Od stanovanjskih skupnosti do krajevnih skupnosti
PRED DESETIMI LETI JE BILO 11 KRAJEVNIH SKUPNOSTI, DANHS JIU JH 17 - NAD POL MILUARDE STARIH DINARJEV IZ OBClNSKEGA PRORACUNA ZA RAZVOJ KS IN PRAV TOLIKŠNA VREDNOST SAMOPRISPEVKA OBCANOV V PROGRAMIRANJE RAZVOJA KS VKLJUCIMO VSE KRAJEVNE DEJAVNIKE - IZBOLJŠAJMO KRAJEVNO ADMINISTRACUO OB PRIMERNI KADROVSKl ZASEDBI    ,
V prejšnji (deseti) šlevilki Naše skupnosti smo na kratko poročali o proslavi 10-letnice krajevnih skupnosti, ki smo jo svečano proslaviB 15. septembra na Lipoglavu. Ni zgolj naključje, da so bili Lipoglavčani gostitelji te pomembne proslave, kajti tam.je bila pred desetimi leti med prvimi v naši občini ustanovljena krajevna skupnost.
Krajevne skupnosti so nastale kot
etapa v procesu razvoja neposredne-ga samoupravljanja in so se razvile iz stanovanjskih skupnosti, ki so bile ustanovljene leta 1956. Na podlagi ustave iz leta 1963 pa je bil nasled-nje leto spiejet zakon o pienehanju veljavnosti zakona o stanovanjskih skupnostih. Hkrati so bile občine zadolžene, da na svojih območjih uredijo pravni položaj in okollše krajevnih skupnosti. Občani-volivci so na svojih zborih izoblikovali meje KS, kar je naša občinska skupščina sankcionirala in potrdila z odlokom marca leta 1965. S tem odlokom so bile ustanovljene ktajevne skupnosti Moste, Zelena jama, Jarše, Kode-ljevo, Zalog, Zadobrova, Zadvor, Besnica, Lipoglav, Dolsko in Vevče. Z izgradnjo novihnaselij in porastom števila prebivalstva so nastajale tudi nove kiajevne skupnosti, nekatere pa so se tudi preimenovale, tako da jih itnamo danes 17.
Pomemben mejnik v razvoju kra-jevne samouprave pomeni sarajevski kongies samoupravljavcev, ki je s svojo resolucijo o krajevni samo-upravi prispeval pomemben delež k vsebini njenega dela.
Z novo ustavo je kiajevna skup-nost postaJa temeljna samoupravna skupnost, v kateii se na samoupiav-ni način organizirajo delovni Ijudje in občani, ki živijo ali delajo na ne-kem območju. Organiziranje obča-nov in samoupravljanje v KS je z novo ustavo postalo neodtujljiva pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov v njej. Danes lahko ugoto-vimo, da je bil v desetletnem obdob-ju in še posebej v zadnjih nekaj letih dosezen pomemben napredek glede krepitve materialne osnove kiajev-nih skupnosti. Sredstva za razvoj KS je občinska skupščina Moste-Polje od leta 1970 napiej zagotavljala v sorazmerju s poiastom dohodkov proračuna, in sicer v enakem od-stotku, kot so se povečevali dohod-ki proračuna. Denar so dobivale KS glede na število volivcev v njih. Za
matenalne rn funkcionalne lzdatke, za pomoč manj razvitim območjem, za družbene pt ostoie, za kulturo in telesno kulturo, zt izobraževanje, otroška igrišča, za participacijo na zbrani samoprispevek in za obvezne tekoče rezerve KS je bilo krajevnim skupnostim nakazanih iz občinskega proračuna nad 560 milijonov statih dinaijev. Za ceste in poti krajevnega pomena, za vzdrževanje pokopališč na podeželju, za nadzor nad krajev-nimi vodovodi je bilo nakazanih še dodatnih nad 200 milijonov starih dinarjev, zraven pa še 100 milijonov za vzdrževanje in adaptacijo družbe-nih prostorov.
Ne smemo pa pozabiti na samo-prispevek občanov, ki živijo v KS. V obdobju zadnjih petih let so zbiali občani nad 185 milijonov starih di-narjev samoprispevka. Vrednost opravljenega prostovoljnega dela je ocenjena na 88 milijonov starih di-narjev, v materialu pa je samoprispe-vek znašal 241 starih milijonov di-narjev, kai vse znese skupaj 514 mi-lijonov starih dinarjev.
Občinska skupščina iz proračun-skih siedstev že peto leto pokriva prispevek za zdravstveno varstvo kmetov štirim manj razvitim in hri-bovitim krajevnim skupnostim s po-gojem, da kmet-zavarovanec sam poravna krajevni skupnosti 60 % od-merjenega prispevka, katerega KS uporabi po svoji presoji za rcševanje najbolj perečih pioblemov. S takšno prakso in politiko bo občinska skupščina nadaljevala tudi v nasled-njem letu.
Pomembno je omeniti tudi tesno sodelovanje s sosednjima občinama Domžale in Litijo ter z njihovimi KS, ki mejijo na naše, saj so iz re-zervnih siedstev krajevnih skupnosti dobtvale dotacije KS Štanga, Reka Gozd, Jevnica in Velika vas zato, da bi se zmanjšale razlike med mejnimi krajevnimi skupnostmi.
Iz občinskega proračuna je bil vsako leto izločen in vmjen krajev-nim  skupnostim  del zbianega pii-
spevka za uporabo mestnega zemlji-šča, in sicer tisti del od stanovanj-skih povišin - po odbitku 30 % de-leža za skupne mestne potrebe, ki je bil zbran na območju krajevne skup-nosti. Spomnimo se samo, da je bila s tega naslova sofinancirana gradnja mostu in podvoza na Kajuhovi cesti. V zadnjem času je bilo veliko storjenega tudi glede formalno-prav-nega urejanja statusa družbenih pro-storov kiajevnih skupnosti. Občin-ska skupščina je s svojim sklepom pooblastila krajevne skupnosti, da le-te upravljajo brvše zadružne do-move; nekatere KS pa so s prosto-voljnim delom občanov in ob po-moči občinske skupščine zgradile tudi svoje prostore, kot denimo KS Šmartno, Jarše in Bizovik. Posebno delavne so bile krajevne skupnosti ob letošnjih volitvah, saj so prevzele levji dclež pti evidentiranju možnih kandidatov za delegate. Enako po-
livalo zaslužijo tudi gradbeni odbori v krajevnih skupnostih, ki imajo ne-majhne zasluge pri gradnji objektdv iz samoprispevka Ljubljančanov.
Nedvomno pa sc tudi v bodoče postavljajo pred KS odgovorne in težke naloge. Treba bo izdelati real-ne in natančne programe razvoja krajevnih skupnosti. V to akcijo bo treba vključiti vse krajevne dejav-nike. Z dobrimi prograrnije namreč opravljena že polovica dela.
Najti bomo morali poti in načine povezovanja krajevnih skupnosti z organizacijami zdmženega dela. Do-govoriti se bo treba o tem, ali je se-danja organiziranost sedemnajstih krajevnili skupnosti primerna in ali so njihove meje pravilno začrtanc. Zavzemati se bomo morali za pri-merno kadrovsko zasedbo v svetih KS - s poklicnimi tajniki vsaj v večjih krajevnih skupnostih - in temu primerno izboljšati administra-cijo, hkrati pa poskrbeti tudi za boljše in sprotno informiranje obča-nov o perečifi problemih dela in živ-ljenja v krajevni skupnosti.            ff