n(. 92. V Trstu, v sredo 18. novembra 1885. Tečnj X Glasilo Slovenskega političnega drušlva za Primorsko ■T adlnoati J« MOi.« • EDINOST* izhaja 2 krat na tedeu vnako »redo in Mbott o poludne. Cena za vb« leto je C» m polu leU SŠ gld.. za ieirt leta 1 frlii. KO kr. — Posamezne Šte vilice se dobivši. ;>r; iii.r.iv'niitvu m v trafikah v Tr»t» po K kr.. v Sarini in v Ajdovščini no 0 k Vrtro *•*tu«, reklamacije ,n mnnrate prejema Opravslitvo, vit Tarreita, »Nevm tlakam«*. Vai ,in f t u •<« pošiljajo Uredništvu *vla Torr®,ito« »Nuovh I'iii<>^r:iti:i vsuk mor., tutf trankirun. Rokorisi D*e7 Doaebne vrudnostl tie v-n^rijo, inte^iiu i raznu vrni« iiazua-niia in poslanice) »h zaračunijo po pogodni i>r;t,v .vuo: pri kratkih o(rl»nih z drobnimi i^kanii »e plačuje za vsako n«nRdo 2 kr Nove volitve in statut tržaškega mesta. Kakor smo v zadnjej našej Številki poročali, preložene so mestne volitve zdaj tudi oficijelno z dekretom C. k. namestništva na nedoločen čas. Vse so poprašuje, kaj pomen j a vse to, 2akaj se ni poprej znalo za ovire itd? Na eno stran jo res vse postopanj« v tej zadevi nekam nenavadno; na dru-gej strani pa j« treba premisliti, da je mestno starešinstvo v tem obziru se svojo trdovratnostjo največ krivo. Kakor z'iano, vložili so mnojn i ■ takozvani po Iružnilu (consorti), ki so dosedaj pa8 volili za drž, zbor, pa Še nikoli za deželni, oziroma mestni zbor, svoj protest proti temu, da se jim odteguje tako važna volilna pravica; ta protest je zavrgel mestni odbor, na kar so dotični pritožniki vložili tožbo proti mestnemu zboru pri državnem sodišču, in kakor znano, odloČilo je to sodišče, da nevpisanje podružnikov mej volilce za dež., oziroma mestni zbor, pomenja žaljenje lutavnilK..pravic omenjenih pritožnikov, V sled te razsodbe bi bilo čisto naravno, da bi mestno starešinstvo ukazalo samo ob sebi vpisanje rekia-mantov mej volilce. Ali tega trdovratni Lahoni niso hoteli in niti ko je na to deželna vlada ukazala, da morajo biti vpisani še pred volitvami v imenike volilcev, ni se hotelo pokoriti mestno stareš^.stvo, ampak je vložilo pri namestništvu neko obrambo, v katerej dokazuje, da nobena kesneja drž. postava ne more ovreči mestnega 6tat$uta od 1. 1850, po katerem imajo volilno f ravico za mestne volitve le oni, kateri so kot meščani sprejeti za meščane, vsi drugi davkoplačevalci pa so izključeni; pa ako bi tudi temu tako ne bilo, vsejedno ne bi bilo prav, ako bi podružniki (consorti) uže zdaj za te volitve volili, ampak vpisali naj bi se še le čez tri leta, ko bodo zopet mestne volitve, ker je še več drugih takih podružnikov , ki tudi imajo pravico reklamacije itd. Na take piškave dokaze je mestno starešinstvo vpiralo svojo obrambo in prosilo ob enem namestništvo, ako ono samo noče rešiti v zmislu stare-šmstvenega menenja zadeve podružnikov, naj dotično obrambo predloži ministerstvu. Naravno je, da namestništvo meni nič, tebi nič, ne prekliče pred nekaterimi dnevi danejra ukaza, in zbog r* v o tega je predložilo v«o stvar ministerstvu notranjih zadev. Ker pa se ne more znati dneva, kedaj ministerstvo reSi obrambo, ali predstavljenje mestnega starešinstva, in se volitve naravno no morejo vršiti, dokler niso rešene reklamacije, kajti še nikoli se ni zgodilo, da bi se bili volilni ime- voliloi uže za prvo bodočo volitev zasujejo po veČ 100 gld. lftnega davka, deželni, oziroma mestni zbor. j samo zato, ker so bili dotični ali Drugače ni pričakovati od no- ; Slovenci, ali Nemci, v obče pa dobri bene prave avstrijske oblasti, toliko j Avstrijci. Stvar je prišla v Trstu manj pa od sedanjega ministerstvu. [tako daleč, da j»; politiziranje, in dr- I)a to tudi naši čitatelji lože previdijo, hočemo stvar nekoliko preiskovati z strogo juridičnega stališča. V vsakej ustavnej državi je podlaga žavi nasprotno politiziranje mestnih očetov, opirajočdi se na en del tržaškega najnižega ljudstva odstranilo vsak čut za pravo in da so ti ljudje istavnega živonja temeljna postava ;1 l,j|i popolno brez državne kontrole, v tej postavi so zabilježene vse glavne bili hi se svojo nosramuo brezprav-pravice in dolžnosti državljanov, V j nostio res dovedli tržaško prebivalstvo Avstriji pa imajo ali so imele nekatere j do hudih uporov in do prelivanja krvi ali skoro vse dežele nekatere posebno m"j občani. Toda pustimo to: vrč so pravice ali predpravice in k takim1 n08i toliko časa k studencu, dokler dežela m štejemo tudi Trst z okolico. gi» ne razbije, iti tako je tudi v Trstu. Trstu ie potrdil cesar poseben statut Neumnih homatij je uže nad mero in leta 1850. in v tem Statutu je tudi stvar se e zač< la sukati na drugo določba, da smejo le oni voliti v stran. mestni zbor, kateri so bili sprejeti poj Tržaško ljudstvo je začelo pre-mestnem zboru mej tržaške meSčaoe.; migl:ati in \{ migljftnja so ga posebno Ta naredba pa se ne ujema več neigiliH glabgi m 8l}l|)0 gozdarstvo z duhom časa in tudi ne z občnimi j ^ mestnira pivmož-njom. Prav malo vodih o uživanju ustavnih pravic,: ge ■ v p0prejs„jih letih pledalo na kajti povsod drugod po velikej Avstriji tg raestnej administraciji, vsakdo niki sklenoli, predno so rešene vse uživajo vsi oni, ki plačujejo neko : V0(jn0 [e za rte brigal, za obč-prifcftj^be ali. reklamacije proti njih se-[svoto davka, volilno, pravico za mestni nogt pa nig zdaj, ko pritiskajo stavljenju — zato je Sito namestništvu | zbor, le v Trstn je dosedaj veljala vsa , (jul.j ozhiljn^iši časi, z vsakim čisto naravno primorano zopet, to je, j drugačna naredba, da namreč kak j ietom uže drugi pot, odložiti sicer na nedoločen čas. Iz vsega tega je razvidno, da se volitve morda zavlečejo do novega leta, kajti 14 dni je