Vzgoja naj obnovf zaupanje Eden izmed najvažnejših pojavov današnjih dni jc pomanjkanje zaupanja. Ni zaupanja v zasebnem življenju, ne najdemo ga v javnosti. Kot pravljica iz davnih dni se sliši, če kdo pripoveduje, da je dana beseda več veljala kakor današnja pismena pogodba, ki jo je napravil po vseh pravilih odvetnik ali kak drug pravnik in ki so jo potrdile s svojimi podpisi vsaj tri priče. Sosed je posodil sosedu brez prič denar, nihče ni o tem kaj vedel, pa je bil vendar trdno uverjen, da bo sosed denar v dogovorjenem času vrnil. In danes? Dolžna pisma, vknjižba v zemljiško knjigo, menica in ne vem kaj še vse ne daje upniku trdne vere, da bo dobil svoj denar. Države sklepajo pogodbe in jih razglašajo z velikim pompom in čim bolj slavnostno. Toda dogodki zadnjih let so poučili preprosti svet več kot temeljito, da so tudi take, slovesno sklenjene in potrjene pogodbe, ki so na videz trdne kakor skala, le maskiran kup sviža, ki ga prvi veter raztrese in zravna z zemljo, kako se brez vsake kazni proglasi pogodba za krpo papirja, če je tej ali oni državi križala njene načrte. Te okoliščine so seveda z lahkoto zrahljale zaupanje tudi v najširših plasteh naroda ne samo v medsebojnih odnošajih do naroda v drugih državah, temveč tudi vzbudile nezaupanje v vsa slavnostna razglašenja te ali one vlade, narodnih skupščin, političnih strank in javnega tiska. Tisočere prevare, ki jih doživljajo občani v najrazličnejših strokah, so strup, ki je uničil zaupanje že pri samem temelju. Naloga bodočih generacij bo, da obnove zgubljeno zaupanje. Da bi bilo mogoče preroditi današnjo generacijo, je toliko kot nemogoče. Za dosego tega vzvišenega cilja bi bilo potrebno, da v temelju spremenimo nazore in kar je glavno, tudi dejanja odločujočih in vodečih činiteljev javnega življenja. Ta pravkar izrečena potreba pa ima silno ma lo nad za uresničenje. Najti novega odrešcnika iz moralnega brezna, v katero je pahnila svetovna vojna in povojna doba današnje človeštvo, to se ni posrečilo še nikomur in je jako dvomljivo, če se v doglednem času posreči. In tako nam ne preostaja drugega kot ono drobno, tiho in sistematično delo od spodaj navzgor. Doraščajočo mladino je treba vzgojiti tako, da bo zopet zavladalo zaupanje mcd ljudmi, da bo dana beseda zopet vogelni kamen, na katerega bomo mogli zidati hišo zaupanja, da bo obljuba in dogovor nekaj, česar ni mogoče samovoljno rušiti, to so naloge šole in vseh vrst učiteljev. Gotovo je to težka naloga toda nujna, če nočemo, da bo človek vtonil v rastočem splošnem nezaupanju do vsega in do vseh. Današnja šola daje prednost učenju pred vzgojo. Tako zahtcvajo celo šolski predpisi, ki pokličejo učitelja k zagovoru, če ni v razredu in predmetu dosegel gotovega odstotka v učnih uspehih. Kako je z vzgojo, tega nc vpraša nihče. Tudi šolske knjige kažejo preobilico spisov, ki usmerjajo dijake v učenje, vzgoja se ne upošteva. Tudi v splošni svetovni pedagoški literaturi sledimo isti pojav, ki stremi po učenju, vzgojo komaj omenja. Prav tako je v domačem pedagoškem slovstvu. Vzgojno delovanje šole se je po zamisli in praksi spremenilo. Kaže se vpliv novih nazorov na javno in zasebno življenje, deluje pa tudi vpliv idej in zanimanj političrrih strank in smeri. Manj mislimo na vzgojo trd- nih in doslednih značajev, več pa na nositelje bodočih propagatorjev določenih misli in ciljev. Pri nas, hvala bogu, šola še ni tako prila godena političnim in drugim tendenčnirn namenom, kakor drugod, toda ne smemo zapirati oči pred dcjstvom, da posegajo v našo šolsko vzgojo tudi razne tendcnčne lovke. Če bo vztrajalo naše šolstvo na teh poteh, potem seveda ne bo nikdar obnovilo in utrdilo zaupanja v zasebnem in javnem živIjenju. Samo razumska izobrazba je nezadjstna; tendenčna vzgoja pa demoraiizuje do stržena, o tem nas prepričujejo vsakodncvni pojavi. Naše šole morajo Jjojačati svojo vzgojno nalogo, obenem pa sc morajo otrcsti vsake vzgojne tendence na levo ali desn,). Samo trdni in plemeniti značaji ustvarijo temelj, na katercm bo obnovljeno izgubljeno zaupanje. Nauk o državljanskih dolžnostih in pravicah je seveda v prvi vrsti poklican, da napravi trden temelj zaupanju novega pokolenja. ov-