Tržaške vesti. VINKO ENGELMAN. Izroičili smo ti, zemilja, (kar je tvojega; dali smo ti srce, ki je bilo naše. — Tvioie je bifo, zeinljica slovenska, zato smo ti ga izročili. Čuvaj zaiklad, kakor čuva narod zaklad njegovega spotrnina! Ob Adriji se je vspela smrtna ptica in pričela izbirati med najboljšiimi najiboljše, iti žrtvoivati so morali srvoje irnlado življenje, življenje polno liubezni do srače in blaginje slavenskeg^a naroda in slovenske zainljice — zato je tvoj, zamlja slo venska, ker te je tako iskrenio Ijubil! Tam doli ob Piavi leži Egon Jezerš&k in v Trstu — Vimko Eingelrnian! Tebe pa, sapica jadranska, pranaša smirtni angel od tam do sem in od tu do tja! Na višini Trsta, tam pri Sv. Jaikobu, pa plače narod slovenski, ker sameva, ker vzel mu je angel smrti njega — voditelja! Viimko Engelman je umri doie 10. februarja ob 8. uri zjutraj po -muike polni bolezni, ki }o je pre-našal z brezprimeriiiirn zatajevanjam in potrpežljivo&tjo; težko je zatisnil svoje oči, saj je bil komaj v sredini življen]ske dobe, odrnerjane čtavaku, v sredini svoijega dela; uimrl je pota načrtov in nad o bodocirost jugoslovanskega naroda. Rodil se je leta 1880. v Starem tngu v Bdi Krajimi kot sin Ijudskošolskega ueitelja. Posvetil se je stanu svojega očeta in z učiteljskiim stanom taiko tesno združer.amu podrobnernu deiu za narod. Služboval je kot učitelj v Velikih Lasčas, potam kot nadiičiteJj v Trrm pri Št. Petru na Krasu in na to cna šoli Družbe Sv. Cirila in Metoda v Trstu, najprej kot družbeni in potem iko<t c. kr. učitelj. In tu si je postavil spamenik, ki bo v njem živel večno; z-gradil si je ono čarodejno čašo nesmiTtnostii svojih del! Bil je inož iizredne dalarvtnosti, živel je šolstvu in narcdu, ki je njaga blaginji žrtviaval vse. Po zamčaju mož izredne prikupljivosti je znal navdušiti v ineiamerni ijubez-ni in zvestobi do svojega naroda vse, ki jih je smatral za del in celoto mašega naroda. Po prepričanju demotkra-ikega <naziranja je ljubil delavski trpeči narod najbolj in njega povadigi in napradku je žrtvoval vse: s-vaje imoči, svoj prosti čas in svoje — življenje. Za razvoj slovenskih družbanih šol v Trstu si je pridobil izrednih zaslug; dajal ie iniciativo meroda.niim faktorjam za razširjenje našiih šol, vzpodbujal je in dajal pogum za izvedbo svojih naortov in s sv-ojc izredno agitacijsko zimožno&tio je propagiral miisel mapredika imed narodotm samim, doikler ni njegova ideja zmagala. In ko je že delo bilo dovršeno, iko je videl prospah in uspeh svojaga dela — se je umakiul in prepustil vlogo činiitaljein. na merodajmih imestih, da so proslavljaii novi uspeh; ni' rmu bito za zasluge lastne asebe, tih-o je odstopil kot opazovalec in se le v svojem srcu veselil teg^a, kar se je zopet posrečilo. In taiko je bilo onnogokrat! Če so snovali kako novo podružnioo v obližju, je bil Vinko prvi in 'najagikiejši na delu — to dobro vedo v LiuWjani, iker so se prečesto obračali nanj, če je bilo treba kaj narediti. In niso se obračali na napacni naslov; vsega spoštovanja in priznanja so bile vradne njegove zasiuge, upoštevanja vredna je bila njegova oseba. Po'glejm'0 nazaj v