vendar treba, da se popravijo, tiskajo in objavijo konečno določeni volilni imeniki in najmanj 2 ali 3 tedne bode najbrže ozbiljnejši je zanimanje za javne zadeve volitev in človek moro posedati pol Trsta, pa' veget 1U tako je prišlo do vedno večih vendar nema volilne pravice, mej tem 1 b • in tufli do (la (lenes po_ ko more postati človek, kateri nema J druini|ji na p0fuagi avstrijske ustave niti svoje postelje, volilec in--- odbornik Tržaški. me8tni | terjajo za se enako pravico, kakoršno po vsej Avstriji uživajo stalno nase- Predobro je znano, kako je ru-|jjoni davkoplačevalci. deČkaraki mestni zbor rabil pravico] Marsikatera dežela v Avstriji je . podeljevanja meščanstva. Pod županom I i^eJa previlegije, in pred letom 1848. treba, dokler ministerstvo konečno; Angeli-jem so enkrat podelili meš-laotake previlegije imeli tudi posa-reši to stvar. Prašanje je zdaj, kaj j Čanstvo nad 200 delalcem, ki niso meznj stanovi; toda ustava je prekli-ministerstvo zdaj stori na takozvano \ nikoli plačevali nobenoga davka, samo ..... »reraonstracijo« mestnega starešinstva Ni drugače misliti, nego da ukaže, da se vsi podružniki, kateri so reklamirali svojo volilno pravico, vpišejo v volilne imenike in tako postanejo PODLISTEK. Ponos in ljubezen. Pove,t; spisal Ivan Troit. Četrto poglavje. Prejjn.itl kragulja, ki kliuje srce 0(1 ssore do turaka, od mraka do dne. Ur. Prefiiren. Drugi d ,11 i* bila Mil ■ ca IIi- j iko zgodaj na vrtu. Sla je naravnost k oni-n iCvet'Ciiin, kder je stala včeraj, ko ca je videli. Skusila je z milim svoj m glaskom posnemati melodijo one pe^ni. kil«ro j« čula po noči. I t ves se jej po nekoliko posreči posnemanje one arije. K»»- v osrčji nekaj zaftumi, ona se ozre — bil jf» Ven-cesliv. »Doltro jutro, krasna pevka!« — Ona zuru'i i>rav do ušes po trnu pozdravu. On je ted;j mift.,1, laje p,epevai4 ist^ stih« kot o.i sinoči. On, k*ko jo je snml On on ve vse —I T-ko |e misl.la te l a j ve Milita. »G^pica«. nravi on, »vče-aj sem Vas prosil, la mi po (elite v pot ilo, .1, niste n č jezni, cveiko, rudečo cvetko. Vč-raj dil bilo pMike, danes sem na navlašč Je o!l« 1 ml J° podarite' P'oaiin Vas vemla ohr l>ri |„ y »Ivn Vam hoč- moja cvetka. KOsnoi k'>l in zariHi, a rudečice te se je le malo videlo, ker mu j* obraz pokrival po nekaterih iHih "e bjl mab. kar hi morda kdo trdil, da je podloga lepej rumenej bradi. O'ia s^ž^ po cvetki, utrga ]0 in nekako mehanično poda Venc^slavn. Ali on jo v hipu prime za roko, a Milica se mu brani. On porabi t > nepriltko in jo prime za oh*». »Gospod grof«, z liha, »pustite me, če ne hom vpila na pomoč!« Ali on se ne da preprositi. • Gospića«, dei« Venceslav, Se vedno za obe roki jo drje. »nI mi znan ni Vaft stin ni rod, l« to mi je znano, da Vas prisrčno ljubim!« — V tem trenotliu n^kdo zah'ka za nju h'btom. Ona Re strese in hnč» už« zivniti na pomoč, ali v tem mi-gljajl jo Venc-slav pritisne na prsi in jej polj'ihi rudečl ustni. Š-l je mimo n»»k starec z lirsgovj < ter videl, kako se Šili mla 11 grof z nb<>i.'<> deklico 1 kakor je pravil. Čak j me drjvi na t»»m mestn, reče V«Mice«il iv oilliajaj". Ona je še dolgo potem gledala za nj in. M mo omenjenega vrta je bila steza na bliž lii^o z br^govja li gradu in njega bližnjim po-iloniein. Starec ještil poopravan b grajskim blapcem. zato, da so si v IV, volilnem razredu zagotovili rudečo večino, mej tem pa so isti mestni očetje odbivali prošnjo za meščanstvo ljudem, ki imajo po 4 ali 5 hiš v Trstu in pla- PriŠed tj i j- povedal brzo dekli N ži, kar je videl in »lift ti. »No, saj ne >d b lo slabo«, pravi dedec, ■ samo tega se b< jim, da iz te moke ne bo ktuha k-*r taki gospodje, kakor je naš mladi grof, izhero si navadno bogate in sloveče neveste. Ančkina Milica je res lepo dekle, ali kaj pravim dekle, gospa, gospa bila bi lakio in fie materi pomagala I ■ »Za net krvavih ran. to na ni mogoče Niš gospod je grof in Milica ni niči« Tako )e govorila Neža, roci s zavihanima rokavama nad trebuhom sklepajo. »Alt jaz pravim, da je to nevarno, za ml ido M'lico sila nevarno«, do la starec. ■ M*ni je sicer vse enako, tako ali tak », vendar pravim Še enkrat: boljša je prva zamera od zadnje 1 Na to odide starec po svojej poti. Venceslavov brit Riiivoj je bil tiste vrste človek, kake-finih je malo na b >žjjm svetu. Se svojimi tlačani je bil dober, kakor predniki njegovi. Samo da so mu lajali desetino, pa je bio vse dobro. Za gospodarstvo se ni mnogi brigd; tuli v društva ni zahajil preveč. Včasih je kaj č tal in pi šetal se je. to je bilo njegovo vsakdanje opravilo. Naj raj" je pa sedel za mizo, kder se H isk ilo donro vino ter se ga tialez-l. In ko gaje bil už* poln. šel je v svojo sobo in v nosteljo. Večkrat -e ga je o-tkrimik Ntmrde nali i brez vse plače, ko je pil ž njim. Nihč* si ni vedel tolmačiti grofove te Čudnosti. V nenavtdnn otožen, oprosti mi. da ne morem. Kak Irng dan sem pripravi jen, da ti to razodeoein. E Dl NOS T postavni minimum na davkih volilec v občinske, deželne in državne za-stope. To pravico izrecno in odločno povdarja temeljni zakon naše države od 21. decembra 1867, ki je podlaga sedanjega javnega ustavnega živenja v Avstriji in je torej ovrgel vse poprejšnje zakone previleijija, kolikor jih je bilo še v rabi in so zadevali temeljna državljanska prava avstrijskih ljudstev. In člen IV. omenjenega zakona se glasi tako le : Vsi državljani, kateri v kiikej (Mini plačujejo davek od svojih posestev ali pa od svoje olrtnije, imajo r is tej občini aktivno in pasivno volilno pravico za volitve v srenjsko zastopstvo in ulivajo v tem obzira tnake pravice z onimi, ki so v občino pristojni. Temeljni zakon torej prejasno terja, da