim društvom i vsem milim prijateljem, koji se se mune v ovi zgodi bratski spomnili. Osobito zahvaljujem si. pevsko glasbenomu društvu „Velebitu" za prirejenje i dičnem gospojinskom zboru za sodelovanje pri slavnostnem koncertu. Gospić, 18. januvarja 1891. F. S. Vilhar. Proti Dimu ! Izdelujem dimnike proti dimu, s katerimi jamčim za dober vspeh tudi pri najslabših dimnikih, za najnižjo ceno petnajst gold. Dimniki ti se postavljajo v rabo prikladno položaju. Za administratorje in posestnike hiš izdelujem nove ključe po dvajset nvč. — Poprave kjučavnio stanejo tudi 20 kr. — Katoro-koli drugo delo po pogodbi. Zastop tovarn za poljedelske stroje in aparatB za »dično, kakor tudi za tehtnice in cimentirane uteži. Izdelujem naprave za uravnanje toploto po tovarnah za testo, po stanovanjih, tovarnah za konserve, za sušilnico in druge različno potrebe industrije. 16—13 Ključavničarska delavnica Josipa Z o 1 i a Ulica Via Rossetti številka 6, — (uhod v ulici Chtozza.) 4-2 Fondo Ralli. E. TRABER-JA anatomiSko-pathologi.ški V gostilni „BELLA VEDUTA11 toči se belo vino po ....... 48 kr. liter „ „ črno vino po 48 .......n n „ „ refošk „ „ V tej gostilni je v soboto zabavni večer s plesom h kateremu uljudno vabi Anton Može, 2—2 gostilničar. muzej i panopticum je odprt od 9. Tire ^jutraj do 10. zvećer. Ob petkih samo za dame. Pojasnjuje se ob 2. 4. in 0, uri p. p. in in ob 8. uri zvečer. Uatopnina 20 kr. Vojaki (od narednika doli) in otroci za panopticum 10 kr. — Katalogi se dobe v nemškem italijanskem in slovenskem jeziku. Grlena bal kašalj, hrepotavlea, pramuklost, nazefc, zadavica, rora. zapala ustljuh Itd. mogu se u kratke vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH 13-30 Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRKNDINI) što Jih gotovi Prendini. lučbar I Ijekarnar u Trata Veoma poinaiu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih ka»ljn(5 nočih, navadno jutranje hreputavioe i grlenih zapalah nestaje kao za čudo nzimanjem ovili sladkišah. Opazka. Vulja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek ssahtjevati Prsm-dinijeve sladki&e (Pastiglie Prendini) te gled^i, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladklgah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini". Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendinljevoj ljekarni u Trat« (Farmarcia Prendini in Trieste) i u glnvnijih ljekarnah svieta. 42-43 Biunione Adriatica di Sicurta v Trotu. Zavaruje proti požarom, provozu po hem, rekah in mofju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Olavnioa in reserva droitvs dne 31. deoaaibra 1893 Glavnica društva gld. 3,3(10.000 — Reservni fond o<- .dobičkov * 536.622 02 Posebna reserva dobičkov pd zavarovanja na Življenje 150.000*— Rezervni fond za podjetje nu premikanja vrednostnih afektov 181.500'— Premiina reserva vseh odćlelUov . 7,342.780*36 Reserva za Škode - 967.601- 24—3 V portfelju: Premije, ki s>e imajo potirjati v prihodnjih letih . • 16,954.11« 57 Skupni znesek v:, h Škod plačanih om I. 1p38 do 1883 gld. 114.949.847 05 Urad ravnateljstva-. Via Valdirivo, St. 2 lastnej hi5i.) Lastnik pol. družt^o ,,edinost", Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. čas i nam je preporučiti p. n. občinstvu Trota i okolice, Primorja I ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah I mjestah, sa so-lldnostl I jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojev! providjenu. JEDINU SLAVENSKU TISKARU U TRSTU Ista prima i obavlja svakn iiaručbll bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.: za župne urede, okruinioe, račune, list. artiju i zavitke • napisom, preporuine karte, posjetale«, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne računa, ročištnike, punomoći, cienlka, jestvenike, svaki-vrstne »križaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom I točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Drži u zalihi (fkliutišću) hvo potrebne tiskanice i knjige za crkvene urede. Onda ima na prodaj sliedooe knjige : Kmetijsko borilo za nadaljevalne tečaju ljudskih šol in gospodarjev Vponk ciena prije f»0 nv6. sada 40 tvrdo vezana......n. •• Sodnijski obraaci sastavil B. Trnovec . . n. *0 Vilim Tel, prevod Cegnera ... . . n. 40 Ljudmila prevod ,1 Lebana.....n. SO Filip prevod lvri/.rianu.......n. SO Antigona prevod Križmana......»• SO Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. SO Istra pjesma „ A. K- n • • SO Ove su knjige jako prikladne za darove o praznicih zato ili si. občinstvu pteporučaino. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti t o č ii o naručbu i dotiČTii naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Tiskarna Dolenc v Trstu