zgodovino razv.oja tržaškega družbinaga šolstva! Kakor rdeča nit se v njej vije vsepovsod delo Viinika Bagelmana — od otroških vrtcav do družbine meščainske šole; in pri drugsm šolstvu, od trgovske šole do obrtne nadaljevalnice! Ustvarjal je teren med narodam za naše šole, vzpodbujal je očete za vzg€jo in izo.mako uiiliovih otrok, in kolikim je pomaKal z dobrim svetom, koliko jili je, katerih otroke je on s svojo vzpodbuditao besado spravil — v slovensko šolo! Med zgodovinsko črt.co sodi Tijego vo deliovanje v raizvojnrh, prvih in najtežjih dabaii pri Nairodni Delavski Organizacioi v Trstu, Dramatičnem društvu v Trstu, Konsurnnem društvu pri Sv. Jakcnbu, Politiškeim društvu »Edinost« v Trstu in Učiteljskam društvu za Trst in ckolico. Koliko požrtvovalniosti je bilo v njem, koJiko z delam. prebitih .mioči, tooliko fizionih sil je bilo v tem delu pOTabljenih; tega smo se spoiTDnili v zadnjiih dneh, ko smo videJi pred &ab'O njega, fci ga ni niikdar hotelo delo utruditi, ko je inam po-dajal rcko le s težavO' in naim je govoril le s trudain; ,le eno je ostak> enako— srce je plam'telo; še do zadnjega časa, do zadnje minute z istim žarom one iskrene ljubezni do raz-voja naroda, in rakel nam je: »Kaiko^ bo Je z novo šoto- v šentviškem okraju? Potrebna bi bila, nujna potreba, da nas Netnci ne prehite in nam n& pobero otroik. — '1'ngovsto 'Obrtno zadrugo bi rad še videl v r.!3'viih prostcTili, kako se bo razvijala!« Aktiv.no je še do zadnjega deloval kc-t podpredsednik v njanam €idboru, zakaj gospodarskega iTiomenta pri vsem ,narodnem pposvetnem delu kot podlago adino miogočemii napredku ni podcenjeval. ln sedaj tja, ikjer je bilo njega srce polno in prvo na imestu, k Sv. Jak^abu v '1'Tstu! Ob poilnoči sva korakala proti domu, poiln je bil zadovoljstva: »Upam, da bo uspelo, načrt je dobro napraivJjen, nnožje iimajo dobro voljoi — naredili bodo, da zopet iinaniifestiramo!« Kdo so ti miožje? To je slovenski delavec pri Sv. .lakobu v Trstu, k:i ob sedmih konča delo, pote.m; pohiti k svoji- družini in cb devetih pride v prostoire narodnMi društav, da sodekije pri delu za blaginjo in napredek slovenskega naroda, to so očetje otrck našili družbenih šol! Med njkni je bil Vinko najrajši, njih blagrti in povzdigi je bil pripravljen žrtvovati vse! Kot predsednik čitalnice 'm starosta Sokola je dviaal slovensko trobojnico pri Sv. jakobu do viška, ki natn je bil dosežen, in dvienil ¦bi }o še više, da iinu ni bila življenja nit pretrgana in mu m v smrti omahniila roka, ki se je popenjala vedno v volji tako visoko! In tako smo videli na pepelnično sredo, dne 13. t. m., pri Sv. Jafcobu v Trstu sloivenskega delavca, kii je pustil deto in zaslužak v vojnem času, san_o da je lahko pohitel spremit pokojnika na zadnji poti. Velika je hvaležnost narc-da do imož, ki jih Ijubi! Nepregledna množica se je zbrala na zadnji poti pakojniikovi, in o:ko vseh se }e porcsilo, ko je tovariš Kleinmayr govoril na grobu poslovilne besede od pokojniika: »Glejmio, da se vsi povzdignemo do višine pokojnikoviili zgledov, da bmno ljubili svoj narod in delali zanj, kakor ga je Ijubil on m kakor je delal m zanj!«