je v Trstu volilec ne le tisti, katerega priporočajo dr. Piccoli, dr. Pimpach in Še nekateri ljudje, ki slepo služijo lahonstvu, ampak da jo volilec vsak, kedor v Trstu ali okolici plačuje davek in to se mora odslej goditi ne le zarad zakona, ki veljavno obstoji, teinuč tudi v imenu logike, pravice in prave svobode, kajti logično je, da oni, ki doprinaša k občinskim potrebam, ima v istej občini tudi kaj govoriti, pravično in svobodi primerno je, da volilna pravica postane kolikor le mogoče občna in neodvisna od ljubavi ali sovraštva političnih strank, ali celo svojevoljnih in svojepridnih svojati, kakor se to godi pri nas v Trstu. (Konec prih.) Politični precrled. * <-! Notranje dežele. Ogerska delegacija je lij. t. m.sprejela bos (i iški proračun, potem proračun najvišje računske gosposke, skupnega finančnega ministra iri potrdila sklepne račune za leto 1833.— 14. t. in. pa je sprejela proračun ministeistva zunanjih zadev. Ni prašanje poslanca Falka je odgovorila vlada, da j-s po poročilu avstrijskega zastopnika v Nišu včeraj bila poslana srbska vojna napoved v Zofijo, ker so Bolgari Srbe na uieji napali (Srbi so bili napadeni, ko so u ž« mejo prestopili in sami Bolgare na-padalij. Zato je skoraj gotovo, da so Srbi uže udarili čez bolgarsko mejo. Na neko interpelacijo Csernatonya je vlada izjavila, da se Italija uasproti nam vede pošteno; prijateljske razmere so neskaljene. Menje-nje, da se Italija v katerem koli prašanji od nas obrne, nema nob ne podloge. Avstrijska delegacija je 16. t. m. brez ugovora sprejela proračun m i niste rut va Peto poglavje. Teb't nurotfj* glavo trudno Danem, gledam ti v obraz, Ti |>u sin. Jas •« uriljudno K* ai sc nekdanji tfas. S. Jenko. Milico smo pustili tam, kder jej je rekel Venceslav. naj ga počaka zvečer na istem mestu. Kako se jej je zdel ta Venceslav irp, ne more nikio pnpi-ati. Čem d;ilje je mislila o nje;u, tem bolj se jej je srce razvnemalo za-nj. In on tako lepo govori ž njo, kot bi bila sestra njegova, n-izivlje jo r tako lepimi imeni. Ona g'i Ijuni. Kako da bi ga ne ljubila, ko je vendar tako lep in dober. Uže prvi večer ya je pričakovala v mraku na onem mestu in tako lep je bil ta večer. Saj trdijo mnoui, daje ta doba najlepša v živenji človeškem. Ne rečem, da m Upa, ali tudi brez žalosti ni. Shajala sta se potem skoro vsak večer in mladi src nista pr-znali ni stanu, nit. krvi razlike, bili sta ta Čas srečni. Aua, Millčina mati. spoznala je sicer neko spremembo na n|ej. ali kaj tacega, kar je bilo,, Se sanjala ne bi bila. Mdica jej ni nič več povedala, nego prvi dan, kar je spoznala Venceslava. Da ljubi grof njeno hčerko, tega še misliti ni mogla, niti smela. Da pa to stvar nekoliko bolj spoznamo in ker ima ta oseba veliko važnosti v naŠej povesti, hočem napisati nekaj črtic o nje prošlosti. (Dalje prih.) zunanjih zadev in dodatni kredit za leto 1S85, ko je poročevalec knez \Vindisch-griitz izjavil, da ima proračunski odsek zaupanie na izjave ministra zunanjih zadev; če tudi se je unela vojna mej Srbijo in Bolgarijo, vendar je upanje, da se mej ve-levl istmi mir ohrani. Czerkawski je poročal o izvenrednih potrebščinah za vojsko, Potem so se izvenredne potrebščine brez ugovora dovolile, kakor tudi carinn. Deželni \bori so sklicani in 25. t. m. začuo zborovati. V nanje dežele. Mej Srbe in, Bolgare je vrgla vojna pošast žirno plamenico. Srbska vlada je iz-drla meč za bratomoil Tužria majka Slava! Vsi slovanski narodi obžalujejo to bratov-sko svado in obsojajo Srbijo, katero je napuh in vladohlepnost zapeljala, daje z ogniem in mečem planola v bratuvo deželo. Važ-niše dogodbe poročamo tu zaporedoma, kakor so dospele iz obeh nasprotnih virov, srbskega in bolgarskega. Od 13. t. m. imamo te le vesti: Iz Niša se poroča: Nezaslišano ščuvanje(?) Bolgarije, s katerim se žili čast Srbije (?), lahko uniči najboljše mirne (?) namene Srbije. Kralj je po brzojavu poklical vse ministre v Niš k po-posvetovanji. — V izvorskem okraji so Srbi strelali na neko mejno stražo, umorili in poropali so necega mejnega čuvaja, druzega pa ubili. Pri Klisuri so Srbi strelali na načelnikovega nemestnika in mu konja ubili; pri Kistendilu pa so ujeli neko bolgarsko — kmetico.— Vesti od 14. t. m.: Srbska vojska je prestopila bolgarsko mejo pri Planinici. — Srbski minister zunanjih zadev je ukazal srbskim zastopnikom v zunanjih državah, naj naznanijo dotičnim vladam, da je srbski kralj vsled napadanja Bolgarov prevzel vrhovno poveljni-štvo srbske vojne ter da je z Bolgari v vojni od 14. t. m. šeste ure zjutraj. Kralj Milan je izdal manifest na srbsko ljudstvo, v tem manifestu pravi on, da je za varstvo deželnih interesov storil potrebne naredbe zoper prelomitev pogodebod strani Bolgarije, da jasno pokaže, da Srbija ne more biti hladnokrvna, če se razdere enako-težje moči narodov na Balkanu, vzlasti če se to goii v prid le enej diiavi, katera je bila Srbiji vedno zla sosedinja. Kralj se opira na neopravičene carinske naredbe Bolgariie, na nepravedno prilastitev Bregova, na javno spodbujanje o i sodišč obsojenih deželnih izdajic. Vse to je kralj prenašal in tako dajal dokaze svoje potrpežljivosti, kakor je to dostojno državi, ki je svobodo kupila z listno krvjo, ki je z sočutjem Evrope se razvijala ter tuje pravice varovala kakor lastne. Ali grdo ravnanje z srbskimi podaniki v Bolgariji, mejni zapor, množitev uestrahovanih trum prostovoljcev na meji, njihovi napadi z orožjem na mejne prebivalce in celo srbsko vojsko, vse to je nalašČno izzivanje, katerega kralj v imenu najsvetejših deželnih interesov, v imenu ljudske česti in česti srbske vojske ne more prenašati. To so vzroki — pravi proklamacija — da sem nastopil pot javnega sovraštva, katero je povzročila bolgarska vlada, ter zapovedal zvestej mojej vojski, naj prestopi meje knježevine. Pravična stvar Srbov je zdaj odvisna od orožja. Vojska je pod varstvom Vsemogočnega. Ko to arazemu svojemu ljudstvu naznanjam, zanašam se v teh ozbiljnih časih na njegovo domoljubje i njegovo gorečuost za sveto stvar Srbov. — Tudi bolgarski knez Aleksander je izdal isti dan vojski ukaz, v katerem pravi ; Srbski kralj je nam vojno napovedal m zaukazal srhskej vojski, naj udari v našo leielo. NaŠi srbski bratje, namesti ua nam bi pomagali, hočejo našo domovino pokon č »ti. Vojaki, bodite pogumni, poaite sov raŽnika, ki nas zavratno in zdajsko napada. da ga popolnoma pokončatel Bratje, naprej, da nam Bog pomore in zm igo ua. — Dilje se istega dne poroč- iz Zofij : Danes, ko se je začel dan delati, navalili so Srbi v našo deželo. En bataljon pehote, en eskadron konjice In petnajst kationov so se ohrcoli proti vasi Planinica. Pehota in topničarstvo seje napotilo po caribrod-skej cesti, dva drdga srbska e-kiorona pa proti Planinici. Srbi se vale tudi proti Trnu in so brez bnja zasedli tri vani.Čuje se strelanje iz kanoriov. Pred nedeljo ali ponedelkom boja ni pričakovati. Bolgarska vojska pričakuje sovražnika v pozici- jah oddaljenih dvajset kilometrov od meje — Vesti od 15. t. m.: Bolgarski knez je prišel v Zofijo opolunoči in opoludne odpotoval v glavni stan vojske. Že Predno je odpotoval iz Plovdiva, brzojavno je poročil turškemu sultanu, da so Srbi v bolgarsko zemljo navalili in daje on svojim vojakom dal ukaz. naj sovražnika iztirajo. — Srbi so napali Caribrod in ga skoraj gotovo zasedli, ker ga Bolgari niso imeli namena braniti, ker nema nikake stratf-gične važnosti. Glavna moč bolgarske vojske stoji, dobro utrjeni, pri Dragomanu, kder v nedelo ali ponedelek utegne biti bitka. Knez je izdal na prebivalstvo proglas, v katerem zavrača na Srbe vso odgovornost za to bratomorno vojno in za nastopite, ki bo io izvirali za obe državi On omenja, da je sprejel vojno napoved in da je ukazal vojski, naj se pogumno bojuje za domovino, za čast in svobodo bolgarskega naroda ter vabi vse Bolgare, naj primejo za orožju ter naj se bore 2a to sveto stvar. — Vladna okrožnica se je p slala vsem zastopnikom turih držav, v katerej se naglaša, da 8f bo bolgarska vojska le branila, da bolgarska vlada vojne ni povzročila, in da tudi ne more biti odgovorna za nastopke, ki bodo iz nje izvi-rali; ona se pozivlje na sodbo Evrope: kdo je povzročil vo|no i na katerej strani je pravica. Vesti od 10. t. m.: bolgarski knez je v spremstvu Karavelova prišel v Ihtiman; ljudstvo ga je navdušeno pozdravilo. Pri včerajšnjem boju pri Caribrodu so imeli Bolgari 34 mrtvih in ranjenih; Srbi so imeli veliko zgubo; v boju so imeli ti šest bataljonov, dve eskadroni in dve bateriji: Bolgari pa dva bataljona, Srbi so zasedli Caribrod. Cuje se atrel kanonov. Mnogoštevilne srbske Čete so se zjutraj začele pomikati iz Caribroda proti Dragomanu. in tu so začeli Srbi hudo strelati s kanoni na bolgarske pozicije, Bolgari pa živo odgovarjati. Strelauje je nehalo, ko seje "torila noč; Bolgari imajo malo škode. Tudi pri Trnu je bil boj, izid še ni znan. — Pozneje poročilo pravi: Srbska voj>ka je po ovinku prišla ta Dragoinan, bolgar-sna posadka je toraj v velikej uevarnostl; ona ima 200 mož in se je do sinoči bra nila napadu močnejšega sovražnika; upa se, da pomoč pride Še o pravem času. — Drugo poročilo pravi: Po trdovratnem boj' so Srbi po ovinku skoz Bapco prišli za Trn in stoje na cesti mej Trnom in Breznikom; Dragoman so Bolgari po pogum-nej hrambi zapustili. Bolgari se zbirajo v Slivnici, katero Srbi danes napadejo. Srbi se bližajo v velikem številu. Bitva, ki se danes pričakuje, odloČi osodo Zofije. Iz 'idenskega okrožja je prišla vest, da so Bolg ri srbsko vojskino krdelo čez mejo na srbsko zemljo vrgli. Denašnja hitev bode 40 do 50 kilometrov od Zofije otda-Ijena. Iz Butnelije gre 4000 mož na pomoč V carigrajskej konferenci je 12. t. m. predlagala turška vlada, naj se bolgarskemu knezu s porazumenjem velevlasti naroči, da iz Rumeli je pokliče vojake. Sultan bi potem, predno se izvoli nov deželni namestnik, poslal posebnega vladnega komisarja v Rumeljo, mej njegovo vlado pu bi mešana komisija pozvedala želje prebivalstva. Misli se, da se konferenca pora-/ume glede obeh zalnjih točk, glede prve pa francoska in angleška vlada hodeti, da se naroČilo pošlje bolgarskemu knezu v imenu turške vlade. Turikej vladi je srbski poslanec Gruič naznanil, da je Srbija vsled provok ci| Bolgarov i napada arbsk» vojske pri Vla-sini napovedala vojno Bolgariji. Takoj potem so Be zbrali turški ministri v posvetovanje. Sklepi, ki so se tu storili, niso znani, ali nedvomno je, da turška vlada i.e more odobravati te vojne, ker je Bol -pariji vrhovni gospodar turški sultan, tedaj je srbsko postopanji tu ii za Turčijo casus Delil. Turlktga sultana je začela hožjast me-t• t>; čuditi se temu ni, božjastna je vs* Turčija, zakaj bi sultan ne bil? Angleii se tudi po teza jo za Bolgare, tako piše uP„ll Mali-(iazeite»: Menimo, da bi se imela ustanoviti združena neodvisna velika Bolgarija, ki hi segala od Donave do egeisk* ga morja. Mi smo storili vse, kar bilo mogoče ter se bomo tudi vprihodnje potezali za to, da se po- godba bv. Slef ir.a ponovi; ker ta dela edino, pravo in opravičeno Bolgarijo. Srbsko postopanje proti Bolgariji imenujeta časnik nesramno. Prav tako obsoja tudi »Times« in v3i drugi vplivni časniki Srbijo. Domače in razne vesti. pl' sfrud za mešane vlake mej Trstom in Liubljino t.ko promeni, da morejo prebivalci teh krajev