416
Anarhisti
V  Pfibramu na Češkem zasledili so te dni neko tajno društvo delavcev z anarhističnimi načeli. Pri mnogih delavcih je vsled tega bila hišna preiskava. Dva delavca feo zaprli. Poleg tega se je pa še proti šestim drugim začela preiskava.
V  Niršavu na Češkem je te dni zopet razletela se dinamitna patrona pred neko hišo, v kateri stanujejo trije rudniški uradniki. Dosti škode ni napravila. Samo nekaj oken se je razletelo. Sodi se, da je ta atentat delo kacega nezadovoljnega rudniškega delavca.
„Živela anarhija"! to je klic, ki dela skrb državnikom v raznih evropskih državah. Dosedaj so se zastonj prizadevali, da bi zatrli ta klic. Z anarhizmom na zapadu je ravno tako kakor s sorodnim nihilizmom v Rusiji. Mnogo jih obsodijo v ječe ali pa na smrt ali vedno se najdejo novi privrženci pogubnega nauka, ki hoče uničiti vsako oblast, cerkveno in državno.
Minoli petek je bil na Dunaji močno obiskan kontrolni shod. Več sto rezervnikov se je zbralo. Ker je dolgo trpelo so nekateri rezervisti nevoljni postali in jeli razsajati. Policija je jela delati red. Nastal je poboj mej policijo in rezervisti. Mej tem pretepom slišali so se klici:
„Živela anarhija"! Pokazalo se je torej, da je anarhističen duh se že zanesel mej rezerviste in to je vsekako pomisleka vredno. Podobne prikazni so se že pojavljale večkrat tudi v druzih državah. V Belgiji na pr. je že tako daleč, da se ob poslednjih velicih delavskih nemirih niso upali sklicati rezervisti, da ne bi z razgrajajočimi delavci potegnili.
Pred dunajskim porotnim sodiščem se je imel te dni zagovarjati 23letni Ipolit Havel, jeden vodij dunajskih anarhistov. Zatožen je bil, ker je v dveh govorih hujskal proti državnim oblastvom in priporočal vstajo. Havel je sin nekega trgovskega sluge, ki je imel jaka velike otrok. Dal je svojega sina izučiti za natakarja. In je nekaj časa služil v restavraciji na kolodvoru južne železnice na Dunaji. Rad se je bahal proti svojim tovarišem, da je plemenitega rodu in njegov oče je grajščak^ vozil s svojo ljubico v fijakarji, hodil po ponočnih kavarnah in sploh denar jako lahkomišljeno zapravljal. Na Dunaji je nekega natakarja osleparil za 120 gld. in pobegnil v Berolin. Tukaj je pa ubil okno neke menjalnice,. in pobral skledico, v kateri je bilo za 10.000 mark v zlatu. Prijeli so ga in prišel je dve leti v ječo v Plo* ttensee.
V ječi se je seznanil z nekaterimi anarhisti. Po prestani kazni povrnil se je na Dunaj in tukaj je postal kmalu duševni vodja dunajskih anarhistov.
Pred sodiščem je Havel izpovedal, da se je anarhizma nalezel iz revolucijonarnih spisov. Trdil je, da je že poprej gojil tako idejo, nego so ga v Nemčiji zaprli. Celo tatvino v Berolinu je opravičeval s političnimi nameni, češ, da je denar hotel le porabiti v razširjenju anarhističnih naukov. Pred sodniki je Havel narisal obširno sliko bodoče anarhistične države. Naglašal je, da je priporočal le preosnovo človeške družbe na zakoniti podlagi. Priče so pa dokazale, da je priporočal preobrat s silo in porotniki so ga zaradi tega spoznali krivega hudodelstva motenja javnega miru in reda in sodišče ga je obsodilo v osemnajstmesečno ječo.
Bolezen ruskega carja sedaj vzbuja pozornost vse Evrope. Mnogo so se nihilisti trudili, da ga spravijo s sveta, ali sedaj se pa kaže, da mu bode bolezen končala življenje. Vsa bolezen je pa nekako tajinostna in govori se že, da stvar ni povsem naravna. Profesor Saharjin^ kateri je takoj sprvega se izrekel, da ni upanja, da bi car ozdravil, je baje zasledil, da je car zastrupljen. Nihilisti so mu dali nekega počasi ali gotovo vplivajočega strupa. Kako so to izvršili, o tem so različne govorice. Nekateri govore, da po zastrupljenih morskih ribah, drugi da po parfunu. Nemogoča stvar ni, kajti nihilizeca je razširjen v Rusiji do najvišjih krogov.
Znano je, da so carju nihilistični listi prihajali večkrat na mizo, da nikdo ni prav vedel kako in kaj. Tudi atentati nanj so se izvršili na tak način, da se sme soditi, da so bile v zvezi osebe, ki so blizu carjevega dvora*^ Sploh je vse vladanje carja Aleksandra HI. bil boj z ni-
hilizmom, ki še nikakor ni končan, temveč vedno nevarnejši postaja.
V nekaterih dobro poučenih ruskih krogih se pa govori, da car ni zastrupljen, da so pa njegove bolezni vendar le krivi nihilisti. Dne 29. okt. 1888. se je car vozil s Kavkaza. Pri Borkiju je pa bil železniški tir pretrgan in vlak je skočil čez železniški nasip. Tedaj se je car na čudovit način ohranil življenje. Pri tem se je pa silno pretresel, tudi se je močno poškodoval po obeh straneh. Mogoče je, da si je tedaj tudi obisti poškodoval. S tega časa ni bil več prav zdrav. Bolezen se je pa le počasi razvijala.
Italijanska vlada pridno porablja izjemne zakone. Te dni je razpustila v«a socijalistična in tudi mnoga podporna delavska društva, ker je fprišla na sled, da se po njih razširja anarhizem. Bilo je tudi več hišnih preiskav. Vse se je pa mirno izvršilo, če tudi so se oblastva sama bala, da pride do kacih izgredov. Socijalistična društva v Italiji imela so zvezo mej seboj in so zatorej bila že državi nevarna.
417