mej 7. in 8.uro zjutraj v Ljubij.no priti. To je toliko potrebnije, ker |e občevanje mej Notranjsko in Ljubljano jako živo. — Ta prošnja je gotovo popolnoma opravičena i Notranjcem bi se mnogo koristilo, da jo vodstvo južne železnic" ugoino reši. Tržaške novoMlts Nemlko gledilče imamo uže bll/.o en mesec v Ti sin. V Politeama Kossetti igra skoro vsik večer imenitno društvu »Mei-uingen« s m* nemške klasične igre.Igralci ■so pravi mcjst'1, in mebani/ein ua odru je kaj izboruega; zato pa je gkdišče vsak večer polno, m vsiagitac ja red«iutarskih intov proti nemškim predstavam ne pomaga nič. Za okoličane po tolipolktdovane so uže neban nabi ati, nabrali su j »ko malo In ne več, ne^u smo mi v začetku pobiranja cenili, iz česar lehko vsak vi u, kako dobro poznamo mi naše Papenhajmovce. Zdaj pa bode tr-b« še dobro p»z ti, kako se razdeli o i denar. Stralna nemoralnost. V nedelio v noči ob 11 ur i so aretirali v lastnem stanovanji v ulici Solitario 31. letnega peka Ivana P. iz St. Vna, ker je hot-l doprinesti živinsko dajanje z lastno 9 letno bč-rlto.— Strašno I V morje je padel v ne ieljo v noči trgovski pomoćnik Andrej R., in bi bil utonil, da ya ni iz morja izvl-kel užitninski pazn>k Vi 'ošič. Prolnja vinopivcev. N^kal^ri vinopitci nameravajo napraviti prošnjo na magistrat; E D I N O S T da bi s posebno okrožnico prepovedal gostilničarjem in trgovcem z vinom, da ne smejo pod kazn'jo več mešati vina z navadno vodo, ker je dokazano, da škodljivi mikiobi tudi v vinu ne poginejo; zatorej naj se mefcanje postavi pod kontrolo in naj se dopušča mešanje vina le s tako ▼odo. katera je uže do dobrega vrela. Poskus samomora. 19letni steklar Ivan V. iz Pirana vrgel se je včerai popoludne na bregu Grumula v meje z namenom, da bi se utonil, ali dva fakina sta ga zapazila in iz morja izvlekla. Bolezen je nekda bila uzrok nesrečnega sklepa. Popolno zimo Imamo uže nekoliko dni v Trstu, neprenehoma brije mrzla burja in je sploh uže postala prava zima, kar kaže, da letos bo treba dobre obleke in dosti drv. Policijsko. Nekega čevljarja so zaprli, ker je v jezuvitskej cerkvi ukradel nekej ž-ni f. 1.60. — Dva fakina so del1 pod ključ, ker sti ukradla na nekej an-gleškej ladiji majhno množino kave. —I 20 letni fakin furlm je druzega fakina, tudi furlana v nedeljo z nožem v prepiru v nekej gostilni nevarno ranil. Ranjeni )e v bolnici, ran|evalec pa v zaporu. — Dva malopridneža sta včeraj zjutraj po ulici Belvedere nesla knrnik z 10 kokoši, ali ko zagledata stražnika, ki sta jima Šl • nasproti, vrgla sta kurnik na ulico in urno p^-te odnesla. Stražnika sta potem dala kokoši odvesti na policijsko vodstvo, kder jih mote dobiti pravi lastnik. Zaprli so te lini sopet tri vlačuge iz Notraniskega. Volilni shod v liOujeru v gostilni g. Goka, v nedeljo, 15. t. m j' bil močno obiskan prišlo je okolo 80 volilcev II. (kraja in 5« veo gostov iz Trsta in okolice. Lokalni volilni odbor za II. okraj je soglasno sklenol, da proklič* za kandidata v dež. oziroma mestni zbor domačega posestnika iz Rocola. Po sej' je iitla iako zanimiva prosta zabava. — Mi čestitamo volilcem II. okraja, ker so si zbnili pravega moža iz svoje srede. Vabilo k veselici, katero priredi Sežanska Čitalnici dne 22. novembra 1885. leta v dvoram g. viteza Scaramanga. Spored: 1. Za Hrvate, poje domači zbor. 2. Mi vstajamo, poje kraški kvartet. Pevčeva kletev, deklamacija. 4. Na stmži poje domači zbor. 5. Lovska, poje kraški kva-tet. 0. Bob Iz Kranja, vesela igra s petjem v enem dejanji. 7. Ples. Pri plesu svira izvrsten kvintet. Začetek ob 7 in pol zvečer. Vstopnina k besedi in plesu za osobo 50 n. IS HrpelJ 16. novembra 1885. Z laj se je počela železnica graditi. Žali Bog, da imajo delo Lahi v rokah, naše ubogo ljudstvo je ua to čakalo, da bi si kaj prislužilo, kakor pa kaže, bode moralo naše nudstvo roke križem držati in tuje se razkoračijo po našej slovenske) zemlji. Priložnost sem imel videti nekega Laha z imenom Grijolino, kako se je čudno vedel v nekej krčmi na Kozini mej množico ljudstva Kričei : »Viva Italia, vivaUmherto, viva Garibaldi, noi stemo in gauiba!« N t to kričanie se je ljudstvo razsrdilo in govorilo, naj gre v Italijo, zakaj oaš kruh je. Prav bi bilo, da bi visoka vlada pazila m take iredentarje odpravila Iz naše zemlje. Hrajcarska podružnica »Narodnega »oma* v LJlublJanl. Neki toioliun, ki nam je te ml vrnol razprodano kr ijcarsko knjižico, opozarja nali a to, da bi razvili agitacijo za nabiranje doneskov na korist zgradbi tNarodnega Doni;'* v Lljubljani tudi m«»d p>vrj-niki • Družbe sv. Mahora». Pomislimo pravi, de vs k povrje iik tu stori svoj» dolžnost, koliko bi s* lahko nabralo. Če bi slehern ud dal vsak mesec le krajcar, iu storil b to gotovo radovoljno, hI znašala med udi »Družne sv. Mohora« nahrana svota po preteku leta pri ogromnem Številu udov nad 3000 ro intov.Ker ima nadalje »Družba sv, Mabora* svoje ude povso i, po vsem Slovenskem po najmanjših fara h, In vaseh In selih, bi prodrla ta ideja med maso na Šega naroda in bi se začelo za »Narodni Dom* zanimati ua ta način skupno Slovenstvo. L*pa 'deja, zdrave m'sli in hvaležni smo gupodu, da jih je sprožil. Reči moramo, da smo sami že mislili večkratJna to. Ni drugej strani se nam po vriva vpra-Smje, se |i da to tudi izviŠiti. Da se vodstvo »D'užbe sv. Mohora.) zanima za našo idejo, ker je, za kar mu bodi naša naj toplejša zalivala, dalo natisniti naš oklic v družbenem »Koledarji. (g|. »Koledar« *a I. 1886 str. 175) in 8 Um oklicem opozorilo svoje ude na jako potrebno zgradbo •Narodnega Domau v Ljuhljani, ni brez pomena in bo gotovo dobro vplivalo na slovansko občinstvo. Prevdarimo stvar; pri pri J ki kai več o tem. Prei-deiii teden je bil posebno srečen. Razprodanih j« sedaj že 15 knj»žic. Razun že omenjenih 11 vrnil« so se nam namreč te din razprodane sledeč* krajcarske knji žice: kot 12. knjižica pod Št. 47 /poverje nik g. F. G.) t Dunaja, kot 13. pod št. 67 (poverjenik g. J. G.) Iz Vrhnike, kot 14 pod št. 1 (poverjenik e. F. S.) h M-tlike in knt 15. pod št.288 (ooverjenik e. U. T.) iz Ljubljane ; zadnjo kupil je omenjeni gospod relo sam, že tretji slučaj te vrste. Lipa hvala vsemi (Denar in oglasila po- šiijati j* g. dr. Josipu Staičtu blagajniki! •Narodnega Doma« v Ljubljani^. Razsvitljava atlantiškega morja Ame- rikanc, kakor je zn.«no. pečajo se vedno z velikanskimi načrti, pa j* tiMi resnično, da izvršujejo velikanska dela. Tak veli-kansk načrt je razsv tlj iva atlantiškega morja z električno lučjo. Napravili namreč hočejo razsvitljijno Dot čez morje od nove Fundlandije do irskega ob *elja. V ta namen bi se deset ladij, vsaka 200 morskih milj od druge v ravne) črti tako zakotvilo, da ni se okolu kotke sukale. Te laui|e bi se zvezala z električnim kablom mej sabo in s kopno zemljo in omogočile tudi bi-zojavna poioČila. Telegram Edlno»ll. Sredec 18 novembra. Srbi tepeni ne daleč od Sredca. Srbska vojski pomaknola se nazaj. Kry iževnost. Slovenska Matica. 70 .odborova seja »Matice Slovenske« dne 24. oktobra. Navzočih 14 oibornikov; predseduje g. J. Marn. Gosp. prvosednik naznani, da sta pregledala m potrd la zapisnik o 60. cdhorovi seji eg. Krjič In Wiestbaler. Mitica je čestitala svojemu pokrovitelju, biskupu J. J. Strossmajerju, k praznovanju petitnivajsetletnice njegovega bi-skupovanji dnč 8. septembra. Ko sta reuua člana srbskega učenega društva v Belem gradu. gg..J. Maletič in M. Ban, praznovala 8. septembra petdesetletnico svojega literarnega delovanja, spominjala se ju je Matica v brzojavni Čestitki. Go-p. ravnatelju A. Senekoviču, bivšemu ljutdianskemu o iborniku in zastopniku Matice v upravnem odboru »Narodnega Doma«, sklene odbor poslati zahvalno p smo za marljivo delovanje ua korist Matici iu prositi ga, da tu la ima od se laj za naprej vsako dtuŠtvo poročati o svoiem delovanji in gospo mr-stvu do 15. fehru varij i dot'čnega leta za p utečeno leto; pozivu je prložen obrazec po kterem naj se to zgod:. Nadalje mora proRiti vsiko društvo, ako h<>če p'-irej^ti zabavne večere, besede, koncerte itd. prot • atopnlnl i*i tudi z i neude. v ta namili vladinoga dovoljenji. Hrvatsko akademično društvo »Zv> nlmir« se zihvabuje za darovane mu knjige. Uredništvu »Priručnoga Rje ču ka« v O.-iieku, ki pošilja Matici prve tri zvezke svojega dela In prosi, naj mu daruje po jeden iztis svojin dosedaj izišli h publikacij, sklene odbor darovati kn|ige, ktere bi bile v ta namen primerne. Glede Želenih sodelovalcev izmed Slovenstva mu nasvetuje v Hrvatskej bivajoče, literarno delavne slovenske profesorje. Ako ti vstrežejo njegovt) prošnji in rabjo pri sodelovanji še kicih sredstev, ka'ere ima Matica na rijDolaganje, jim Matica rada vstreže. — Prošnja ravnateljstva bolgarske n4roine knjižnice v Sredci za podaritev primernih društvenih knjig se lisici. Knjigotržec M. Gopp.ig v Goric; Želi stopiti z Matico v književno zvezo, toda naznanijo se, mu pogoji, pod kterimi se more to zgoditi na pollagi sklepa odbo-rove 66. seje. ('Dalje prih J Gospom in trgovinske stvari. Izpiti na deželnej kmetijske j šoli, slovenskem oddelku \ Gorici. Kakor je po listu štev. 44. »Soče« iz kratkega poročila o Izpitu na deželnej kmetijskej šoli, slovenskem oddelku povzeti. želi vo-lstvo tega zavoda pohvaljeno biti radi vspehov, katere hoče uživati, ne le v podučevanj», temuč tuli v gospodarjenji, odkar ie v provizoričtnh lokah gosp. Žepiča. Kaže mi to vzlastl drugi odstavek poročila, v katerem najbrže vodstvo samo željo izraža, da pričakuje stvarnega popisa o skušnji In kmetiji. Ker sem bil pri tej preskušnji navzoč, daj6 nn zadnje vrstica omenjenega poročila uovolj povoda, da podam Čestitim bralcem Vašega cenjenega lista kratek a stvaren popis o skušnji in kolikor možno tudi o kmetiji, »-ia pomore mo zmage resnici, katero vsakdo ljubi« in katera je za goriške razmere ne le velike važnosti temuč nujno potrebna. Oseben nisem, ležeče mi je pač pa toliko na toli v^žnej in svetej stvari, ua ne molčim, dokler se goriške razmere, zadevajoče slovenski oddelek kmetijske šole v Gorici, ne preobratijo na pravo splošno k »rist in ne n^ ono začis-nega vodstva in njega zaveznikov. Slednja se mora umaknotl pravej stvari na ljubo, na blagoBt, da se lahko obranimo nena8ltljivih nasprotnikov, katerim gotovo niso sedanje ra/.mere tega goriškega zavoda deveta briga. Strani toraj uže enkrat Z osebnostmi, z osebnimi — malo, da celo nič stvarnimi oz rl in njih privrženci, ki nam skušajo tem sedanjim potom še to porušili in razdeti, kar je bito delo časa, delo truda, delo velikih troškov. Ni kaka sebičnost, nikaka osebna strast ne vodi toraj iiž"'ce .... 380 • 95 • uondon 10 lir sterliu . . 125 » 85 • Napoleon....... 10 » — « C. Kr. cekini...... 5 » 97 ■ Kr. državnih mark ... 01 » 80 » •lavne ilraibe V Gorici'. Id. decembra in 14. januvarja 1386 premoženje Antona Pulka iz V. Žabalj cenjeno 600 for. 55 nv,- 25. novembru premoženje Jurja UŠaja iz Šcmpaua.; decembra in 22. junuvarjit 188G premoženje T. Pauleiiča iz Gabrije cenj^uo 3»i3 fr. 90 nv. F Seia.ni; 16. decembra v in 15 januvarja 1880 premoženje Aniona Živca iz Skopega cenjeno fr. 3ti&>, V Kanalu: 5. decembra, 9. januvtu-ja in 6. februvarja 1886, premoženje Marije Zbogar iz Anikove cenjeno f. 067. V Kopru: 18. dec., 18.jun. In 17. febr., lHHti premoženje Marije in Ane Zupin iz Lonke cenjeno fr 603._ Poklane. *) Kakor na jesen selilun ptice lete iz Beverja proti jugu, tako Re privlečejo na jesenski čas cele trope italjanskih delalcev v Trst, ki «e po ziint prežive tu, na pomit i pa se razkrope po v-ej Avstriji ter našim deUlcem kratijo delo. Pa naj hi to še bilo, nai bi delali po vsej Avstriji, ali nesliŠuoo je pa to, da moramo mi okoli-Čini in pošteni T Žičant tu pohajati brez •fela in glad trpeti. Italijanu ro v vse ma-eaclne Trata do «teži|;» odprta in povsod imajo služlie za nj<*. Nun, ki riiio zvesto *) Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Ured. EDINOST sin ' M cesarju, ki smo uie kri oretukali za našo domovino, nam, ki smo bili v* ino u iatii svojemu vladarju, prav nam ne da nikakega tlela. Mi moramo trpeti, ali ako nas pr silijo e meje, n? bode dobro ne za nas in tudi za druge ne. Slavno vlado bi naprosili, da bi to stvar dobro premislila h delala na to, da s- prfjemajo najptvo domači liudj- /a delo, potem naj se še le pripušča kij rtujiv»m ! Mi srno Avstrijski nodaniki, ne pa Italijani ! Nam dajte kruh i. ki «mo gi potrebni, da ne pridemo na prag vlade prosit zanj, M1 smo domačini in nam se odteguj jo služite mej tem, ko Itdijanom sloji on 10 služb odprtih. Kam to pride, to naj gospodje, k< so v tem mero lajni, dobro p-e-misjijo. Zima je tu I Dela n!č, zaslužka nič! (vedo pa nas in naše družine preživi? Vprašamo šp enkrat, ali morajo res imeti rri nas tujci ve ino prednost? •Cftncordiu*, kde si, ki si nam zlate gradove obučila, da nain službe pre=k b Š, no ptujrern da-jate vse. le nam nič. Oni se najprvo na-bero tukaj denarji" in poč Ijajo ga v Italijo. Vsaj s tem, da se Italijan tako zelo podpira, ne trpimo samo mi, temuč v veliko škodo je to državi samej. Zaslužiti ne dajo nič našim trgovcem, ampak vsako najmanjo stvar kupijo pri Italija nih. tako da gre vse v en ž^p, namreč — italijanski. Koliko slabega gnvore zoper našo milo Avstrijo in nas pa p-n-jejo s «ščavi». Ali vender se še n!zke| cm, Kedor jih hoće kupiti, i bme naj se na Kovro •! © p I n 6 I 6 -a v Lipu pol-g Minu .nj. PflfrK viftli ,,aukl 1,1 molitve 1 u^iiuillil ki jin mora znati k-ior h č- p ej li sv Iifrino, sv. pokoro, sv. obhajilo in sv. j;:ikon, Z'>v<» »e mala knjižica katera j- izŠi i v naši tiskarni in se dobiva p > \ UnVC. Pravi Iropinovec staro iri novo blago dob v > ^e p> ji ko nizkej ceni pri Ivanu Wagner, I istniku tovarne za žganje v Mod^rn-u na 0'er-kern. 7—h Odlikovan na rastavi I 1882. Anton Bonne k roj u č piazra S. Catterina N ro 1 prvo nadstr pripomoć i se slav. občinstvu. Obleka pa najnovejšem kroju, tmpor'acija najfinejšega avstrijsk-ga in iuostra' -sUe mi blaga 2— najnižje cene. Podp i sani ne zn arija p, n. občinstvu, da je odprl v ulici Barriera vecchia Št. 8. Trgovino z dežniki z bogato zalogo toliko svinatih. kolikor volnatih in bombažnih dežnikov. Popravlja tudi dežniku in solčn ke. 17 — 24 Giulio Grimm. Trgovina A. Mayer-ja sb Pivom v- steklenicah naprava na par»> LJ (JBLJA NA. Cesarsko, Exportno in Bock-pivo v zaboj b z 05 m 5 ' s'ekl. 5—52 Žele se za logar ji v večjih kraje k. Razpis službe. Stalnega učitelja III, reda i voditelja pri Ijudskej Šoli v Kortah (Corte d'Isola) se slovenskim učnim jezikom i z talijanskim jezikom kakor predmetom. Dohodki za to službo so ustanovljeni zakonom 3. novembra 1874. i 10. decembra 1818. Prosilci naj vložijo svoje proBnje se spisi vred pri podpisanem po svojih oblastnijah v roku štirih tednov. C. kr. okrajni šolski svet. Koper, 7. novembra 1885. Bosizio, predsednik. Nič več kašlju Prsni čaj napravljen po lekarniČarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, že tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseli strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Tu čaj j" sestavljen iz samih rustlin In čisti kri ima dob-r okus in velja en zavoj za & dni OO n. Omanjena lunarna izdeluje tudi pile za vrestevje Života in proti mndrona iz soka tieke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd in se leh'ri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebnov-div njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-nem kataru, porečiče (rzavci^pri preobilnej produkciji slin, rumenici blu-vanji in gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krČ v Želodcu, za basanji, preobiinosti jedi iu pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi roti zlati žili ali ha morojdarn. Cena steklenici je ?. nakazom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lekarničar »k angeliu varhu* 20-59 R- Ilrndy Krensier, Morava. V Trstu j h pa dobito pri lekarniČarju J Seravalio blizo starega sv Antona. S%'lt*nr*ka VLAHOV lik ver okrepljujući želudac odohren pil viAih oblastih sa dekr«iom i. pripravljen od ROMANO VLAHOV Šibenik (Dalmaciji.) sa ti'ialkom u Trstu via S. Lmzaro Br l.-A. Ovaj likver, koji se mini l|e rnjeSan sn vn,inn,. kuv.nn vinom, teon. il j„hnril s,,' stavljen je iz vegetnlnih so-kovah, Imajudih zdravotn>. svojstva, te so njegovo neposredno djelovanje pnk.izui« n Z*iideu i kod probavljajući!) organah; nadalje čisti krv izpravljajuć slabinu i tromost i pospješuju6 tek On čisti polagano, nniStuje gljiste ublažujući krvničke hrapavosti jetarah. slezena, umanjujući sve malo po mulo zastarjel" bolesti benioroidnh. Uzme li se likera danomice, čuva od otrovnih miuzmuh. proizvirućlh koli od pokvarena /raka, toli od epidemijah zato je izvrstan liek proti groznici i proti koleri. Ono pako što sačinjava pravu osebinu likera u zdravstvenoj struci jeHt što oslobadja ljude odane srčbi i pokunje-nosti od Škodnih posliedlcah, k->je čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih. Zaista iza malo danah čovjek, koji se služi tim likerom ćuti, da mu je povra-ćena Životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini ga zadovoljnim, probudjenim i svježim na sviki iad. 16—12 Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice osnovao je na široko ruzprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svib kavanah i rakijašnlcah V vsih knjigarnah se dobi A. HARTLEBENOVA KARTA BALKANSKEGA POLOTOKA !■ mejnih dežel v kartonu se 7 slikami Mera 1: 1,600 000 Cena 60 kr. = 1 marko. Tržaška hranilnica Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsneega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opolndne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 8°i0 Plačuje vsak dan od 9. no 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav orecej. zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 g o Id. z odpovedjo 5 dni. Eskomptllje menjice, domicilirane na tržaškem trgu po.......3'Vo Posojllje na državne papirje avstrij- sko-ogrske do 1000 g I. po . . . /i*/40)o vifie zneske v tekočem računu po ........"V . . , 4!l/i0 Daje denar tuli proti vkniiženju na posestva v Trslu, obresti po dogovoru. 52—46 Trst, 24. marcija 1383 Zdravilni plašter (cerotV Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tuko zustarana in kronična iu tudi take, ki su se uže spr menile v rak«, ustavlja Še 'ako močan glavobol, vse bolečine živcev in revmatična v zglobuh, čudelno pomnga v ooleči ah rriuterirskih i. t. d. 50 letna skušnji z izvrstnim uspehom, kukor razvidno bo neštevilnih spričaliu, kateie se morejo pokazati vsakemu — dobiva se le v lekarni 8-24 It o v i«, Corso št. 47. "Veliko pozornos: zbujajo povsod v najboljših dunajskih fabrikah tkanin izdelovaiie in po navodu najvišjih zdravstvenih oblasti iz volne, narejene gostotkaui in modni zimski jopiči za zavarovan e zdrav a. Moji jopiči za obvarovanje zdravja so najgorkejsa in najzdravrjša obleka. ker : 1 Ohrani telesu primerno gor-koto: 2. Varujnjo telo pred nrehla-jenjem kajti posuši pot, ki se po njem n h reja t 3 Podajajo se po vsakem telesu, ter so 4 Izvenredno praktični, p'l ravni in v cenA, ker stanejo la * fo«*. SO novo. Vsakteri. kojemu je lastno zdravje mari, 11 a J ne pusti te prilike, si jeden jopič .naročiti, ker je boljši od vsake d ugQ zimske obleke. Naroči se nuj prve kakovosti samo pri I. \Viener Cnmnmsiniis- und Export?csrliilfi Wien, lil. Kolonltzgasse Nr 8. Pri naroČitvi zadostuje povedati, j»di «e hoče volik, srednji ali majhen jopič. — Pošilja §e tudi po poštnem povzetji, 2—6 gOOOOOOOOOOOPOOOOOOOOO Q LA FILIALE § bancTunionI TRIESTE oocupa di tutte le operazionl di Banoa e dl Canblo valute. a) Accetta tersnmenti in conto corrente: Abbuonando 1'interesse anuuo per Banconote 37< °/o con preavviso di 5 giornl 4 , „ . 12 . 4 /« m a sel mesi tisso per Napoleoni 3 U °/o e0" preavviso di 20 giorni 3'/ .......40 . 3|4 ,, , „ ,3 mesi = •» ' iv , 6 • O Oodranno dBlI'interesiso aumentato le lettare in O ciMola/.ione oon 6 giorni di proavs modal fl novembre 0% a quelle con 18 giorni dal 13 giornl • auelle con j4 giorni dal 85 novembre a. c. S II* BANCO GIRO g abbuonando II 3°/0 interesse annuo slno " aualurione somma; prelevazioni sino a tiorini 20.000 a vista verso ch&iue; importi magRiori preavviso avanti lit Borsa. — Conferma dai versamenti in apposito libretto. C3ontoflf££ia pertuttli versamenti fatti a qualsiasi ora d' ulticio la valuta del mei/esimo pinrno. AHftume pol proprl eor- rentiNti l'inrasso di Cambiali per Trieste, Vttnna e Rudapest, rilascia loro assegni per queste ullime piatze ed accorda loro lefacolta di domlolliare ejjetti presso la sua cassa franeo d* ogni »P«»»a per cnhI. b; S' incartca 8 • 3*1» » • • • » n 30 • Per le lettere di versamento attualmente in elrcolazione, 11 nuovo tasso d* interesse co-mincierA a decorrere dalli 27 corrente. 31 corrente e 22 Novembre, a seconda del rispeltivo preavviso Napoleoni : 3 °|n annuo Interesse verao preavvliodl 30 giornl 3'|« • » » » » » 3 mesi 3'|, • • » • » a 6 * Banco Giro: Ban onote 27,7a "opra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Pratra, Pest. Bruna. Troppavia, Leopoll, Lubiana, Hennannstadt, Inns-bruck, Graz, Salishurpo. Klagenfurt. Fiume A gram, franco spese. Acquisti e Vcndite di Valorl. divise e incasso coupons 1 ,°/0 Antecipazioni sopra Warranta in contanti, interesso da con-venirsi. Medlante apertura di ,-redito a Londra H'/o provviglone per 3 mesi. • effettl 6°/0 interesse annuo sino 1'importo di 1000 per importi superiori da con-Trieete, 1. Ottobre 1883 48-41 Resnica traja najdaljše. Kupil sem na nckej dražbi vse zalogo neke imenitne tovarne plabt za hišno rabo in za konje in to me sposobljuje, da morem prodajati po lo foi*. 1'SO komad lepih, donelih uepokončljivih KONJSKIH PLAHT t.e plahte so 100 centimetrov dolge, 130 centlm. široke z riiznobarvaniml bo r^ u ram i i debel*, kakor di ska, torej nepokončljive. Oip°Slja se le proti predplači ali pa proti povzetju. Vsaki dan se te plahta razpošiljajo po vsem svetu in no povsod priljubljene ker rabijo tudi kukor Jo teljsko poerinjalo in so poprej stale vtč ukor še enkrat toliko. Adresa: Exportwaarenhaus «zur Austr:a» Wien OberdOblin, Mariengasse 31. V lustnej hiši. Opomin. Ker se od mnogih strani poskuša, da bi se ljudstvo zapeljalo po pona-rejenju mojih naznanil, opominja r^ r tem vsneega da kakor redna in solidna hiša znana tirnm «Exporthaus Austria. pema nobenih no«!rnŽnic, ampak da ima svoi edini sedež v lt^l)liiiS-u iu da od tapi blago rezpo Šiija na vse kraje sveta. 0-12 OOOOOOOOOOOlOOOOOOOOOOI Lafltnik nriiAtvj .RDINO«!« — Irdat«)) r nd^nvorni ureorii. VIKTOK DOLENC Sov* tisKarna V. DOLENC v i rmu